Preverjanje znanja: 1. svetovna vojna, kriza demokracije? 1. Naštej vzroke za začetek 1. svetovne vojne. - tekmovalnost med evropskimi narodi (boj za kolonije) - nacionalna nasprotja o Nemci Francozi o Srbi A-O - oboroževalna tekma - nesoglasja na Balkanu 2. Navedi povod za začetek 1. svetovne vojne. - uboj A-O prestolonaslednika Franca Ferdinanda, 28. junija 1914 v Sarajevu 3. Poimenuj vojskujoča se tabora v času 1. svetovne vojne in naštej države članice. - centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija, Turčija) - antanta (Velika Britanija, Francija, Rusija, Italija od 1915, ZDA od 1917, Srbija ) 4. Kdaj se je začela 1. svetovna vojna? - 28. julij 1914 za napadom A-O na Srbijo 5. Zakaj Srbija ni sprejela A-O ultimata? - zato ker je ta posegal v njeno državno suverenost - A-O je namreč zahtevala naj raziskavo o uboju prestolonaslednika na srbskem ozemlju vodijo njeni policijski organi 6. Kaj je predvideval nemški načrt bojevanja imenovan po generalu Alfredu von Schlieffnu? - načrt je predvideval, da naj bi Nemčija najprej napadla Francijo preko nevtralne Belgije
- nato naj bi Nemčija napadla še Rusijo o predvidevali so, da bodo Rusi počasni pri mobilizaciji vojakov 7. Naštej bojišča 1. svetovne vojne. - zahodna fronta - vzhodna fronta - Soška fronta - Balkansko bojišče, kasneje solunska fronta - bojišča v kolonijah 8. Zakaj rečemo tej vojni, da je svetovna vojna? - spopadi so sicer večinoma potekali v Evropi, so se pa v vojskah vojskujočih se držav borili tudi prebivalci iz kolonij - boji pa so potekali tudi v afriških in azijskih kolonijah evropskih držav ter na morju 9. Katera orožja so bila prvič uporabljena? - bojni plini (iperit) - letala - tanki - cepelini (zračne ladje) - podmornice - torpedo 10. Kakšen je bil način bojevanja v času 1. svetovne vojne? - pozicijska vojna
o za zaščito vojakov so bili izkopani številni strelski jarki, obdani z bodečo žico o med strelskima jarkoma nasprotnih vojska je bila nikogaršnja zemlja o napredovanje frontne črte je bilo počasno o razmere za življenje v jarkih nevzdržen o bojevanje je bilo zelo krvavo, izgube hude 11. Kako je vojna vplivala na življenje civilnega prebivalstva? - civilno prebivalstvo je bilo prizadeto zaradi pomanjkanja hrane: o racionalizacija živil o bolezni - država je izvajala močno propagando - uvedena je bila cenzura - uveden je bil državni nadzor nad gospodarstvom - spremenila se je vloga žensk 12. Kakšen je bil namen vojne propagande? - navdušiti prebivalstvo za vojno - prepričati prebivalstvo, da je vojna nujno potrebna 13. Zakaj so oblasti izvajale cenzuro? - preprečiti so hotele objavo krutih novic iz bojišč, da se ne bi prebivalstvo obrnilo proti vojni
14. Zakaj je vojna spremenila položaj žensk v družbi? - v času vojne so ženske opravljale številne moške poklice (ti so bili na fronti) 15. Opiši položaj v Rusiji pred revolucijo leta 1917. - slab položaj nižjih družbenih slojev; o revni kmetje (pomanjkanje) o delavci (proletariat) težko življenje, brez pravic - meščanstvo (buržuazija) je bilo šibko in brez političnih pravic - vlada car Nikolaj II. o avtokratsko vladanje (sam odloča) o nesposoben - naraščajoča moč opozicije o boljševiki in ostali - ruski porazi na vzhodni fronti v času 1. svetovne vojne o slabe razmere v vojski o hude izgube - pomanjkanje hrane 16. Katere spremembe so uvedli boljševiki s socialistično revolucijo? - boljševiki pridejo na oblast v času oktobrske revolucije o geslo: Oblast sovjetom! Zemljo kmetom! Mir ljudem! - spremembe, ki jih uvedejo: o ustanovijo začasno vlado delavcev in kmetov (Sovjet ljudskih komisarjev) o zemljo veleposestnikov razdelijo kmetom o podržavili so vse tovarne
