Župančičeva 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01 369 63 00 F: 01 369 66 59 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si PRILOGA 1 (spremni dopis 1. del): Številka: 422-11/2015/ Ljubljana, 20. 7. 2018 EVA / GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Peto poročilo Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin za obdobje februar 2015 junij 2018 predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade: Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in v zvezi z II. ter VII. točko Sklepa o ustanovitvi Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin ter o ustanovitvi Projektne skupine za izvedbo projekta, št. 00405-1/2015/10 z dne 12. 2. 2015, je Vlada Republike Slovenije na seji dne pod točko sprejela naslednji S K L E P Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Petim poročilom Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin za obdobje februar 2015 junij 2018. mag. Lilijana Kozlovič GENERALNA SEKRETARKA Sklep prejmejo: - Ministrstvo za finance - Ministrstvo za okolje in prostor - Ministrstvo za infrastrukturo - Služba Vlade RS za zakonodajo - Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije 1
2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov: / 3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva: - Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, - Jože Novak, sekretar, Kabinet ministrice, - mag. Irena Popovič, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Ministrstvo za finance, - Jožica Kastelic, vodja Sektorja za sistem obdavčitve dohodkov in premoženja, Ministrstvo za finance - mag. Neva Žibrik, sekretarka, Ministrstvo za finance - mag. Tina Humar, podsekretarka, Ministrstvo za finance - Špela Kač, podsekretarka, Ministrstvo za finance 3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva: (Navedite osebno ime zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil. (Navedite s tem povezane stroške, ki bremenijo javnofinančna sredstva ali navedite, da sodelovanje strokovnjaka ni povezano z javnofinančnimi izdatki.) 4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora: (Navedite imena in priimke ter funkcije ali nazive.) 5. Kratek povzetek gradiva: Na podlagi VII. točke Sklepa o ustanovitvi Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin ter o ustanovitvi Projektne skupine za izvedbo projekta, št. 00405-1/2015/10 z dne 12. 2. 2015, Projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin (v nadaljevanju: Projektni svet) Vladi RS podaja Peto poročilo Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin za obdobje februar 2015 junij 2018; prikaz stanja ob koncu obdobja po posameznih področjih ter predlogi nadaljnjih ukrepov in aktivnosti. 6. Presoja posledic za: a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih DA/NE b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije DA/NE c) administrativne posledice DA/NE č) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij DA/NE d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki DA/NE e) socialno področje DA/NE f) dokumente razvojnega načrtovanja: nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna DA/NE razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij 7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR: (Samo če izberete DA pod točko 6.a.) 2
I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje ( ) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje ( ) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje ( ) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje ( ) odhodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje ( ) obveznosti za druga javnofinančna sredstva II. Finančne posledice za državni proračun Tekoče leto (t) t + 1 t + 2 t + 3 II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene: Ime proračunskega uporabnika Šifra in naziv ukrepa, projekta Šifra in naziv proračunske postavke Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t + 1 SKUPAJ II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo: Ime proračunskega uporabnika Šifra in naziv ukrepa, projekta Šifra in naziv proračunske postavke Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t + 1 SKUPAJ II.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna: Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t + 1 SKUPAJ 3
OBRAZLOŽITEV: I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu / II. Finančne posledice za državni proračun / II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene: / II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo: / II.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna: / 7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR: (Samo če izberete NE pod točko 6.a.) Kratka obrazložitev 8. Predstavitev sodelovanja z združenji občin: Vsebina predloženega gradiva (predpisa) vpliva na: - pristojnosti občin, - delovanje občin, - financiranje občin. DA/NE Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: Skupnosti občin Slovenije SOS: DA/NE Združenju občin Slovenije ZOS: DA/NE Združenju mestnih občin Slovenije ZMOS: DA/NE Asociacije občin so s predstavniki zastopane v Projektnem svetu. Predlogi in pripombe združenj so bili upoštevani: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevani. Bistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani. 9. Predstavitev sodelovanja javnosti: Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: DA/NE Javnost je bila v pripravo gradiva vključena preko zunanjih sodelavcev Projektnega sveta in Projektne skupine, bo pa v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti javnost vključena in povabljena k sodelovanju v okviru obravnave predlogov rešitev, ki bodo na podlagi usklajenih predlogov Projektnega sveta in Projektne skupine vključeni v predloge predpisov za izvedbo projekta posodobitve vrednotenja in obdavčitve nepremičnin. Datum objave: V razpravo so bili vključeni: / Mnenja, predlogi in pripombe z navedbo predlagateljev / Upoštevani so bili: 4
/ Bistvena mnenja, predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani, ter razlogi za neupoštevanje: Poročilo je bilo dano.. Javnost je bila vključena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o, kar je navedeno v predlogu predpisa. 10. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: DA/NE 11. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: DA/NE mag. Miranda Groff Ferjančič državna sekretarka 5
