ŠTUDIJSKI OBISK NA DANSKEM BUSINESS ACADEMY AARHUS (10. do 14. maj 2009) Insight gives you outlook. Only action leads to change. 1 PREDSTAVITEV ŠOLE Sprejela nas je vodja mednarodne pisarne Rikke Nielsen. Aarhus Business Academy (v danščini Aarhus Koebmandsskole ) je druga največja poslovna akdemija na Danskem. Ustanovljena je bila 1865 in je najstarejša. Akademija vsako leto sprejme približno 19.000 študentov in udeležencev različnih tečajev. Ima 475 zaposlenih. Akademija nudi redni in izredni študij v naslednjih programih: General Business Services International Marketing and Export Banking and Finance Public Administration Management Studies & Management Training Information Technology, Multimedia & Distance Learning 1
Computer Science Modern languages Glavna dejavnost akademije je ponuditi nacionalno poklicno in poslovno izobrazbo. Programe določa in podpira ministrstvo v povezavi s predstavniki delovnih organizacij. Trudijo se ustvariti moderno okolje za študij. Podpirajo razvoj uporabne metodologije, vključujejo interdisciplinarno učenje, povezujejo teorijo in prakso in učenje na daljavo. V ta namen tesno sodelujejo s študenti in podjetji. Akademija ima 5 kampusov in eno administrativno enoto. Zgradbe se raztezajo na 22.000 m2. 2 PROGRAMI AP DEGREE Dvoletni program je razdeljen v 4 semestre. ECTS: 120 4. semester: praksa in glavni projekt. Programi: Multimedia Design and Communication Computer Science Marketing Management BA TOP UP PROGRAMME Podiplomski študij traja leto in pol. Razdeljen je v 3 semestre. ECTS: 90 3. semester: praksa in diplomski projekt. Programi: Software Development Web Development International Sales and Marketing Management V Nemčiji in na Kitajskem imajo stike z danskimi podjetji in študenti tam lahko opravljajo prakso. Za 3 tedne gredo na svoje stroške v drugo državo in navezujejo stike za prakso (jezik, kultura). V času študija pripravijo 4 projekte A, B, C, D. Študent dobi vedno ustno in pisno povratno informacijo. 2
3 KAJ NUDIJO ŠTUDENTOM Metoda dialoga (približno 30 študentov) Primer: študenti morajo doma predelati določeno število strani (npr. 80), nato jim predavatelj predstavi primer in študenti morajo sami najti odgovore, rešitve. Delavnice in študije primerov Interdisciplinarno projektno delo Samostojno delo in delo v skupini Primer: podjetja pridejo v šolo in predstavijo svoj konkreten primer, za katerega študenti poskušajo najti rešitve. Vsi učitelji imajo praktične izkušnje Tesen stik študenta in predavatelja osebni pristop Problemi so iz resničnega življenja Hiša idej (inkubator za novo nastala podjetja njihovih študentov oz. diplomantov) Praktično orientirani programi Možnost študija in opravljanja prakse v tujini IT oprema Brezžični dostop do interneta Odprto 24 ur na dan Dobro založena knjižnica odprt učni center, knjigarna Moderna restavracija z zdravo hrano Družabne in kulturne aktivnosti 3
Statistika DK študenti: 22 24 let Tuji študenti: 18 19 let Marketing Management: 1/3 Dancev, 2/3 mednarodnih študentov. Multimedia design & Computer Science: večinoma mednarodni študenti. Druge zabeležke Večinoma delajo v manjših skupinah. Skupine v 1. semestru določi predavatelj. Dobijo različne probleme, ki jih obdelajo in iščejo rešitve. V 2. semestru si študenti sami izberejo nove skupine oz. skupine izberejo člane. Lahko se zgodi, da so neaktivni študenti izključeni iz skupin. Tudi v času, ko nimajo predavanj, študente spodbujajo, da so na šoli in delajo v svojih skupinah, praviloma od 8. do 15. ure. Velja nepisano pravilo: če študent želi opraviti letnik, mora hoditi v šolo in delati za šolo. Tudi predavatelje spodbujajo, da so čim več