Vrtec pri Osnovni šoli Deskle Srebrničeva 10 5210 Deskle Zaključno poročilo projekta ZDRAVJE V VRTCU Koordinatorica: Lea Saksida, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok Deskle, 26. junij 2018
Kazalo 1 Uvod 2 Poročilo skupine Ribice (vzgojiteljici Tea Petrovčič in Nika Mutavčič) 3 Poročilo skupine Račke (vzgojiteljici Davorina Šuligoj Prinčič in Nadja Šušmelj) 8 Poročilo skupine Metuljčki (vzgojiteljici Neža Rutar in Nataša Mavrič Šuligoj) 13 Poročilo skupine Sončki (vzgojiteljici Lea Saksida in Sabina Gabrijelčič) 21 Zaključek 29 1
Uvod V šolskem letu 2017-18 smo se po sedmih letih ponovno odločili, da se priključimo projektu Zdravje v vrtcu. Skozenj smo ob prepletu z drugimi zastavljenimi projekti ob koncu šolskega leta v poletne počitnice stopili polni novih spoznanj, predvsem pa veselih in poučnih doživetij. Velik poudarek smo namenili pomenu uživanja zdrave prehrane, še posebej sadja in zelenjave ter pitju navadne vode. Letošnji projekt zdravja smo povezali tudi s vseslovenskim projektom Tradicionalnega slovenskega zajtrka ter Hoferjevega natečaja»deluj eko ohrani čebelo in smreko«otrokom smo privzgajali občutek za osebno higieno, vse od umivanja rok, urejenosti vrtčevskih prostorov, navajanja samostojnosti ob malih in velikih potrebah, Z najstarejšima dvema skupinam smo se povezali z Zobno preventivo Nova Gorica in sodelovali v navajanju otrok na pravilno umivanje zob. O prihajajočem zaključku šolskega leta so nas vse pogosteje spomnili topli sončni žarki pred katerimi smo se varno ubranili tudi z napotki projekta Varno s soncem. Kot prednostno kurikularno noto šolskega leta smo si poleg področja jezika zastavili tudi področje gibanja, ki so ga krepili tudi preko športnega programa Mali Sonček in zunanjih sodelavcev s katerimi smo rdečo nit tkali na raznih športnih dogodkih. Velik poudarek pa smo letos podali tudi skrbi za varnost v Prometu, ki smo jo krepili s projektom Pasavček Red je vedno pas pripet ter ob zaključku projekta izpeljali tudi zaključno prireditev,»sončki v prometu«. Vabim vas, da si naše delo preberete v nadaljevanju poročila, ki smo ga podkrepili tudi s fotografijami! Koordinatorica projekta Zdravje v vrtcu Lea Saksida, vzgojiteljica 2
Skupina: Ribice Zapisali: vzgojiteljici Tea Petrovčič in Nika Mutavčič Zelo lačna gosenica Otrokom sem večkrat prebrala pravljico Zelo lačna gosenica. Pravljico smo obnavljali tudi ob slikah. Otroke sem spodbujala, da so mi pri obnovi pomagali. Tako smo se učili tudi samostojnega pripovedovanja. Peli smo pesmice o gosenici in metulju, ter oponašali gibanje gosenice in metulja. Pravljica je bila kot motivacija za spoznavanje zdrave prehrane in sicer sadja in zelenjave. S pomočjo pravljice sem otrokom razložila, da uživanje zdrave hrane, torej sadja in zelenjave, pripomore k našemu zdravju in rasti. V vrtec sem prinesla različne vrste sadja in zelenjave. Z otroki smo sadje in zelenjavo najprej poimenovali, ga opisali, ugotovili barvo, nato pa so le to razvrščali v množice. Iz reklamnih časopisov sem izrezala različne sličice sadja in zelenjave. Najprej smo si sličice ogledali in povedali kaj je na njih. Iz sličic smo izdelali dva plakata in sicer tako, da so se otroci usedli na tla okoli velikega lista. Vsak si je izbral sličico, katero je zalepil na papir. Na en plakat smo prilepili sličice sadja, na drugega pa sličice zelenjave. Oba plakata smo prilepili na pano v igralnici zato, da smo lahko nove sličice še dodajali, da so jih imeli otroci vedno na očeh in ob gledanju le teh so lahko sami ali med seboj komentirali kaj na njih vidijo oz. kaj so na plakate zalepili. 3
Domači pomarančni sok Za začetek smo si ogledali posnetek, kako si pravilno umivamo roke. Po ogledu filma smo šli tudi mi v umivalnico in si z malo pomoči poskušali sami pravilno umiti roke. S čistimi rokami smo se vrnili v igralnico in se usedli za mize. Tam smo najprej obnovili pravljico o zelo lačni gosenici. Še enkrat smo našteli vse, kar je ta zelo lačna gosenica pojedla. Potem sem otroke vprašala kaj pa mi od tega jemo v vrtcu. Ravno ob tistem času smo dobili večkrat za malico pomaranče in ravno na te so se otroci takoj spomnili. Otrokom sem postavila vprašanje, kaj bi lahko naredili iz pomaranč ali limon. Večina se je strinjala, da lahko iztisnemo pomarančni in limonin sok. V kuhinji smo naročili pomaranče in limone. Sposodili smo si tudi ročni stiskalnik. Pomaranče in limone sem razrezala na polovice. Sadeže smo najprej povohali kako dišijo. Ponovili smo tudi kakšne barve so pomaranče in limone. Nato sem pokazala otrokom kako se iztisne sok s pomočjo stiskalnika. Vsak otrok je dobil svojo polovičko sadeža in poskusil iz njega iztisniti sok. Iztisnjeni sok sva otrokom nalili v lončke. Da je bilo pitje še privlačnejše sva dodali še barvne slamice. Otroci so z užitkom popili ves sok. 4