PRILOGA 3 (jedro gradiva): PETO POROČILO PROJEKTNEGA SVETA ZA KOORDINACIJO IN USMERJANJE PROJEKTA PRIPRAVE NOVE SISTEMSKE UREDITVE OBDAVČITVE NEPREMIČNIN ZA OBDOBJE FEBRUAR 2015 JUNIJ 2018 Na podlagi VII. točke Sklepa o ustanovitvi Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin ter o ustanovitvi Projektne skupine za izvedbo projekta, št. 00405-1/2015/10 z dne 12. 2. 2015, Projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin (v nadaljevanju: Projektni svet) Vladi RS podaja peto poročilo Projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin za obdobje februar 2015 junij 2018; s prikazom stanja ob koncu obdobja po posameznih področjih. Projektni svet je bil ustanovljen za obdobje do uveljavitve prenovitve sistema obdavčitve nepremičnin z nalogami: 1. Uskladitev in določitev predloga Projektne naloge za pripravo in izvedbo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, ki obsega določitev vsebine potrebnih zakonskih, izvedbenih in organizacijskih aktivnosti v primeru, če bi se nov sistem obdavčitve uveljavil s 1. januarjem 2016 ali s 1. januarjem 2017. Projektna naloga mora izkazati časovni načrt aktivnosti ter prednosti oziroma slabosti rešitev, ki omogočajo uveljavitev novega sistema obdavčitve s 1. januarjem 2016 ali s 1. januarjem 2017. 2. Usklajevanje in določanje strokovnih smernic za pripravo: 2.1. predloga sprememb in dopolnitev Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) ter drugih predpisov s področja javnih evidenc o nepremičninah, ki so potrebne zaradi priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin; 2.2. predloga sprememb in dopolnitev Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014; 2.3. predloga Zakona o davku na nepremičnine; 2.4. predlogov sprememb in dopolnitev drugih predpisov, ki bodo potrebne zaradi nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin; 2.5. predlogov izvedbenih predpisov zaradi sprememb oziroma sprejema zakonov iz te točke sklepa; 3. Odločanje o predlogih za izdelavo posameznih analiz, strokovnih poročil in mnenj za sprejem posameznih odločitev v zvezi z izvedbo projekta. 4. Določanje strategije obveščanja javnosti v zvezi s pripravo in izvedbo projekta. 5. Spremljanje izvajanja dogovorjenih nalog v skladu s terminskim načrtom izvedbe projekta in potrjevanje morebitnih sprememb. 6. Sprejemanje rednih poročil o izvajanju projekta. 7. Potrjevanje dodatnih ukrepov za učinkovito izvajanje projekta v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom. 8. Spremljanje organizacijskih in tehničnih priprav na izvedbo novega sistema obdavčitve nepremičnin ter oblikovanje predlogov rešitev za odpravo morebiti ugotovljenih pomanjkljivosti. 9. Priprava predloga končnega poročila o izvedenih aktivnosti za uveljavitev novega sistema obdavčitve nepremičnin. 10. Usmerjanje ključnih aktivnosti za uveljavitev novega sistema obdavčitve nepremičnin ter izvajanja sprejetih rešitev v prvem letu veljavnosti novega sistema obdavčitve. 11. Izvajanje drugih nalog, ki jih določi vlada. V obdobju do junija 2018 je bila zaključena pravna prenova sistema množičnega vrednotenja nepremičnin; začela se je tudi izvedba drugega sistemskega množičnega vrednotenja nepremičnin in zagotavljanja podatkov zanje. Zaradi odločitve koalicije, da se zaradi drugih prioritet te vlade prenova sistema obdavčitve nepremičnin prestavi v naslednje mandatno obdobje, pa se ta naloga Projektnega sveta in Projektne skupine zamika v obdobje naslednjega mandata vlade. V tem 6
obdobju so bila že pripravljena uvodna strokovna gradiva in strokovni predlogi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. 1. DELOVANJE PROJEKTNEGA SVETA IN PROJEKTNE SKUPINE Vlada Republike Slovenije je na podlagi koalicijskega sporazuma za mandatno obdobje 2014 2018 med prioritetne projekte uvrstila tudi uvedbo davka na nepremičnine. Cilji za vzpostavitev novega sistema obdavčitve nepremičnin so: vzpostavitev enovitega, ustavno skladnega sistema obdavčitve nepremičnin, ki bo slonel na kvalitetnih in popolnih podatkih o nepremičninah v centralno vodenih evidencah ter na posodobljenem in prenovljenem sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin. Zaradi obsežnosti projekta, ki zahteva usklajeno urejanje problematike zagotavljanja podatkov, vodenje različnih politik in urejanje pravnih podlag na več področjih, je vlada februarja 2015 ustanovila Projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, katerega naloge so usmerjanje, povezovanje in časovno usklajevanje potrebnih aktivnosti ter Projektno skupino, sestavljeno iz predstavnikov vpletenih vladnih resorjev in občin, za operativno izvedbo projekta. Vlada je v Projektni svet vključila predstavnike strokovne javnosti, predstavnike občinskih združenj ter predstavnike ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi, ki vsebinsko pokrivajo področja, vključena v projekt. Za kvalitetno izvedbo celotnega projekta je nujno potrebno stalno, proaktivno in konstruktivno sodelovanje med resorji, zato so v Projektno skupino vključeni predstavniki posameznih resorjev (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor z Geodetsko upravo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za javno upravo) in predstavnik združenj občin. Projektni svet se je od ustanovitve sestal na 22. sejah in skladno s sklepom vlade podajal redna poročila o stanju, aktivnostih in napredku na projektu. V poročilih je Projektni svet poročal o vsebinskem napredku, opozarjal na zamude določenih aktivnosti glede na potrjen akcijski načrt, podajal pa je tudi vsebinske usmeritve nadaljnje aktivnosti. Projektni svet je obravnaval tri sklope aktivnosti, in sicer: 1. priprava sistemskih rešitev; 2. izvajanje drugega sistemskega vrednotenja v Sloveniji v letih 2017/2018 in posodobitve modelov vrednotenja; 3. napredovanje zagotavljanja podatkov za drugo sistemsko vrednotenje in priprava drugih podatkov za nadaljnja vrednotenja. Ker je Projektni svet zavzel kritično stališče do nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki predstavlja eno izmed oblik obdavčitve nepremičnin v Sloveniji, je svoje aktivnosti usmeril tudi v spremljanje in usmerjanje njegovega izvajanja. Poleg FURS je tudi MOP, skupaj z drugimi institucijami, v zadnjih letih bistveno bolj aktivno opozarjalo na napake in tudi nezakonitosti in celo neustavnosti odlokov posameznih občin. Realizacija v smislu pobranih dajatev se je preko izboljšanja nekaterih občinskih odlokov in izboljšane kakovosti podatkov v občinskih evidencah bistveno izboljšala, vendar sistemske težave z NUSZ ostajajo. Kot pomembne deležnike v projektu prenove sistema množičnega vrednotenja in posodobitve sistema obdavčitve nepremičnin je Projektni svet pripoznal tudi službe, ki v posameznih resorjih skrbijo za aktivnosti komuniciranja z različnimi javnostmi, zato je spremljal tudi komunikacijske aktivnosti. Na tem področju je bilo narejenih nekaj pozitivnih premikov, vsekakor pa ne še dovolj. Predmetno poročilo zajema pregled celotnega obdobja od imenovanja Projektnega sveta in vključuje 7