prisotni na šoli in vedno na razpolago študentom. Imajo svoje kabinete. Študente spodbujajo, da v šoli uporabljajo svoje prenosne računalnike. Študente spodbujajo, da se udeležujejo ekskurzij v tujini. Tudi v okviru predmetov imajo projektne naloge, kjer za konkretno podjetje v tujini izvedejo npr. raziskavo trga (delitev bonbonov na Škotskem). Država dodeli vsakemu DK študentu 800 EUR šolnine, vendar so življenjski stroški zelo visoki in večina študentov ob študiju tudi dela. Študent si natančno preračuna, koliko ur na teden mora delati, da preživi. Študij zaradi njihovega dela praviloma ne trpi. Zanimivost: po srednji šoli si večina Dancev vzame 1 do 2 leti časa za potovanja ipd. Napredovanje v višji letnik: 68 % jih napreduje. 4
4 UČNA URA Povabljene smo bile na učno uro marketinga. Predavatelj Povl Henningsen nas je povabil v razred s 40 študenti (2 razreda). Spodbudil je študente, da sami povedo kaj delajo pri predmetu, kako delajo projekte: sami si izberejo temo raziskave, v vzorec zajamejo najmanj 30 oseb, metodologija anketiranje, obisk podjetij doma ali v tujini. Pogovarjali smo se o kulturnih značilnostih in šolskem sistemu DK in SI. Predstavile smo Slovenijo in njene znamenitosti, značaj Slovencev, gospodarski sistem v času recesije Zanimivo je, da so se študenti sami javljali k razpravi, in sicer z značilnim dvigom rok. Kulturno in disciplinirano počakajo na besedo. Ideja: zanimiva razporeditev klopi nihče ne gleda drugega v hrbet. Predavalnice imajo polovico stene, ki meji na hodnik, zastekljeno. 5 PRAKSA Organizirana je podobno kot pri nas. Študenti si sami najdejo podjetje ali jim ga šola. Delajo na področju in nalogah, ki jim jih dodeli podjetje in niso nujno vezani na program. Na sredini prakse študenti napišejo vmesno poročilo (10 strani) o tem, kaj delajo, kaj bi želeli delati, s čim so zadovoljni/nezadovoljni, se teorija ujema s prakso, katero znanje jim manjka Napišejo predloge podjetju in šoli. Na koncu prakse oddajo nalogo (študija primera), ki obsega 50 strani. 5
Obisk podjetja agoodcause, kot primer dobrega sodelovanja med šolo in podjetjem. Podjetje je bilo ustanovljeno 2004. Zaposlovalo je 10 ljudi, zdaj jih je zaradi recesije ostalo zdaj samo še 5. Sodeluje s 4000 internetnimi trgovinami po vsem svetu, ki določen delež (8%) donirajo v dobrodelne namene. Od tega gre naprej 6%, ostalo zadrži podjetje. Lastnik, Mads Ellegaard, je razložil svoj pogled na opravljanje študentske prakse: Nove ideje, moč, pomoč Študenta ni potrebno plačati Dober način pridobivanja novih kadrov Razvijajo kompetence Študenta vzamejo za 5 mesecev, da je lahko pri opravljanju nalog bolj samostojen Delo je za študenta referenca v CV-ju Dobivajo izkušnje na področju spletnega trženja Dobivajo vpogled v vodenje malega podjetja Pridobljeno znanje in izkušnje lahko uporabijo v praksi Želi, da študenti samostojno delajo, sprašujejo, iščejo odgovore vedno jim je na voljo za vprašanja (to je določeno tudi v pogodbi) Na začetku jih seznani z delom v podjetju in poskrbi, da dobijo ustrezne naloge Prosta mesta za PRI razpiše in nato s kandidati opravi razgovor. Mentorjev je toliko, kot študentov (1/1). Komunikacija med zaposlenimi poteka v angleščini. 6