»Šivanje«gosenice Najprej smo obnovili pravljico Zelo lačna gosenica. Nato smo z otroki poskušali opisati kakšna sploh je gosenica, kakšne barve je gosenica, kako velika je gosenica. Različne vrste gosenic smo si ogledali v knjigi o metuljih. Potem smo začeli ugotavljati kako se gosenica giblje, ker nima ne rok ne nog. Ulegli smo se na tla in se poskušali premikati tako, da si nismo pomagali ne z rokami in ne z nogami. Ugotovili smo, da je to zelo težko. Otrokom sem v skupino prinesla še predor. Otroci so se poskušali premikati tudi skozi predor kot gosenica. Po končanem gibanju smo se preselili k mizam. Vsak otrok je dobil pobarvanko na gosenico in zeleno barvico. Ko so otroci končali z barvanjem, sva iz teh pobarvanih gosenic izdelali pretikanke. Gosenice sva izrezali in prilepili na tršo podlago. Nato sva v gosenice z luknjačem naredili več lukenj. V prvo luknjo sva zavezali vrvico iz volne. Na konec volne sva zalepili majhen košček lepilnega traku, da je konec volne med vtikanjem v luknjice ostal trd in so otroci lažje opravili nalogo. Tako je vsak otrok lahko»zašil«svojo gosenico. Otrokom sva dali tudi pobarvanke na različno sadje in zelenjavo.»zašito«gosenico sem prilepila na pobarvan sadež oz. zelenjavo. 5
Čebelar in medeni sladoled V vrtcu nas je obiskal čebelar. Pripovedoval nam je o življenju čebel in nam prinesel pravi mini čebelji panj, ki smo si ga lahko ogledali od blizu. V njem smo lahko prepoznali matico, ki je bila označena z belo pikico. Pokazal nam je tudi obleko, v katero se čebelar obleče, ko gre k čebeljemu panju. Podaril nam je kozarček akacijevega medu. Po obisku čebelarja so si otroci iz papirnatih krožnikov izdelali vsak svojo čebelico. Zaplesali smo na pesem Čebelice. Pogovarjali smo se, kako bi lahko podarjeni med pojedli. Ker je bilo zunaj že zelo vroče so otroci predlagali, da naredimo sladoled. V kuhinji smo naročili jagode in navaden jogurt. Naslednji dan smo pričeli z izdelavo sladoleda. Otroci so si spet poskušali sami pravilno umiti roke, kot smo si ogledali v posnetku. Potem smo se vrnili k mizam. Jagode smo morali najprej oprati in očistiti. Pri čiščenju so sodelovali tudi otroci. Ko so bile jagode očiščene, sem jih zmiksala s paličnim mešalnikom, ki smo si ga izposodili v kuhinji. Jagodni kaši smo dodali navaden jogurt in podarjeni med. Vse skupaj smo močno zmešali. Modelčke za ledene lučke smo napolnili z zmesjo in odnesli v kuhinjo v zamrzovalnik. Pripravljen sadni sladoled smo polizali in se prav lepo osvežili 6
Gibanje za zdravje Skozi celo šolsko leto sva dnevno poskrbeli da so otroci bili gibalno aktivni. Večinoma smo telovadili na atriju vrtca. Vsak dan smo se vozili s poganjalčki in tricikli ter igrali z žogami in skakali s hopi žogami. Ob slabem vremenu pa smo telovadili v igralnici ali v naši garderobi. V mesecu septembru smo skupaj z ostalimi skupinami izvedli kratko telovadbo pred vrtcem na temo Pet minut za zdravje. V mesecu januarju smo organizirali tudi športno popoldne s starši na temo zimske olimpijske igre. V šolski telovadnici smo pripravili pet postaj (hokej, slalom, bob, smučarski skoki, bordanje). Otroke, skupaj s starši smo razdelili v pet skupin. Skupine so menjale postajo na pet minut. Tako kot na pravih olimpijskih igrah so otroci na koncu prejeli medalje. Skozi celo šolsko leto sem z otroki izvajala elemente pravljične joge. To so elementi joge, ki smo jih izvajali skozi pravljico in so prilagojeni otrokom. Večina elementov se nanaša na oponašanje gibanja živali (pes, mačka, kača, metulj, kit, lev, kokoška ). Ker sem opazila, da je otrokom ples zelo blizu, smo veliko plesali na različne pesmi in skladbe. Vse pesmice, ki smo jih zapeli, pa smo tudi zaplesali in tako sem unesla dodatno gibanje v naš vsakdan. 7
Skupina: Ribice Zapisali: vzgojiteljici Davorina Šuligoj Prinčič in Nadja Šušmelj Pravilno umivanje rok Opazila sem, da se otroci površno umivajo roke. Prinesla sem alkohol in vato. Z njima se otrokom preverila čistost rok. Skupno smo ugotovili, da si večina ni dobro umila roke. S pomočjo slik in nazorne predstavitve sem otrokom predstavila pravilno umivanje rok. Vsi otroci so si ponovno umili roke. Ponovno preverjanje je dokazalo, da so roke dobro umili. Pravilno umivanje rok smo utrjevali celo šolsko leto. Otroci so se po potrebi med seboj sami opominjali in vzpodbujali. Sprehod po naselju Ob obisku nas je policist opozoril na varno udeležbo otrok v prometu. Odločili smo se, da izvedemo sprehod po naselju z upoštevanjem cestno prometnih predpisov. Najprej smo si ogledali film Pešci v prometu. Ustrezno smo se opremili in odšli na sprehod. Med potjo smo opazovali in poimenovali prometne znake in cestne oznake. Opazovali smo cestni promet in vozila poimenovali. Varno smo prečkali cesto na prehodu za pešce. 8