tudi redno poročilo za obdobje januarja do junija 2018. Tekom zasedanj je Projektni svet obravnaval in spremljal: osnutke gradiv z izhodišči za pripravo Akcijskega načrta za novo sistemsko ureditev obdavčitve nepremičnin v Republiki Sloveniji; Predlog Izhodišč, smernic in priporočil za nadaljevanje in dokončanje projekta nove sistemske obdavčitve nepremičnin ter Akcijski načrt za kvalitetno in pravočasno dokončanje projekta nove sistemske obdavčitve nepremičnin je Vlada Republike Slovenije potrdila dne 7. 7. 2016 s sklepom št. 42200-2/2015/22; osnutek novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1); pripombe, ki jih je Ministrstvo za finance prejelo tekom javne razprave, pripravo na postopek obravnave v Državnem zboru po posameznih fazah, skupaj s spremljajočimi aktivnostmi, kot so: oblikovanje predlogov stališč do mnenja Zakonodajno pravne službe Državnega zbora (SVZ), oblikovanje predlogov stališč do predlogov amandmajev k zakonu, predlogi za udeležbo zunanjih članov Projektnega sveta na sejah idr.; postopek in vsebino priprave Predloga novele Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: ZEN-A), ki ga je pripravil MOP/Geodetska uprava Republike Slovenije; sprejemanje nove prostorske zakonodaje, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor; predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin (na podlagi ZEN); predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vpisih v kataster stavb (na podlagi ZEN); postopek in vsebino priprave Predloga Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture ter Pravilnika o evidenci dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške in infrastrukture, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo; operativno izvajanje 2. sistemskega vrednotenja nepremičnin; napredek pri posodabljanju modelov množičnega vrednotenja; izvajanje akcijskega načrta, izvajanje testnih primerov; napredek pri izboljšavi podatkov o nepremičninah v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS); napredek pri zagotavljanju podatkov o namenski rabi; pobude za ustanovitev delovnih skupin za spremljanje izvajanja 2. sistemskega vrednotenja nepremičnin v letih 2017/18. Projektni svet in Projektna skupina sta v obravnavanem obdobju opravila ključni del nalog, ki so omogočile, da se je prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. Aktivneje se je začelo reševati problematiko zagotavljanja in nadzora podatkov o nepremičninah, vendar ostaja še veliko dela na zagotavljanju manjkajočih podatkov za zemljišča in izboljšanju kakovosti obstoječih podatkov. V zvezi s prenovo sistema obdavčitve so bila obravnavana in sprejeta izhodišča ter evidentirane in pripravljeni strokovni predlogi, ki so strnjeni v gradivu»strokovni predlogi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin v Sloveniji«julij 2018. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti je zaradi želje po bolj jasno prikazanih izzivih in možnih rešitvah ter včasih različnih stališčih, izpostavila določene teme, ki so v poročilu posebej izpostavljene. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti je podala tudi predlog, da se za nadaljevanje dela Projektni svet in Projektna skupina organizacijsko, finančno in kadrovsko prenovita tako, da v večji meri sodelujejo občine ter strokovnjaki s specifičnimi znanji s področja obdavčitve nepremičnin. S prenovo Projektnega sveta in Projektne skupine pa naj se tudi zagotovi učinkovitejše spremljanje izvajanja novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin, predvsem pa 8
zagotavljanja podatkov zanj, s ciljem, da se povečata legitimnost in splošna sprejemljivost rezultatov vrednotenja za davčen namene. 2. POVZETEK GLAVNIH UGOTOVITEV PROJEKTNEGA SVETA Z USMERITVAMI ZA USPEŠNO IZVEDBO PROJEKTA PRENOVE SISTEMA VREDNOTENJA IN OBDAVČITVE NEPREMIČNIN Sistemske pravne rešitve prenove množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin ter zagotavljanja podatkov zanje Pri pripravi novega Zakona o množičnem vrednotenju (ZMVN-1) se je izkazalo, da je zaradi zagotavljanja podatkov in povezave z zemljiško politiko potrebno sočasno obravnavati in uskladiti rešitve posameznih segmentov v predpisih, ki predpisujejo načrtovanje prostora in graditve objektov ter evidentiranja nepremičnin. V okviru priprave sistemskih rešitev so bili tako sprejeti vsi načrtovani zakoni (Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN-1, novela Zakona o evidentiranju nepremičnin ZEN-A, nov Zakon o urejanju prostora ZUreP- 2, Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture - ZEDRZ). Priprava novega zakona o davku na nepremičnine je bila na podlagi odločitve koalicijskih strank odložena. K vsem sprejetim zakonom so bili v zakonskih rokih pripravljeni vsi podzakonski akti, ki so že bili ali bodo v kratkem sprejeti. Zakonodajna reforma prvega dela je tako uspešno zaključena, priprava davčnega predpisa pa je odložena v naslednji mandat. Priprava in izvajanje drugega sistemskega vrednotenja nepremičnin 2018/19 Drugo sistemsko vrednotenje nepremičnin se izvaja na podlagi novih predpisov. Urad za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi RS (GURS/UMVN) je na podlagi novih podatkov o trgu nepremičnin pripravil osnutke novih modelov vrednotenja, ki jih v maju in juniju 2018 usklajuje s strokovno javnostjo. V skladu s časovnico, ki bi omogočila izvedbo množičnega vrednotenja do zakonskega roka (novi modeli morajo biti uveljavljeni do 1. avgusta 2019), bi bilo potrebno do konca leta 2018 izvesti usklajevanje z občinami in nato še poizkusni izračun in javno razgrnitev novih modelov na občinah, javno obravnavo modelov na občinah, sprejem in obdelavo pripomb na modele vrednotenja s strani lastnikov nepremičnin, obveščanje lastnikov nepremičnin o novih vrednostih nepremičnin, ter sprejem in obravnavo vlog lastnikov pri uveljavljanju posebnih okoliščin. Ob sprejemanju ZMVN-1 je bilo za izvedbo teh nalog potrjen kadrovski in finančni načrt po obdobjih, ki pa ga je potrebno redno izpolnjevati. Zagotavljanje podatkov za drugo sistemsko vrednotenje nepremičnin Za izvedbo drugega cikla množičnega vrednotenja morajo vsi zadolženi glede na časovnico, predpisano z ZMVN-1, najkasneje do junija 2018 oziroma do jeseni 2018, v