o pogajanja z Nemčijo o sklenitvi miru na vzhodni fronti 17. Kdo je bil vodja boljševikov? - Vladimir Iljič Lenin: o naziv: oče revolucije 18. Zakaj je v Rusiji prišlo do državljanske vojne? - nasprotniki revolucije (Bela garda) so organizirali odpor, ker se niso strinjali z novo oblastjo - podpirale so jih zahodne države (VB, Francija ) - vojna poteka od leta 1919 do 1921 in se konča z zmago boljševikov (Rdeča armada) 19. Zakaj so bile centralne sile leta 1918 poražene? - vojna jih je bolj izčrpala kot antantne sile - britanska pomorska blokada je povzročila hudo pomanjkanje v državah centralnega tabora - uporaba tankov na strani antante - vstop ZDA v vojno na strani antante - porazi nemških zaveznikov (A-O, Turčije ) - nezadovoljstvo Nemcev zaradi pomanjkanja 20. Kakšne so bile posledice 1. svetovne vojne? Kaj je to pomenilo za Evropske države? - veliko materialno in človeško opustošenje o milijoni žrtev (mrtvi, ranjeni)
o uničeno gospodarstvo evropskih držav o vsesplošno pomanjkanje vseh vrst blaga o politične spremembe: razpad Nemškega cesarstva, A-O in nastanek novih držav o Evropa izgubi vodilno mesto v svetu 21. Kdo je sprejemal glavne odločitve na pariški mirovni konferenci? - veliki trije; o Woodrow Wilson (ZDA) o David Lloyd George (VB) o Georges Clemencau (FR) 22. V kateri izmed Wilsonovih 14. točk so posredno omenjeni tudi Slovenci? - v 9. točki: o italijanska meja naj poteka po narodnostni meji - v 10. točki: o Narodi A-O naj imajo pravico do samoodločbe 23. Naštej glavna določila versajske mirovne pogodbe. - podpisana z Nemčijo - omejiti število mož v vojski na 100 000 prostovoljcev - brez tankov, podmornic, letalstva - izguba ozemlja (v korist Francije in Poljske) - plačevanje visoke vojne odškodnine 24. Naštej glavna določila Saint-Germainske pogodbe.
- podpisana z Avstrijo kot naslednico A-O - potrdi razpad A-O - omejitev števila vojakov - prepoved združitve z Nemčijo 25. Kako so Nemci gledali na določila mirovne pogodbe? - pogodba jih je zelo prizadela o diktiran mir o obsodba, da so edini krivec za vojno 26. Zakaj je bilo ustanovljeno društvo narodov? - ustanovljeno 1920 s sedežem v Ženevi - reševalo naj bi mednarodne spore in preprečevalo vojne 27. Ali je bilo DN uspešno v svojem delovanju. Pojasni! - delovanje DN lahko opišemo kot neuspešno, čeprav je doseglo nekaj uspehov - ni imelo vojaških enot za posredovanje - med članicami ni bilo pomembnih držav kot ZDA, SZ, nekatere članice izstopijo - odvisno od interesov VB in FR - za ukrepanje je potrebovalo soglasje vseh članic - glavni ukrep so bile neučinkovite gospodarske sankcije 28. Pojasni kakšen človek je bil vodja Sovjetske zveze Stalin? - neusmiljen in krut do svojih nasprotnikov