6 PROJEKTNI DNEVI (Product Development and Innovation) Projektno delo je potekalo dva dni. Trije razredi mednarodnih študentov so bili razdeljeni v skupine. Predhodno so vsi dobili letak z dnevnim redom in informacijo kaj se zgodi, če se teh dni ne udeležijo: izgubiš povezavo med teorijo in prakso, nimaš možnosti biti inovativen in sodelovati pri razvoju proizvoda, zamudiš priložnost uspešnega začetka Projekta D v 3. semestru, prav tako ostaneš brez skupine, kajti skupine se bodo formirale sedaj. Sodelovali so tudi štirje strokovnjaki, ki so študentom predstavili svoje in delo in primere iz resničnega poslovnega sveta. Vsaka skupina je imela v pomoč tudi po dva predavatelja. 1. Predstavnik podjetja jim je predstavil podjetje, kaj in kako delajo (Food Solution). Podjetje je trenutno soočeno s problemom kakšno embalažo naj bi imeli izdelki, ki so namenjeni pretežno starejši populaciji. 2. Predavatelj jim nato razloži, kako se generirajo ideje: razmišljanje»out of the box«. V ta namen s pomočjo Youtube-a predvaja kratek filmček http://www.youtube.com/watch?v=sadpuuyf_4i 3. Zelena cona generiranje idej: na mizah so zeleni prti, zelene steklenice Sprite, zeleni samolepilni listki, vse ideje so v redu, sprejemljive. Tudi predavatelj ima zeleno majico. Čas: 15 min 4. Vaja za kreativnost Vaja: slikovna fantazija (asociacije na prikazane slike) 5. Gostujoči predavatelj je predstavil svojo zgodbo o uspehu kako priti od zamisli do ideje. 6. Rdeča cona iskanje rešitev: rdeči prti, rdeče steklenice, rdeča majica predavatelja. 7
Skupine predstavijo svoje ideje za rešitev problema, ki jim je bil zjutraj predstavljen s strani podjetja. 7. Podjetnik oceni predloge (povratno informacijo dobijo vse skupine) in podeli simbolične nagrade dvema najboljšima rešitvama. Naša ugotovitev: naši študenti bi v tehničnem smislu izvedbe bolje predstavili zamisli, so pa manj aktivni pri ustvarjalnem delu. V skupini sta bila tudi 2 slovenska študenta iz Celja. 8
7 DELO S PREDAVATELJI Na šoli nudijo pedagoško usposabljanje novim predavateljem. Pomembno je, da imajo vsi predavatelji izkušnje iz prakse (5 do 10 let). Po 3 mesecih dela jih začnejo bolj intenzivno spremljati. Usmerijo jih v poznavanje in uporabo različnih metod dela s študenti. Opozarjajo jih, da naj študentom ne ponujajo rešitev, naj jih ne usmerjajo preveč; študenti morajo sami iskati in najti rešitve. Poudarek je na projektnem delu, individualnem in skupinskem delu ter medpredmetnem povezovanju. Klasično predavanje naj traja največ 20 minut, potem sledijo vaje. Če se študent ne pripravi na predavanje (ne prebere zahtevanih poglavij v učbeniku ipd.), ga predavatelj pošlje ven, da se pripravi in nato lahko pride nazaj in sodeluje pri delu. Študente spodbujajo, da se z dvigom rok prijavijo k razpravi. Če kdo ne dviguje roke oz. sodeluje pri razpravi, ga začne spraševati predavatelj. Na študente gledajo kot na posameznike. Med njimi obstaja osebni stik. Predavatelji želijo, da jih študenti kličejo po imenih. Komunikacija»odrasel z odraslim«. Tudi študenti imajo izkušnje, ki jih je možno uporabiti v razredu. Predavatelji imajo enkrat letno pedagoški dan in aktiv. Izobraževanje predavateljev: Organizirana je konferenca za učitelje te šole Enkrat letno povabijo na šolo predavatelje z univerze, da jih seznanijo z najnovejšimi raziskavami Udeležijo se izobraževalnih tečajev Zanimive metode dela: 1. matrične skupine 6 skupin obdeluje problem; iz vsake skupine gre potem po 1 član v novo skupino vsi morajo biti zato aktivni. 2. Cafe vsaka skupina obdeluje svoj problem in rešitve piše na plakat ob mizi; čez čas se skupine presedejo k drugi mizi in dopolnjujejo plakate s svojimi idejami. 9
8 POGOVOR Z MEDNARODNIMA ŠTUDENTKAMA Študentki iz Poljske in Estonije sta nam predstavili svoje izkušnje pri študiju na Danskem: kje sta našli to šolo, kako sta našli nastanitev, študentsko delo, kakšne so razlike med študijem v njuni domovini in tukaj, kaj jim je najbolj všeč pri študiju, kakšne možnosti imata za zaposlitev doma. Pripravile: Damjana Možic Marija Lekše Iris Fink Novo mesto, 29. 5. 2009 10