register nepremičnin (REN) zagotoviti vse predpisane podatke o nepremičninah, ki se upoštevajo v novih modelih vrednotenja in se jih bo za potrebe vrednotenja iz REN prevzelo v evidenco vrednotenja (EV) ter v bazo poskusnega izračuna vrednosti. Roki so predpisani z zakonom, morebitno nespoštovanje teh bi ogrozilo pravočasno in kakovostno izvedbo drugega cikla množičnega vrednotenja, saj gre za eno izmed kritičnih faz tega projekta. Glede zagotavljanja manjkajočih in odprave napak obstoječih podatkov o zemljiščih, stavbah in delih stavb v javnih evidencah Projektni svet na podlagi informacij GURS in MOP ugotavlja določen napredek, saj sta GURS in MOP zagotovila oz. okrepila nadzor kakovosti in celovitosti podatkov, za katere so primarno odgovorni lastniki nepremičnin oz. upravljavci podatkov (občine in resorji). Projektni svet pričakuje, da bosta GURS in MOP pravočasno, t.j. pred zaključkom drugega sistemskega vrednotenja, zagotovila primerno kakovost in obseg vseh podatkov. Obenem Projektni svet meni, da bi bilo za sistemsko ureditev evidentiranja nepremičnin nujno potrebno zagotoviti primerno pozicijsko natančnost zemljiškega katastra na ravni celotne države. To bi omogočilo preverjanje kakovosti atributno pripisanih podatkov 9
v nepremičninskih evidencah, v prihodnje pa omogočilo, tudi za potrebe vrednotenja, na parcelo natančno evidentirati podatke o nepremičninah, ki se danes vodijo v grafičnem prikazu. Obstoječa tehnika (npr. Projekt Galileo) je napredovala do te mere, da zagotavlja možnost zelo natančnega pozicioniranja (do 0,6 m na terenu). Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti opozarja, da bo v nasprotnem primeru lahko prihajalo do napak in posledično velikega števila pritožb lastnikov nepremičnin. Glede podatkov o dejanski rabi vodnih zemljišč je MOP po dveh javnih obravnavah in številnih usklajevanjih z drugimi resorji pripravil končni predlog sloja vodnih zemljišč (v skladu z Zakonom o vodah - ZV-1), ki bo v kratek posredovan v Vodni kataster, ki ga upravlja Direkcija RS za vode (DRSV). Po vnosu podatkov vodnih zemljišč v Vodni kataster se bo v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZV-1 podatek o vodnih zemljiščih prevzel v zemljiški kataster, v rokih določenih z novelo ZEN-A (do 1. junija 2019). Za zagotovitev podatkov o dejanski rabi cest in železnic je MzI v kritični fazi priprave in nato izvedbe. Pripravilo je osnutek podzakonskega predpisa, ki pa sloni na določbah Uredbe o dejanskih rabah zemljišč. Postopek sprejema bo zato izveden takoj pa uveljavitvi te uredbe. Projektni svet opozarja na potrebne aktivnosti MzI, da skupaj z občinami zagotovijo podatke občinskih in državnih cest v zakonskem roku (do 1. junija 2019). Projektni svet meni, da bi bilo smiselno v sodelovanju z vsemi tremi združenji občin SOS, ZOS in ZMOS podatke o občinskih cestah zajeti projektno in zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kar bi omogočilo usklajeno in sočasno izvedbo. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti opozarja na velik obseg cest in železnic, ki potekajo po zasebnih zemljiščih ter posledično veliko število prizadetih lastnikov nepremičnin, če do evidentiranja teh podatkov ne bi prišlo pravočasno in ustrezno natančnostjo. Glede podatkov o (podrobnejši) namenski rabi, ki so bistveni tudi za izvedbo množičnega vrednotenja nepremičnin, ZMVN-1 določa prehodno rešitev za sistemsko pridobitev teh podatkov za drugi cikel množičnega vrednotenja, vendar pa morata MOP in GURS zagotoviti, da bo prvo evidentiranje s strani vseh občin v celoti izvedeno v predvidenem roku (v letu 2018) in da se bo tudi naprej, do sistemskega zajema, naloga izvajala celovito in tehnično ustrezno. Vse spremembe podatkov o namenski rabi prostora, ki bodo nastale na podlagi prostorskih aktov, ki se bodo začeli pripravljati skladno z ZUreP-2, se bodo vzdrževale in evidentirale na podlagi sistemske ureditve v okviru Zakona o urejanju prostora. Zagotavljanje podatkov za nadaljnja sistemska vrednotenja nepremičnin MOP in nekateri drugi resorji ter občine bodo v skladu s predpisi zagotovili obsežen paket novih podatkov o prostoru in nepremičninah, in sicer: podatke o razvojih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč, o omejitvah, varovanjih in drugih pravnih režimih, druge podatke, določene v prostorski izvedbenih načrtih in aktih, podatke o podrobnejši dejanski rabi poseljenih zemljišč itd.. Ti podatki bodo bistveno prispevali k večji kakovosti naslednjih sistemskih množičnih vrednotenja nepremičnin, vezano predvsem na vrednotenje stavbnih zemljišč. Vendar se bodo ti podatki celovito zagotovili in vodili v Prostorskem informacijskem sistemu (PIS) na podlagi ZUreP-2 šele po letu 2025. Projektni svet, zlasti skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti, predlaga da Vlada RS preko pristojnih resorjev (MOP, MF in drugih) podpre hitrejšo izvedbo nalog (do leta 2021) in za to zagotovi ustrezna dodatna finančna sredstva, tudi s pomočjo EU sredstev za regionalni razvoj. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti in predstavnikov občin, predlog pa podpira tudi MF, predlaga da se v okviru novega zakona o evidentiranju nepremičnin, poleg katastra stavb, uredi tudi vzpostavitev katastra inženirskih objektov (t.j. daljnovodi, plinovodi, parkirišča itd.) na način, da jih je mogoče povezati z zemljiškim katastrom oziroma ostalimi nepremičninskimi evidencami. Prenova sistema obdavčitve nepremičnin 10
Glavni cilj projekta je priprava novega zakona o davku na nepremičnine, ki mora odpraviti nevzdržne razmere glede trenutnega stanja v zvezi s pravno podlago za obremenitev nepremičnin. Nepremičnine so namreč trenutno obremenjene s tremi dajatvami (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč NUSZ, davek od premoženja, in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest) na podlagi zakonov, ki jih je Zakon o davku na nepremičnine (2013) razveljavil, Ustavno sodišče RS pa z odločbo štev. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014 (v nadaljevanju: odločba ustavnega sodišča) zgolj vrnilo v ponovno uporabo. Glede ureditve novega sistema obdavčitve nepremičnin je vlada podala okvirne usmeritve, ki jih je Projektni svet dopolnil s svojimi predlogi. Koalicija vladinih strank se je naknadno odločila, da zakona o davku na nepremičnine zaradi drugih prioritet v tem mandatu ne bo obravnavala. MF in Projektni svet sta zato v tem mandatu pripravila samo strokovno gradivo in predloge za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. V ta namen je bila izvedena strokovna razprava na posvetih zainteresiranih članov Projektnega sveta ter druge strokovne in akademske javnosti. Na podlagi zaključkov teh posvetov je pripravljeno strokovno gradivo s predlogi prenove sistema obdavčitve nepremičnin. Projektni svet predlaga, da se zaradi neustreznosti, zastarelosti in ustavne spornosti razmer v zvezi z izvajanjem NUSZ in izvajanjem davka od premoženja, z aktivnostmi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin z visoko stopnjo prioritete nadaljuje. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti predlaga ustanovitev posebne komisije, ali ustrezno prenovo Projektnega sveta in Projektne skupine, za pripravo in uveljavitev zakona o davku na nepremičnine na način, da se vključijo dodatni predstavniki občin, socialnih partnerjev in političnih akterjev, saj bi bilo potrebno v nadaljevanju, pred dokončnim oblikovanjem zakona, doseči široko stopnjo družbenega konsenza. Sodelovanje z javnostmi Priprave in izvajanje drugega sistemskega množičnega vrednotenja so v pristojnosti MOP in GURS, zato Projektni svet meni, da je za kakovostno vodenje komunikacijskih aktivnosti nujno potrebno okrepiti in izboljšati način dela službe za odnose z javnostmi na MOP in / ali GURS. Organizacijski, kadrovski in drugi pogoji za uspešno izvedbo prenove množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin v letih 2018/19 Večina resorjev, ki je v projektu zadolženih za izvedbo določenih nalog (bodisi za zagotovitev podatkov ali za izvedbo drugega sistemskega vrednotenja nepremičnin) opozarja na finančne in kadrovske primanjkljaje v tej zvezi. Na težave opozarja tako GURS/UMVN, MOP/Direktorat za prostor, graditev in stanovanja kot tudi MzI. MOP in GURS organizirano izvajata množično vrednotenje in zagotavljata podatke zanje od leta 2004 dalje. Pred tem pa so bile z različnimi projekti, najpomembneje pa s projektom svetovne banke za posodobitev evidentiranja nepremičnin in drugimi projekti opredeljene osnovne konceptualne in druge rešitve zagotavljanja podatkov, tudi za množično vrednotenje nepremičnin. Z ZMVN so bili zagotovljeni postavljeni organizacijski, kadrovski in drugi pogoji za izvedbo množičnega vrednotenja. Ti so predvidevali zaposlitev vsaj 40 strokovnjakov, kar pa nikdar ni bilo v celoti izvedeno. Zaradi tega in fluktuacije zaposlenih je nastala praznina, ki na področju množičnega vrednotenja nepremičnin terja organizacijsko in kadrovsko sanacijo. Dodatno je ZMVN-1 predvidel dodatne kadrovske okrepitve zaradi novih nalog, ki jih organu nalaga zakon, in sicer :»Za pravočasno zagotovitev primernega obsega zaposlenih za izvajanje navedenih nalog se v obdobju 2017 in 2018 (potrebno je upoštevati zamik pri sprejemu zakona, ki je bil uveljavljen šele v začetku leta 2018) v organu vrednotenja (GURS) načrtuje 9 novih projektnih zaposlitev, ki se jih v letu 2019 in za nadaljnja leta v skladu s politiko zaposlovanja, potrebami in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi preoblikuje v stalne zaposlitve. Dodatno se v teh dveh letih zagotovi 12 delavcev z internimi prerazporeditvami znotraj MOP in GURS ali znotraj državne uprave z internim javnim natečajem. S tem se organu vrednotenja zagotovi skupno 11
dodatnih do 21 oseb in ga kadrovsko zapolni na skupno 44 oseb tako, da bo sposoben izvajati vse naložene sistemske naloge. Na MOP pa se v letih 2017 in 2018 načrtuje 1 dodatna zaposlitev, ki se v letu 2019 spremeni v trajno zaposlitev, v letu 2019 pa se zagotovi 3 nove zaposlitve in do 8 projektnih, s prerazporeditvami znotraj državne uprave. Skladno s predvidenim kadrovskim načrtom bo torej za izvajanje sistema na MOP in GURS leta 2019 skupno do 13 novo zaposlenih (od tega glede na potrebe do 10 zaposlitev podaljšanih iz let 2017/18 v trajno zaposlitev, v kolikor se to izkaže za potrebno), 5 notranje prerazporejenih, 7 za stalno prerazporejenih iz drugih državnih organov ter za delo v konici 2019/20 pa začasno do 28 projektno zaposlenih znotraj državne uprave.«mop opozarja na neizpolnjene kadrovske zahteve iz ZMVN in ZUreP-2 na področju Prostorskega informacijskega sistema. Pri izvajanju drugega sistemskega vrednotenja nepremičnin zaenkrat aktivnosti tečejo skladno z zakonom, v zvezi z nadaljnjim izvajanjem postopkov po ZMVN-1 pa GURS/UMVN opozarja na nepopolno stanje kadrovske zasedbe glede na ZMVN in na neizpolnjene kadrovske zahteve iz vladnega gradiva za ZMVN-1, kar ogroža izvedbo drugega sistemskega vrednotenja v zakonsko predvidenih rokih. ZUreP-2 pa vzpostavlja, tudi za potrebe vrednotenja nepremičnin, novi evidenci (evidenca stavbnih zemljišč, evidenca dejanske rabe poseljenih zemljišč) in nadgrajuje obstoječe evidence z novimi vsebinami (zbirka podatkov o graditvi, zbirka prostorskih aktov). Za vzpostavitev in vodenje teh evidenc (še) ni bilo zagotovljene dodatne kadrovske zasedbe. Zamuda pri izvajanju množičnega vrednotenja ima neposredne posledice tudi na nadaljevanje reforme obdavčitve nepremičnin. Projektni svet opozarja, da se prerazporejanje prioritet dela in obstoječih resursov znotraj posameznih institucij stran od potreb projekta posodobitve sistema množičnega vrednotenja in obdavčenja nepremičnin, neizbežno odraža v zaostankih pri izvajanju projekta. Na nujne potrebe po kadrovskih okrepitvah opozarjata tudi MzI in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) kot upravljavec matične evidence za podatke o dejanskih rabah zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Navajata, da je za pravočasno in učinkovito izvedbo vzpostavitve evidence in organizacije prvega zajema podatkov nujno potrebno zagotoviti kadrovske vire na DRSI, kot je bilo navedeno tudi v finančnih posledicah predloga zakona. Brez ustrezne kadrovske podpore projekta v predvidenih rokih ne bo mogoče izvesti. Na problematiko virov za izvedbo nalog na podlagi ZEDRZ opozarjajo tudi občine. Projektni izpostavlja, da je ustrezna politična podpora vlade ključna za udejanjanje zavez o zagotavljanju finančnih in kadrovskih virov predvidenih z ZMVN-1 in ZEDRZ. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti meni, da je predmetni projekt, katerega namen je tudi ureditev vseh podatkov o nepremičninah kot delu družbene oz. državne infrastrukture, izrazito interdisciplinaren in medsektorski ter presega ožje davčne namene, zato bi ga bilo potrebno bolj izrazito organizirati kot projekt na ravni Vlade RS, kar bi zagotovilo ustrezno organizacijo ter kadrovsko, finančno in politično podporo izvedbi projektnih nalog. Na ta način bi bilo mogoče zgoraj omenjene naloge, ki so razpršene med različne deležnike (resorji, občine), izvesti bolj učinkovito in kakovostno. Opozarja tudi, da sedanja organiziranost zagotavljanja podatkov o nepremičninah za glavne namene države (varovanje pravic, vrednotenje, obdavčitev itd.), ki zahtevajo centralno upravljanje s podatki in njihovo celovitost ter povezljivost, ne pa samo hrambe na enem mestu (v nepremičninskih evidencah GURS), ni učinkovito rešena. V kolikor v okviru sedanje ureditve te problematike ne bo mogoče zadovoljivo rešiti predlagajo, da se ustanovi nek nov organ na ravni vlade (agencije), v katerega se prenesejo pristojnosti upravljanja s podatki nepremičninah (evidentiranje in vodenje za potrebe države) pa tudi druge naloge, povezane z njimi, kot npr. množično vrednotenje. 12