- delaven in preudaren 29. Kako je Stalin vodil državo. - SZ je preoblikoval v totalitarno državo o Komunistična partija (boljševiki) so imeli popolno oblast o v pomoč pri nadzoru države mu je bila tajna služba o čistke in likvidacije o gulagi o propaganda o kult osebnosti - v času pomanjkanja je uvedel NEP (novi ekonomski program) o omogočil ponovno uvedbo trga (za nekaj časa) - uvedel je plansko gospodarstvo o razvoj industrije je temeljil na petletkah - kolektivizacija kmetijstva 30. Kakšen je bil njegov gospodarski načrt? - s pomočjo planskega gospodarstva gospodarsko razviti državo - uvedel je petletke o najprej razviti težko industrijo in elektrificirati državo - uvedena je bila tudi reforma kmetijstvo o kolektivizacija združevanje kmetij v velika državna posestva 31. Opiši značilnost fašističnega režima v Italiji. - popolna podrejenost posameznika državi in fašistični stranki
- poveličevanje večvrednosti italijanskega naroda nad ostalimi narodi - agresivna zunanja politika o ideja o obnovitvi rimskega imperija 32. S katerim dogodkom je Mussolini prišel na oblast? - s»pohodom na Rim«leta 1922 33. Kako je Mussolini nadzoroval italijansko državo? - prepovedal je vse politične stranke - policija je zapirala njegove nasprotnike - časopisi in radijske postaje so predvajale fašistična načela - prepovedal je stavke - prevzel nadzor nad gospodarstvom 34. Kakšna je bila italijanska zunanja politika? - hotela je obnoviti nekdanji rimski imperij o že pred vojno so zasedli Albanijo ter Abesinijo (Etiopijo) 35. Pojasni zakaj je lahko Hitler prišel na oblast v Nemčiji? - Nemčija je bila v hudi gospodarski krizi, ki je povzročila veliko brezposelnost - trpela je tudi zaradi krivične versajske mirovne pogodbe - Hitler je obljubljal (propaganda) nova delovna mesta ter odpravo krivic versajske pogodbe 36. Kako se imenuje nemška oblika fašizma in kakšne so njene značilnosti? - nemška oblika fašizma se imenuje nacizem o izpeljanka iz imena Hitlerjeve stranke NSDAP (nemška nacionalsocialistična delavska stranka) - značilnosti nacizma:
o teorija o arijski rasi (večvrednost nad ostalimi narodi) o antisemitizem (protijudovstvo) o propaganda širjenje idej nacizma cenzura o nadzor nad šolstvom o simboli; svastika (kljukasti križ) 37. Kako je Hitler utrdil oblast v stranki in v državi? - najprej je opravil z opozicijo v svoji lastni stranki o v t.i.»noči dolgih nožev«je odstranil pripadnike SA (vojaško krilo nacistične stranke) in njenega voditelja - ko je prišel na oblast v državi: o pa je ukinil vse stranke razen nacistične o preganja nasprotnike s pomočjo tajne policije (gestapo) predvsem komuniste in Jude višek preganjanja Judov je bila Kristalna noč, ko so Nemci v eni noči razbili židovske trgovine, domove, sinagoge o postane vodja vseh Nemcev furer o prevzame nadzor nad gospodarstvom o odpravi sindikate - Nemčija je postala totalitarna država 38. Katere ideje je predstavil v svoji knjigi Moj boj? - ideja o večvrednosti nemškega naroda (teorija o arijski rasi nadljudi)
- ideja o življenjskem prostoru za Nemce na vzhodu Evrope - antisemitizem - protijudovstvo 39. Kakšna je bila vloga propagande v nacistični Nemčiji? - s pomočjo propagande je Hitler širil svoje ideje o arijski rasi, o večvrednosti Nemcev, o tem, da so za vse krivice, ki so se zgodile Nemcem krivi drugi (predvsem Židje ali Judi, komunisti in ostali) o npr. za požig nemškega parlamenta, ki ga je sam naročil je obtožil komuniste - pridobival je tudi prebivalstvo za vojno, ki jo je imel v načrtu - pomembno je bilo predvsem poučevanju mladine v duhu nacizma.