Kolesarjenje Ogledali smo si film o kolesarjenju. Dogovorili smo se, da otroci pripeljejo v vrtec svoje kolo, tricikel ali skiro z obvezno ustrezno opremo. Najprej smo pregledali opremo ter pravilno namestili čelade. Vsak otrok je dobil svoje vozilo ter se odpeljal na pripravljen poligon. Najprej so si otroci pravilno vožnjo po poligonu ogledali, nato so se še samostojno vozili. Vsi so upoštevali pravila vožnje. Grozdni sok Otrokom sem pokazala belo in črno grozdje. Najprej smo ga opisali in povedali kaj že vemo o grozdju. Poizkusili smo grozdno jagodo in ugotovili, da ima veliko soka. Povedala sem jim, da bomo s pomočjo sokovnika stisnili iz grozdnih jagod sok, ki ga bomo pokusili. Otroci so pomagali pri trganju groznih jagod v skledo. Grozdne jagode so nato dali v sokovnik in iztisnili sok. Grozdni sok so poizkusili vsi otroci. Poleg navedenega sadja smo poizkusili in se pogovorili še o hruškah, jabolkih in slivah. Iz jabolk smo naredili jabolčni zavitek. 9
Delavnica: babica/dedek ve Povabljeni smo bili v Medgeneracijski center Tinca v kraju, kjer smo se udeležili delavnice z naslovom Babica/dedek ve. Babica nam je povedala na kakšen način bomo skupaj naredili hitro in dobro malico (poparjen kruh z zabelo ali sladkorjem). Otroci so nadrobili rezine kruha na pripravljene pladnje. Nadrobljen kruh je babica v velikem loncu poparila z mlekom ali vodo. Enega je zabelila s panceto, drugega pa je potresla s sladkorjem. Vse so otroci z veseljem in slastjo pojedli. Recept hitro pripravljene malice smo posredovali svojim staršem. Sirarka na obisku V vrtcu nas je obiskala sirarka. S seboj je prinesla mleko in nekatere mlečne izdelke. Najprej nam je s pomočjo slikanice povedala od kje dobimo mleko. Skupno smo ugotovili katere mlečne izdelke predelujejo iz mleka. Predstavila nam je delo sirarke ter način predelave mleka v mlečne izdelke. Poizkusili smo sirotko in sir. V igralnici smo v otroških revijah poiskali slike mlečnih izdelkov. Izrezali smo jih, poimenovali in prilepili na plakat, ki smo ga izobesili v igralnici. 10
Ločevanje odpadkov Dogovorili smo se, da bomo sami odnesli različne odpadke v zabojnike za smeti. Ko smo prišli do bližnjih zabojnikov smo opazovali delavca Komunale, ki je v smetarski kamion stresel odpadno plastiko in papir. Sprehodili smo se še do zabojnikov za smeti pri teniškem igrišču. Ogledali in poimenovali smo vse zabojnike. Ločili smo jih po barvi in namembnosti. V ustrezni zaboj smo odložili svoje odpadke. V vrtcu smo s povezovanjem slik izpolnili nalogo ločevanja odpadkov v ustrezen zabojnik. Naslednji dan je vse otroke vrtca obiskal delavec Komunale Nova Gorica in nam s pomočjo slik predstavil ločevanje odpadkov in recikliranje papirja. Odločili smo se, da bomo iz odpadnega časopisnega papirja naredili papir tudi sami. 11
Čebelar in čebele V vrtcu nas je obiskal čebelar. Predstavil nam je svoje delo in delo čebel. Pokazal nam je satnice in panj s čebelami. Podaril nam je med, ki smo ga naslednji dan jedli pri malici. Prisluhnili smo zgodbi Čebelica Meli. V otroških revijah smo poiskali slike čebel, čebelnjaka, jih izrezali in prilepili na plakat, ki smo ga razstavili v igralnici. Prisluhnili smo še pesmici o čebeli in jo gibalno prikazali. Varno s soncem Staršem sem projekt Varno s soncem predstavila na oddelčnem roditeljskem sestanku in jih vzpodbudila k pomoči pri izvedbi le tega. Otroci so v vrtec prinesli pokrivalo. Ugotovili smo zakaj le to potrebujemo. Ogledali smo si zgibanko Varno s soncem in ob slikah ugotovili na kakšen način se še zavarujemo pred močnimi sončnimi žarki. Vsak otrok je naredil svojo knjižico Varno s soncem in jo pobarval. Odnesel jo je domov. Dogovorili smo se, da bo vsak naredil svoje pokrivalo iz papirja. Jesenski pohod s starimi starši V vrtec smo povabili stare starše in upokojence iz kraja. Skupno smo se odpravili na dopoldanski pohod do taborniškega prostora v Gorenjih Desklah. Stari starši so nam pomagali pri hoji in spodbujanju otrok. Vsi smo srečno prispeli na cilj. Ob prihodu smo se pogostili s pečenim kostanjem, čajem in pecivom. Skupno smo še zapeli in zaplesali ter se odpravili proti vrtcu. 12