3. PRIPRAVA SISTEMSKIH REŠITEV ZA DOSEGO CILJA UVEDBE IN IZVEDBE POSODOBITVE SISTEMA VREDNOTENJA IN OBDAVČITVE NEPREMIČNIN Projektni svet si je v okviru projekta prenove sistema množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin zastavil cilj spremljanja priprave novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in njegovih podzakonskih predpisov, novega Zakona o evidentiranju nepremičnin in Zakona o davku na nepremičnine. V sklopu urejanja in zagotavljanja zadostnih in popolnih podatkov za množično vrednotenje je Ministrstvo za infrastrukturo, vezano na podatke o cestni in železniški infrastrukturi, predlagalo še sprejem Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Za zagotovitev ustreznih podatkov o stavbnih zemljiščih pa je Projektni svet spremljal tudi postopek sprejemanja novega Zakona o urejanju prostora. Glavni cilj novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, je bil odpraviti očitke odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-86 dne 21. 3. 2014 (v nadaljevanju: ustavna odločba). V ta namen so se že v samem zakonu opredelila pravila in merila vrednotenja in se je zagotovila ustrezna možnost ugovora na vrednost. Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu RS, št. 77/17 z dne 27. 12. 2017. Zakon predvideva uveljavitev šestih podzakonskih aktov: Pravilnik o evidenci trga nepremičnin (objavljen v Uradnem listu RS št. 35 z dne 25. 5. 2018), Pravilnik o strokovni komisiji vrednotenja (v postopku medresorskega usklajevanja), Pravilnik o posebnih okoliščinah, ki vplivajo na vrednost nepremičnin (v postopku medresorskega usklajevanja), Pravilnik o vsebini vprašalnikov za pridobivanje podatkov za določanje modelov vrednotenja (medresorsko usklajen, je v postopku podpisa ministric za okolje in prostor in finance oziroma uradne objave), Uredba o podatkih v evidenci vrednotenja (v postopku medresorskega usklajevanja) in Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (rok za uveljavitev 31.7.2019). Na področju evidentiranja nepremičnin je bil cilj ureditev nujnih vsebin, predvsem vezano na potrebe novega cikla množičnega vrednotenja. Ta cilj bi bilo mogoče doseči v okviru novega sistemskega zakona o evidentiranju nepremičnin (zakon o katastru nepremičnin), od katerega pa je GURS zaradi drugih prioritetnih nalog začasno odstopil. Namesto tega je bila v sodelovanju z MF pripravljena novela Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A), s katero je bila urejena zagotovitev bolj kakovostnih in nadzorovanih podatkov o nepremičninah, bolj podrobna in ustrezna opredelitev postopkov evidentiranja in spreminjanja podatkov o nepremičninah, usklajeno evidentiranje dejanske rabe, ureditev definicij itd.. Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/18 in predvideva uveljavitev štirih podzakonskih aktov: Pravilnik o evidentiranju in spreminjanju podatkov v zemljiškem katastru (v postopku medresorskega usklajevanja), Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (v postopku medresorskega usklajevanja), Uredba o dejanskih rabah zemljišč (v postopku medresorskega usklajevanja) in Uredba o podatkih registra nepremičnin (uvrščena v obravnavo na vlado). Pričakuje se, da bodo sedanje rešitve na primeren način vključene tudi v nov zakon o katastru nepremičnin, v pripravo katerega bo po zagotovilih GURS Projektni svet pravočasno vključen. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti meni, da bi morali biti v nastajanje novega zakona vključeni že v fazi iskanja izhodišč, konceptov in rešitev. Opozarja tudi, da mora biti bodoči zakon o katastru nepremičnin (novi ZEN) urejen kot sistemski predpis za vzpostavitev in vodenje evidence nepremičnin za vse sistemske in celovite potrebe države na enem mestu in ne le za posamezne sektorske interese posameznih ministrstev, torej tudi za potrebe množičnega 13
vrednotenja kot tudi za obdavčitev nepremičnin. Na podlagi novega Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 dne 2. 11. 2017; ZUreP-2) se bodo vzpostavile nekatere evidence podatkov o prostoru, ki bi lahko prispevale k izboljšanju sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. To so zbirka prostorskih aktov, zbirka podatkov o graditvi objektov, evidenca stavbnih zemljišč s podatki o razvojnih stopnjah, evidenca dejanske rabe poseljenih zemljišč in podatki o pravnih režimih. Projekt je zasledoval cilj, da se v okviru zakona zagotovi sistemsko zbiranje podatkov o namenski rabi prostora. Slednje bo uveljavljeno po začetku uporabe zakona (1. 6. 2018), za vse spremembe namenske rabe, ki bodo nastale po tem datumu na podlagi prostorskih aktov, ki se bodo začeli pripravljati skladno z ZUreP-2. Drugi cilj je bila zagotovitev pravnih podlag za vzpostavitev in vodenje podatkov o dejanski rabi poseljenih zemljišč. MOP zagotavlja, da bodo podatki na tej osnovi bodo na voljo v skladu s časovnico izvajanja ZUreP-2 v letu 2025. Za potrebe drugega sistemskega vrednotenja je bila sprejeta odločitev, da se morajo v okviru pozidanih zemljišč zagotoviti vsaj podatki o dejanski rabi cestne in železniške infrastrukture. V ta namen je bil pripravljen Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (ZEDRZ), ki je zagotovil pravno podlago za vzpostavitev evidence zemljišč pod kategoriziranimi državnimi in občinskimi cestami ter pod železnico, s tem pa tudi pregled dejanskega stanja kot pomoč občinam v pričakovanju, da bodo te pristopile k sistemskemu urejanju lastniškega stanja zemljišč za javne ceste. Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu RS, št. 13/18. K zakonu bo pripravljen še Pravilnik o evidenci dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, ki bo sprejet po uveljavitvi Uredbe o dejanski rabi zemljišč na podlagi ZEN- A. Po sprejemu ZMVN-1 se s projektom priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin nadaljuje. V zvezi s pripravo novega sistema obdavčitve nepremičnin je skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti, skupaj s predstavniki Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije, Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji samostojno opravila dva strokovna posveta ter Ministrstvu za finance posredovali gradivo s predlogi in priporočili. Za pripravo novega Zakona o davku na nepremičnin je Ministrstvo za finance na podlagi potrjenih izhodišč Projektnega sveta in Vlade RS v ožji sestavi zainteresiranih članov Projektnega sveta ter druge strokovne in akademske javnosti prav tako izvedlo tri posvete o posodobitvi sistema obdavčitve nepremičnin. Na podlagi navedenih gradiv je pripravljeno gradivo: Strokovni predlogi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin v Sloveniji. Na ta način bodo v novem mandatu takoj na voljo vsebinske iztočnice za čim prejšnjo pripravo, obravnavo in uvedbo davka na nepremičnine. Dejstvo pa je, da novega sistema davka na nepremičnine ni mogoče uveljaviti pred izvedbo novega (drugega) sistemskega vrednotenja nepremičnin na podlagi ZMVN-1, torej najprej v letu 2020. MF in Projektni svet bosta delo na teh vsebinah nadaljeval v skladu z usmeritvami vlade. 4. IZVAJANJE DRUGEGA SISTEMSKEGA VREDNOTENJA V SLOVENIJI V LETIH 2017/2018 IN POSODOBITVE MODELOV VREDNOTENJA Projektni svet je izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin spremljal od svoje ustanovitve v februarju 2015 dalje. Vladi RS je priporočal, naj kot izhodišče za določitev davčne osnove določi ocenjeno vrednost nepremičnin, ugotovljeno z mednarodno primerljivimi metodami množičnega vrednotenja: V ta namen so bile izvedene aktivnosti, usmerjene v povrnitev kredibilnosti samega sistema množičnega vrednotenja nepremičnin, ki ga je odločba ustavnega sodišča razglasila za neskladnega z ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Izvedena je bila mednarodna revizija sistema množičnega vrednotenja s strani strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), poročilo IMF pa konec februarja 2016 javno 14
objavljeno 1. Nadalje je bilo v okviru strokovne in akademske javnosti opravljenih še več posvetov o modelih množičnega vrednotenja. Na podlagi razprav je bilo pripravljeno poročilo s priporočili udeležencev in predlogi organa za množično vrednotenje nepremičnin za bodoče spremembe in prilagoditve modelov vrednotenja. Ne-nazadnje je bila opravljena tudi serija posvetov s ciljem poenotenja razumevanja sistema množičnega vrednotenja in nalog v zvezi z njimi, tako z nosilci podatkov, kot tudi z nosilci modelov množičnega vrednotenja in strokovno javnostjo ter uskladitev stališč glede vrste, kvalitete in vsebine modelov vrednotenja ter podatkov zanje. Na tej podlagi je GURS pripravil predlog izboljšanja in sprememb modelov vrednotenja. Gradivo je obravnaval projektni svet in je bilo posredovano vladi z drugim in tretjim poročilom Projektnega sveta. Pri preoblikovanju sistema množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin se je izhajalo iz ugotovitev vseh deležnikov, opozoril strokovne in laične javnosti v postopku uvedbe zakona o davku na nepremičnine ter ustavne odločbe. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju popolnosti in kvalitete podatkov o nepremičninah, potrebnih za vrednotenje. Posebna pozornost pri oblikovanju novega sistema vrednotenja in obdavčitve nepremičnin je bila namenjena odpravi očitanih nepravilnosti sistema, kot jih je navajalo ustavno sodišče. V ta namen je bil sprejet ZMVN-1, ki naslavlja vsa opozorila ustavnega sodišča. 4.1. Indeksacija na podlagi ZMVN Z uporabo metod množičnega vrednotenja na podlagi ZMVN so se vrednosti vseh nepremičnin, evidentiranih v registru nepremičnin, prvič ocenile v začetku leta 2012. Zatem so se vrednosti na isti podlagi trikrat uskladile z gibanjem trga nepremičnin (na podlagi podatkov evidence trga nepremičnin) s pomočjo indeksacije, nazadnje leta 2017, ko je bila sprejeta Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017 (Uradni list RS, št. 2/18). S tem se s posplošeno tržno vrednostjo nepremičnin sledi preteklim spremembam na trgu nepremičnin. 4.2. Priprava in izvajanje drugega sistemskega vrednotenja na podlagi ZMVN-1 Na drugo sistemsko vrednotenje nepremičnin se je s pripravo v okviru projekta začelo v letu 2016. Za seznanitev širše strokovne javnosti in pridobitev njihovih strokovnih priporočil so bili izvedeni posveti, na katerih so bila predstavljena izhodišča sistema ter konkretne rešitve v modelih vrednotenja. Pripravljen je bil dokument s priporočili, ki se nanašajo tako na primernost modelov, kot tudi podatkov za njihovo uporabo. Na tej osnovi je UMVN pripravil izhodišča za posodobitev, spremembe oz. popravke obstoječih modelov vrednotenja za drugo sistemsko vrednotenje. Poleg širokih strokovnih razprav o posodobitvi modelov so bile v drugi polovici leta 2017 opravljene dodatne podrobnejše razprave o posodobitvi obstoječih modelov oz. pripravi novih modelov vrednotenja, pri čemer je bilo v ospredju predvsem vrednotenje različnih vrst stavbnih zemljišč po podatkih namenske rabe. Dogovorjeno je bilo, da se izvede test za preveritev možnosti uporabe podatkov o podrobnejši namenski rabi za oblikovanje novih modelov za stavbna zemljišča. V letu 2017 je UMVN začel s pripravo osnutkov predlogov novih modelov vrednotenja nepremičnin (skladno z ZMVN-1) in s pripravo tudi zaključil. Izvedel je usklajevanje osnutkov predlogov na štirih celodnevnih delavnicah, na katere so bila vabljena vsa strokovna in akademska združenja oziroma organizacije in večina ministrstev. Na delavnice so se v največjem številu odzvale občine, s strani strokovnih združenj pa je bila udeležba skromna. V nadaljevanju bodo potekale še strokovne diskusije o pisnih pripombah in predlogih. V okviru delovanja Projektnega sveta je bila dana pobuda za vzpostavitev posebne strokovne komisije za spremljanje izvajanja drugega sistemskega vrednotenja. Do izvedbe le-tega ni prišlo. 1 http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/mnozicno_vrednotenje_nepremicnin/ 15