Skupina: Metuljčki Zapisali: vzgojiteljici Neža Rutar in Nataša Mavrič Šuligoj Slovenski tradicionalni zajtrk V sklopu slovenskega tradicionalnega zajtrka smo z otroki govorili o tem, katere sestavine sestavljajo tradicionalni zajtrk in kje se jih dobi, od kje jih lahko pridobimo. Že pred obiskom sirarke smo govorili o mlečnih izdelkih in naredili tudi plakat izdelkov, ki jih poznamo ter risali živali, od katerih pridobivamo mleko in obiskali pašnik s kravami. Dedek deklice iz naše skupine nas je prijazno sprejel na svoj pašnik, kjer smo si ogleali nekaj krav, ob tem, pa nam je povedal kaj krave jedo, kako se jih molzi in shranjuje mleko. Na srečanju s sirarko smo spoznavali kaj počnejo v sirarni, kakšna zaščitna oblačila nosijo ter kako skrbijo za higieno, ki je v sirarni še kako pomembna. Vsi smo si nadeli zaščitne kape, dobili odgovore na naša vprašanja ter poizkusili sirotko in sir. Dan pred slovenskim tradicionalnim zajtrkom smo sami zamesili testo in spekli pirin kruh, ki smo ga jedli naslednji dan za zajtrk. Želeli smo čim več stvari narediti sami, zato smo si za zajtrk sami naredili maslo. Stepali smo smetano in dobili maslo, ki so si ga otroci, poleg medu, namazali na kruh. Otroci so pili mleko lokalnih proizvajalcev in jedli tudi domača jabolka. Po tem, ko smo rectirali novo naučeno pesem Janeza Bitenca: Kruhek, smo se dodobra najedli s slovenskimi živili 13
Eko smreka: Čudežna skleda medu Za projekt Eko smreka smo prisluhnili zgodbi Čudežna skleda medu, avtorice Žive Viviana Doria in se ob njej pogovorili. Zgodba govori o medvedu, ki je delil sladki med iz svoje čudežne sklede medu vsem živalim, ki jih je srečal na poti, one pa so mu vračale s stvarmi in dobrotami, ki so jih imele same. Po večkratnem prebiranju zgodbe smo po vsebini okrasili tudi našo eko smreko. Sestavili smo medveda iz satovja, lesa in volnene jopice; čudežno skledo medu iz odpadnega papirja; ogrlico iz šipka; druge živali (zajec, jež, bela goska, lisica in kit) smo narisali na les; sestavili poti iz koruze in fižola; lampijončke iz orehov; medvedova hiška smo naredili iz satovja, raznih rastlin in plodov; košarici s kostanjem in hruškami sta iz listov; dodani pa so tudi šipkovi okraski, papirnata ladjica in naslov. Med okraševanjem smrečice smo uživali ter še bolj razumeli zgodbo o čudežni skledi medu. Čebelar nas je obiskal šele v maju, med obiskom pa je povedal otrokom na enostaven, razumljiv način o panjih, satovju, matici, trotih itd. Otrokom je bil seveda najbolj zanimiv njegov zaščitni klobuk in učni panj, v katerem je bilo veliko pravih čebel in matica z oznako. Poizkusili smo tudi njegov akacijev, mladi med. 14
Projekt Pasavček V skupini smo s projektom Pasavček začeli že v oktobru, ko smo se v sklopu tedna mobilnosti veliko pogovarjali o prevoznih sredstvih, otroke nagovarjali na pomen javnih prevozov, petje in igra o vlaku ter vožnja z vlakom. Razvrščali smo se glede na to kako smo prišli v vrtec in si zastavili problem, kaj bi bilo, če ne bi imeli avtomobilov. V knjižnici smo si skupaj sposodili veliko knjig na temo prometa, vozil, policistov, gasilcev, kolesarjenja in đe veliko drugih in jih tekom projekta listali in prebirali ter se ob njih pogovarjali. V vrtcu so nas obiskali policisti iz Nove Gorice, ki so nam pokazali svoja vozila, pripomočke in policiskega psa. Otroci so vse preizkusli, policiste veliko spraševali in jim prisluhnili, ko so jim govorili o tem, kako pomembno je, da se v prometu pravilno obnašamo. En teden smo imeli v vrtcu tudi demo sedeže, ki so prikazovali pravilno uporabo otroškega sedeža v avtomobilu. Ob tem smo si pogledali tudi posnetke, ki smo jih dobili med gradivom za projekt in se pogovorili kaj prikazujejo. Veliko smo se pogovarjali o prometnih znakih, njihovih oblikah, kaj pomenijo, iskali smo jih v kraju, jih risali in barvali ter smiselno porazdelili po garderobi, umivalnici in straniščih ter jih še vedno upoštevamo. Policist se nam je zopet pridružil, ko smo pred vrtec otvorili novo stojalo za kolesa in smo kolesarili pred vrtcem. Tu je bil večji povdarek na pomenu uporabe kolesarske čelade. Obiskali smo tudi gasilni dom v Novi Gorici, kjer smo si ogledali gasilska vozila, pripomočke ter reševanje iz karamboliranega vozila. Ob vsem tem smo veselo prepevali pesmi o prometu, križiščih in divjanju. Poučne pesmice smo zapeli tudi na prireditvi "Sončki v prometu", ki so jo organizirali najstarejša skupina v vrtcu. Izpod rok vzgojiteljic naše skupine pa je nastalo veliko uporabnih predmetov, ki so jih starši lahko vzeli na vrtčevskem bazarju, po prireditvi. Na prireditvi smo se srečali tudi z maskoto Pasavček in si skupaj s starši ogledali poučne pripomočke, ki so jih imeli animatorji projekta Pasavček.. 15
Ko bom velik, bom V skupini smo s projektom Pasavček začeli že v oktobru, ko smo se v sklopu tedna mobilnosti veliko pogovarjali o prevoznih sredstvih, otroke nagovarjali na pomen javnih prevozov, petje in igra o vlaku ter vožnja z vlakom. Razvrščali smo se glede na to kako smo prišli v vrtec in si zastavili problem, kaj bi bilo, če ne bi imeli avtomobilov. V knjižnici smo si skupaj sposodili veliko knjig na temo prometa, vozil, policistov, gasilcev, kolesarjenja in đe veliko drugih in jih tekom projekta listali in prebirali ter se ob njih pogovarjali. V vrtcu so nas obiskali policisti iz Nove Gorice, ki so nam pokazali svoja vozila, pripomočke in policiskega psa. Otroci so vse preizkusli, policiste veliko spraševali in jim prisluhnili, ko so jim govorili o tem, kako pomembno je, da se v prometu pravilno obnašamo. En teden smo imeli v vrtcu tudi demo sedeže, ki so prikazovali pravilno uporabo otroškega sedeža v avtomobilu. Ob tem smo si pogledali tudi posnetke, ki smo jih dobili med gradivom za projekt in se pogovorili kaj prikazujejo. Veliko smo se pogovarjali o prometnih znakih, njihovih oblikah, kaj pomenijo, iskali smo jih v kraju, jih risali in barvali ter smiselno porazdelili po garderobi, umivalnici in straniščih ter jih še vedno upoštevamo. Policist se nam je zopet pridružil, ko smo pred vrtec otvorili novo stojalo za kolesa in smo kolesarili pred vrtcem. Tu je bil večji povdarek na pomenu uporabe kolesarske čelade. Obiskali smo tudi gasilni dom v Novi Gorici, kjer smo si ogledali gasilska vozila, pripomočke ter reševanje iz karamboliranega vozila. Ob vsem tem smo veselo prepevali pesmi o prometu, križiščih in divjanju. Poučne pesmice smo zapeli tudi na prireditvi "Sončki v prometu", ki so jo organizirali najstarejša skupina v vrtcu. Izpod rok vzgojiteljic naše skupine pa je nastalo veliko uporabnih predmetov, ki so jih starši lahko vzeli na vrtčevskem bazarju, po prireditvi. Na prireditvi smo se srečali tudi z maskoto Pasavček in si skupaj s starši ogledali poučne pripomočke, ki so jih imeli animatorji projekta Pasavček. 16
Športno popoldne s starši Tekom celega šolskega leta smo urili spretnosti na vrtčevskih igralih, se spuščali po toboganu, plezali, se gugali, lovili ravnotežje, hodili po stopnicah in robnikih. Občasno smo se podali pohod, še več, pa so jih imeli otroci, ki obiskujejo obogatitveno dejavnost Ciciban planinec. V zimskem času smo redno obiskovali šolsko telovadnico, kjer smo z otroki spoznavali in uporabljali razne telovadne pripomočke, igrali gibalne igre, premagovali poligone, se veliko lovili itd. V januarju smo za starše in otroke celega vrtca pripravili športno popoldne, ki smo ga poimenovali Mini olimpijske igre. V telovadnici so se na poligonu preizkusili v vožnji z rolko, poskokih, hokeju, plezanju, slalomu ipd. Zgledovali smo se po zimskih olimpijskih igrah in pripravili vse v tem stilu, tudi zastavo in himno. V pomladnem času pa smo dali še večji povdarek na vožnjo s kolesom, saj smo organizirali dva dni kolesarjenja v vrtcu, enkrat nas je obiskal tudi policist, ki nas je opozoril na varno vožnjo s kolesom. Veliko pa smo se igrali z žogami, saj menimo, da se na to spretnost rado pozabi. Otroci so brcali, metali na koš, z eno roko in v cilj, si podajali, vodili in jo kotalili. Veselili smo se tudi zmage naših košarkašev in tako še bolj podrobno spoznavali ta šport. 17
Naredimo papir V maju, ko praznujemo dan Zemlje, smo se posvetili boljši skrbi za našo Zemljo in v vrtec povabili zaposlenega na podjetju, ki dnevno skrbijo za to. Obiskal nas je zaposleni na Komunali Nova Gorica, ki nam je predstavil ločevanje odpadkov, vse to pa nam prikazal na predstavitvi. Prinesel je zabojnike, naučili smo se katera barva predstavlja določene odpadke, ki jih moramo ločevati, tudi zaradi poznejše reciklaže. Poleg tega, da ločujemo papir, plastiko, steklo, biološke odpadke in drugo, pa lahko tudi recikliramo. Najbolj nas je zanimalo kako lahko naredimo iz starega nov papir, ki bi ga še enkrat uporabili. Delavec nam je skozi sliko in posnetek pokazal kako lahko recikliramo papir in to smo tudi mi preizkusili. Natrgali smo koščke risbic, ki so bile nedokončane ali brez lastnika in odpadnega, barvnega papirja ter jih namočili v skledi, čez noč. Naslednji dan smo mešanico strojno zmešali, da je nastala kaša, ki so jo otroci razporedili po močnejšem prtičku. Zanimiv jim je bil postopek, sploh to, da so sami pripravili obliko lista. Nov papir so dobro odtisnili z brisačo, pomočnica ga je še večkrat polikala in naslednji dan, ko se je posušil, smo ga že lahko uporabili. Nismo mogli še enkrat nanj risat, naredili pa smo vabilo za starše. Otrokom je bila zanimiva bila barva papirjev in seveda tekstura. 18
Kapa me brani, da me sonce ne rani V naslovu je slogan naše skupine, ki nas dnevno opozarja na uporabo kape, izogibanju soncu, sploh v kritičnih urah, uporabo sončne kreme itd. V maju, ko je sonce že toplejše, sem otroke začela spraševati kaj vedo o soncu, kakšno je, razlika med poletnim in zimskim soncem, kakšne so posledice sončenja in katere pripomočke uporabljamo za zaščito. Temeljito smo se pogovorili, pogledali tudi v knjige, kjer smo našli kakšen odgovor ter izdelali plakat, nanj napisali vse napotke, ki se jih moramo držati ter ga izobesili na vidno mesto, da nas bo opozarjal. Otroci so domov odnesli tudi zloženke Varno s soncem, v katerih vse še bolj podrobno piše. Vse to smo prenesli v prakso in začeli v vrtcu nositi kape, za prinešeno kapo pa podeljevali žige. Prav kmalu so vsi otroci imeli žig, to pa pomeni kapo. Ob vročem soncu in poznejših dopoldanskih urah smo se umikali v senco, zbirali smo dejavnosti zunaj, ampak v senci. Največja dejavnost je bila papirnata kapa, katero so otroci izrezali, poljubno porisali s flomastri in njihovimi čudovitimi risbicami in nanjo prilepili naš slogan - KAPA ME BRANI, DA ME SONCE NE RANI. Po enotedenski razstavi kap v vrtcu so jih otroci odnesli domov. Tako jih tudi doma vseh opozarja kako pomebna je zaščita pred soncem. 19
Zobna preventiva: Sem Repko, zajček mlad, si zobke čistim rad. Tudi mi smo bili celo šolsko leto "Repki", saj smo si vestno, vsak dan, po malici umivali zobe. Velikokrat smo povdarjali na pomembnost higiene zobne ščetke ter na pavilno umivanje zob. Velikokrat smo otroke opozarjale na bolj natančno splakovanje ščetk in pravilno odlaganje, shranjevanje in opravili menjavo ščetk tekom šolskega leta. Vso našo vestno delo pa je bilo opaziti približno enkrat na dva meseca, ko so nas obiskali zobozdravnici iz ZD Nova Gorica. Z raznimi dejavnostmi so nam želele približati pomembnost umivanja zob in uživanja zdrave prehrane. Skupaj z zobozdravnico smo ponavljali katera hrana in pijača je tista, ki na naše zobke dobro vpliva. In tudi kdaj ne smemo piti sladkih pijač in, da nam morajo pri ščetkanju doma še vedno pomagati starši. Vsakokrat so otrokom pregledali zobke, jih opozorile na nepravilnosti pri umivanju in jim pomagale pri boljšem umivanju le-teh. Mišek Šim, maskota zobozdravnic iz Nove Gorice, nas je skozi slikanico, sestavljanko in tudi v poslanem pismu spominjal, naj ne pozabimo na naše zobe. Ne bomo pozabili pa tudi na maskoto, miška Šima, ki je delil žige otrokom, ki si redno ščetkajo zobe in na zadnjem srečanju podelil pohvale vsem otrokom za vestno umivanje zob. 20
Skupina: Sončki Zapisali: vzgojiteljici Lea Saksida in Sabina Gabrijelčič Zdravi zobje Skozi šolsko leto sta nas obiskovali medicinski sestri iz Zobne preventive in našim otrokom pregledovali čistočo zob. Rezultate sta beležili v zobno knjižico, ki so jo morali starši po vsakem obisku tudi podpisati. V njej so bil poleg žiga pripisani tudi komentarji medicinskih sester, ali so zobje dobro očiščeni oziroma, kje je potrebno se bolj potruditi. Ob vsakem obisku sta nam pripravili tudi obogatitvene dejavnosti (sestavljanke, branje pravljice, pogovor, obisk maskote Lenče, ). Ob zaključku, meseca junija, sta jim pripravili tudi slavnostno podelitev diplom za redno in skrbno umivanje zob. Njuno delo pa smo nadgradili tudi sami z izdelavo večje makete ustne votline in zobkov ter zobne krtačke preko katere so otroci utrjevali pravilno čiščenje zob. Vsak otrok si je nato izdelal tudi svojo maketo ustne votline in zobno krtačko. Na temo skrbi za zdrave zobe smo tudi likovno ustvarjali in vsak otrok je narisal svoje čiste zobe. Vsak dan smo si tudi umivali zobe po jutranji malici. Naučili smo se pesem o zdravih zobeh z naslovom, Kdor si ne umiva zob ga zoboškrat obišče. Velik poudarek smo dali pravilnemu umivanju zob. Zato sva jim pomagali, da so zobe umivali z dlesni navzdol oziroma navzgor pri čemer so proti koncu šolskega leta potrebovali vedno manj pomoči. 21
Prehranska piramida Veliko smo se o zdravi prehrani pogovarjali in jo spoznavali. Pri vsakem obroku v vrtcu dobimo ali sadje ali zelenjavo zato sva se odločili, da bomo poizkusili otroke navaditi, da vsako ali sadje ali zelenjavo tudi poizkusijo. Tako sva pri kosilu otroku vedno dali na krožnik vsaj eno izbrano zelenjavo, ki jo je poizkusil. Z začetkom leta je bilo to nekoliko težje a sva jih spodbudil z dajanjem žigov. Ob koncu so vsi pri kosilu že pojedli eno zelenjavo. Nisva pa bili tako uspešni s sadjem, morda tudi zato, ker sadje dobivamo sezonsko in je zato manj časa na navajanje okusa, morda pa zato, ker ga nimamo dnevno na izbiro tako kot zelenjavo. Skozi celo leto so otroci zbirali tudi žige, če so poizkusili sadje, zelenjavo, hrano, ki je sicer niso marali. Seveda pa imamo v skupini tudi take otroke, ki jedo vse zato smo tudi tem večkrat podarili žig, ker so vzpodbuda preostalim otrokom. Naše delo smo podkrepili tudi z izdelavo prehranskih piramid. Vsak otrok je izdelal svojo. Iz raznih reklamnih letakov je izrezal hrano in jo nato razvrstil po lestvici prehranske piramide ter jo zalepil. Končni izdelek smo razstavili v garderobi nato pa so ga otroci odnesli domov kjer ga po njihovih pripovedovanjih uporabljajo naprej v sodelovanju s starši. 22
Spoznajmo svoje telo Tokrat smo dejavnosti pričeli z obiskom krajevne lekarne in spoznavanjem poklica farmacevtke. Farmacevtka nam je pokazala kaj vse lahko v lekarni kupimo in s čim si pri ohranjanju zdravja lahko pomagamo. Njene trditve smo nato podkrepili tudi v igralnici ob skupnem delu. Pogovarjali smo se o pomenu varovanja svojega zdravja in zdravja svojih prijateljev ter družinskih čalanov zato smo spoznavali svoje telo. Preko makete človeškega telesa smo spoznali svoje organe, si jih ogledali kakšni so in spoznali njihovo delovanje. Pri tem so nam bile v pomoč posebne kartice na katerih je zapisano delovanje posameznega organa in njegove zanimivosti. Svoje znanje smo širili preko otroških knjig o spoznavanju svojega telesa, vse skupaj pa smo podkrepili tudi z maketo srčne črpalke. Ogledali smo si kako kri v telesu kroži in kako se preko srca pljuč srca prečisti ter nam daje moči za naše delovanje. V skupini smo oblikovali tudi kotiček, ki smo ga poimenovali zdravstveni dom. Opremili smo ga z otroškimi kovčki zdravniških pripomočkov, povoji, injekcijami. Seveda smo pred zdravniško sobo pripravili tudi pisarno za medicinsko sestro in jo prav tako opremili s pripomočki (telefon, zdravniški kartoni, žigi, plakat za kontrolo oči, ). Pred pisarno medicinske sestre pa smo postavili še čakalnico in jo opremili s knjigami o zdravju. 23
Kako lahko naredimo papir V vrtcu nas je obiskal predstavnik Komunale Nova Gorica in nam poreko filmčkov in power pointa predstavili ločevanje odpadkov. Glede na to, da smo v naši skušini celo leto odpadke razvrščali smo se odločili da bomo več pozornosti namenili predelavi papirja. Celo šolsko leto smo namreč v skupini v posebnem košu zbirali odpadni papir, ki sta ga ob petkih dežurna otroka odnesla v kontejner namenjen zbiranju odpadnega papirja. Zato smo se odločili, da bomo prav s tem papirjem izdelali predelan papir in ga uporabili za izdelavo vabila staršem na zaključno prireditev vrtca. Naše delo smo podkrepili s slikanico Eko papirko pisateljice Mojiceje Podgoršek in tako pričeli s predelavo našega odpadnega papirja. Delavnico smo pričeli s trganjem in namakanjem papije, miksanjem papirja, lovljenjem papirja na sito in prenosom papirja na podlago za sušenje. Ko se je predelan papir tudi posušil smo iz njega izrezali vabila. Skupaj smo se odločili, da bomo vabila za starše naredili le iz tega papirja, čeprav je bila končna barva predelanega papirja sive barve. Ob pogovoru so otroci prišli na idejo, da bi papir okrasili s tiskanjem s prstnimi barvami, vabilo pa bi ročno napisali vzgojiteljici. In tako smo tudi storili, staršem smo dali Eko sončkova vabila. 24
Pasavček Red je vedno pas pripet Letos smo se poleg projekta Zdravje v vrtcu odločili več poudarka dati tudi na temo prometne varnosti zato smo se vključili v projekt Pasavček. Pričeli smo ga s sodelovanjem z NIJZ Nova Gorica v natečaju Alkohol in promet in izdelovali obešanke na temo alkohola in prometa. Nato smo te obešanke ob spremstvu policistov razdelili med naključno ustavljene voznike med jutranjo kontrolo prometa v Desklah. Skrb za ozaveščanje varnosti v prometu smo nadaljevali v skupini z izdelovanjem šivanih risbic na temo prometa. Obiskal nas je tudi policist in nas opazoval pri kolesarjenju, ki smo ga izvajali za športni program Mali sonček. Obiskali smo tudi poklicne gasilce v Novi Gorici, ki so nam predstavili reševalno vajo: reševanja voznika udeleženega v prometni nesreči. Tudi sami smo veliko raziskovali na to temo, Ogledali smo si preventivne filmčke o varnosti v prometu. Seznanili smo se s knjigo Formula 2 in policaj Mataj. V okviru projekta Pasavček smo prejeli tudi avtomobilske demo sedeže in otroke in starše ozaveščali o pomenu in pravili uporabi otroških avto sedežev. Deset dni smo preko kartončkov opazovali ali otroci prihajajo v vrtec v skladu s prometnimi predpisi (pripeti v avto sedežih, s čeladami na kolesu, skiroju, kje in kako hodijo v prometu). Vse naše znanje pa smo nato kot nosilci krajanom in staršem pokazali na zaključni prireditvi Pasavček, Sončki v prometu, kjer smo nastopili kot povezovalci programa, pevci, recitatorji, igralci, pripovedovalci, plesalci in likovni ustvarjalci. Zaradi zelo dobro zasnovanega projekta smo prejeli tudi nagrado poučno predstavo o prometu s strani predstavnikov Pasavčka. 25
Varno s soncem Prijavili smo se tudi v projekt Varno s soncem z namenom ozaveščanja pomembnosti ohranjanja zdravja tudi s strani varovanja pred soncem. V ta namen smo se seznanili s knjigo Varno s soncem, si v otroški knjigi na praktičen način ogledali kakšno postane naše telo, če je soncu preveč izpostavljeno. Preko zgibanke Varno s soncem smo spoznali kdaj se v poletnih in toplih dneh lahko gibamo na soncu in na prostem. Kam se lahko umaknemo in kako se zaščitimo. Seveda smo te ukrepe izvajali tudi sami. V ta namen smo v mesecu maju jutranjo malico jedli na atriju še obsijanem s soncem, kosila pa že v senci dreves oziroma v igralnici. Na igrala in v peskovnik smo hodili po malici in se takoj po 10. uri vračali v skupino. Ko smo se odpravili na pohode za športni program Mali sonček varnost pred soncem spodbujali z branjem otroških knjig med pohodom v senci dreves ali zgradb. Otroke smo navajali na redno uporabo sončnih kap. Spodbujali smo pitje vode. Ob dnevu, ko smo izpeljali Pozdrav poletju igre z vodo, smo otroke namazali s sončno kremo, deklici, ki je imela po glavi spletenih več kitk smo izpostavljene dela glave namazali s kremo in tako ozavestile otroke tudi pred takšnim izpostavljanjem sonca. 26
Čebele in med V okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka (kruh, med, mleko, jabolko) nas je v vrtcu obiskala sirarka in nam predstavila svoje delo, izdelke, ki jih proizvaja in njihov pomen. Spoznali smo kaj vse so mlečni izdelki in jih tudi poizkusili. Ker je del tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi med smo le tega povezali z Hoferjevim natečajem Eko smreka in svojo smrekico okrasili na temo čebelic in meda. Iz odpadnega papirje in stare volne smo izdelali čebelice in panje ter jih zalepili na Eko smreko, ki smo jo okrasili na temo knjige Čebelica Meli. Okrašeno smreko smo nato razstavili v garderobi. V ta namen nas je obiskal tudi čebelar, ki nam je predstavil svoje delo. S seboj je prinesel učni primer čebeljega panja, kjer smo si lahko v panju ogledali preko 2000 čebel in videli ter spoznali tudi čebeljo matico. Povedal nam je, da vsak čebelar matico označi, da jo takoj prepozna in tako smo ugotovili, da je to res lahko. Saj so jo otroci takoj prepoznali, na telesu je imela rumeno piko. V skupini smo se naučili tudi čebelji ples na pesem Čebelice in si izdelali svoje plesne kostume. Ker je bil ples otrokom res všeč smo kostume nadgradili še s čebeljimi tipalkami in zaplesali čebelarju oblečeni v marljive čebelice. 27
Športni program Mali sonček V okviru športnega programa Mali sonček smo bili aktivni skozi celo šolsko leto. Izvedli smo vse panoge športne knjižice z izjemo smučanja in drsanja. Izvedli smo plavalni program Naučimo se plavati, se udeležili Malih olimpijskih iger Nove Gorice kjer smo se preizkusili v krosu, Mini Planici in športnih poligonih. Obiskali smo tudi Sončkov dan, kjer smo se preizkusili v izvedbi košarkarskega poligona. V adrenalinskem parku Soča Fun Park smo na poligonu opravili gibanje v naravi ter orientacijske igre iskanja skritih živalic. Izvedli smo tudi vse pohode v vseh letnih časih. Tisti otroci, ki še niso bili vešči vožnji s kolesom so se naučili kolesarjenja. Kljub temu, da nismo organizirali smučarskega tečaja smo otrokom, ki znajo smučati priznali rubriko smučanja v kolikor so nam starši potrdili, da njihov otrok zna smučati. Tisti otroci, ki so znali rolati so nam svoje spretnosti pokazali tudi na rolarjih. V olimpijskem mesecu januarju smo pripravili športne igre z olimpijskim pridihom za starše in otroke v šolski telovadnici. Preizkusili smo se v tekmovalnih disciplinah hokeja, boba, smučarskih skokov in deskanju na snegu. V zimskih mesecih smo koristili uporabo šolske telovadnice, kjer smo izvajali športne ure. Zelo veliko časa smo namenili plesni vzgoji in otroke naučili veliko plesov, ne le otroških pač pa tudi plesov v parih. 28
Zaključek K vsemu skupaj bi radi dodali le še skupno fotografijo vseh pridnih in bistrih glavic našega vrtca, ki v poletne počitnice stopajo polne novih spoznanj o svojem zdravju! 29