Omenjena oblika predvsem po mnenju članov strokovnega sveta iz vrst strokovne javnosti predstavlja dodatno priložnost za dosego široke podpore sistemu množičnega vrednotenja in njegove primernosti za uporabo pri obdavčitvi nepremičnin. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti predlaga, da se poleg pred leti izvedene revizije IMF (jeseni 2015) zagotovi tudi podrobnejšo recenzijo priprave in izvajanja drugega cikla množičnega vrednotenja na operativni ravni, zlasti glede obsega in kakovosti zagotavljanja podatkov zanj. Nadalje predlagajo tudi organizacijo posvetov za še podrobnejšo obravnavo modelov vrednotenja s strani strokovne javnosti (16. člen ZMVN-1). UMVN je v maju 2018 na novo vzpostavil spletni portal množičnega vrednotenja nepremičnin, na katerem so javno objavljena pisna stališča do pisno posredovanih pripomb na osnutek predlogov modelov množičnega vrednotenja nepremičnin 2. Na tak način bo izvedena naloga usklajevanja osnutkov predlogov novih modelov vrednotenja s strokovno javnostjo. Za laično javnost pa bodo pripravljene ustrezne spletne informacije in publikacije s pojasnili o vrednotenju nepremičnin, o uporabi modelov vrednotenja in uporabi podatkov. UMVN ves čas izvaja redno nalogo spremljanja trga nepremičnin in vse potrebne analize. Maja 2018 je objavil prvo poročilo o najemnem trgu nepremičnin v Sloveniji za leti 2016 in 2017. V razvoju in vzpostavitvi so nove evidence sistema množičnega vrednotenja nepremičnin (Evidenca vrednotenja, Evidenca modelov vrednotenja in prenovljena Evidenca trga nepremičnin; slednja je v zamudi). 4.3. Presek stanja izvajanja drugega sistemskega vrednotenja, junij 2018 Skladno s 16. člen ZMVN-1 je bilo v aprilu in maju 2018 o novih predlogih modelov vrednotenja izvedeno posvetovanje s strokovno javnostjo: organizirane so bile 4 celodnevne delavnice, na katere so bila vabljena vsa strokovna združenja oziroma organizacije, kot so univerze, fakultete, cenilska in ocenjevalska združenja, nepremičninska združenja, druga gospodarska združenja, občine in večina ministrstev. Na delavnice so se v največjem številu odzvale občine, s strani strokovnih združenj je bila udeležba skromna. Vzpostavljen je bil spletni portal množičnega vrednotenja nepremičnin, na katerem so javno dostopne vse informacije o novih modelih vrednotenja. Strokovna javnost je v času obravnave modelov lahko podajala pisna stališča, do katerih se bo GURS/UMVN pisno opredelil in svoje odgovore tudi javno objavil. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti meni, da udeleženci posvetov niso imeli vpogleda v celotno vsebino oz. zasnovo osnutkov modelov vrednotenja, podatkovnih podlag za njihovo izvedbo in stanja zbranih podatkov ter da je bil rok za podajanje pripomb prekratek. Stroki bo tudi vnaprej transparentno omogočen vpogled v vse vsebine množičnega vrednotenja. Prav tako bodo tudi morebitne naknadne pripombe na modele obravnavane in smiselno upoštevane. Testiranje uporabe zbirnih podatkov o namenski rabi na vzorcu 15 občin ni bilo v celoti izvedeno, zato zaključki v okviru ožje delovne skupine niso bili pripravljeni in usklajeni. Poročilo bo predloženo Projektnemu svetu naknadno. Poročilo o kupoprodajnem trgu nepremičnin v Sloveniji za leto 2017 še ni izdelano. Predvideva se, da bo poročilo z zamudo objavljeno konec julija 2018. Prilagoditev modelov vrednotenja na datum 31. 3. 2018, coniranje in umerjanje vrednostnih ravni bo predvidoma zaključeno septembra 2018. Faza coniranja je izredno pomemben strokoven element sistema, saj ima največji vpliv na končno izračunane vrednosti nepremičnin. Ta naloga je tako nujna za zagotovitev pogojev za izvajanje nadaljnjih postopkov usklajevanja modelov v skladu z ZMVN 1. 2 http://www.mvn.e-prostor.gov.si/ 16
4.4 Aktivnosti priprave in izvajanja drugega sistemskega vrednotenja v obdobju 2018/2019 Nove evidence, katerih vzpostavitev predvideva ZMVN-1, bodo vzpostavljene do decembra 2018. V oktobru in novembru 2018 vzporedno z usklajevanjem modelov vrednotenja z občinami se načrtuje izvedba vseh analiz trga nepremičnin od 31.3.2017 do 31.3.2018, priprava izračunov trendov sprememb cen na trgu, ter izvedba umerjanja modelov vrednotenja, vrednostnih con in vrednostnih ravni na dan 31.3.2018. Res je, da ima zaradi zamika sprejemanja ZMVN-1 in podzakonskih aktov UMVN manj časa za dokončanje predlogov modelov vrednotenja, vendar bodo v skladu z dogovorjeno časovnico kljub temu v avgustu in septembru 2018 lahko izvedena faza coniranja in umerjanja vrednostnih ravni za vseh 17 modelov. Na takšen način bodo osnutki predlogov novih modelov vrednotenja pripravljeni za usklajevanje z občinami, ki ga bo UMVN izvajal v obdobju od oktobra 2018 do februarja 2019. Ta postopek bo UMVN pričel z izvedbo izobraževanj občin, vključuje pa tudi pripravo modelov vrednotenja za vsako občino posebej, posredovanje le-teh vsaki občini posebej, izvedbo usklajevanja modelov vrednotenja, predvsem z vidika kakovostnejšega oblikovanja vrednostnih con in določitve vrednostnih ravni za vsak model vrednotenja posebej. Pred uveljavitvijo modelov vrednotenja z uredbo vlade (katere uveljavitev se načrtuje v juniju 2019) pa mora UMVN skladno z ZMVN-1 tekom tega in v prvi polovici prihodnjega leta izvesti še naslednje postopke: - poskusni izračun posplošene vrednosti (18. člen); - javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja (19. člen); - določitev modelov vrednotenja (20. člen); - pripis posplošene vrednosti (21. člen) in - ugotavljanje posebnih okoliščin (25. člen 31. člen). GURS/UMVN navaja, da brez kadrovske sanacije (navedeno v točki 2. tega poročila) nalog ne bo mogel izvesti. 5. NAPREDOVANJE ZAGOTAVLJANJA PODATKOV ZA DRUGO SISTEMSKO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN (2017/2018) IN PRIPRAVA PODATKOV ZA TRETJE IN NASLEDNJA SISTEMSKA VREDNOTENJA Za potrebe enovite obravnave nepremičnin, tako z vidika obdavčitve kot drugih fiskalnih elementov, ter z vidika celovitega upravljanja s prostorom, država potrebuje urejen zemljiški kataster in z zemljiško parcelo povezane vse objekte (ne samo stavbe) in podatke o njihovih lastnostih. Vse ostale evidence o stanju ali načrtovanju prostora morajo biti v celoti povezljive z zemljiškim katastrom. Predpogoj tega pa je pozicijska usklajenost zemljiškega katastra in topografskih načrtov oz stanja na terenu. Za kakovostno uporabo podatkov o nepremičninah in njihovo povezljivost je pomembno troje: - jasna in enotna definicija nepremičnine, - enotni identifikatorji, - enotne klasifikacije. Ključna naloga sistema evidentiranja nepremičnin, ki danes ni v celoti urejena (pomanjkljivo so evidentirani objekti, ki niso stavbe) je, da bi enoznačno in celovito uredil definicijo nepremičnine v pojavnem smislu, ki bi bila skladna s pravno definicijo v Stvarnopravnem zakoniku in jo nato dosledno uvedel v nepremičninske evidence. 17
Danes je sicer v nepremičninskih evidencah za vsa zemljišča (parcele) urejen sistem identifikatorjev, katerih uporaba je obvezna v vseh postopkih z nepremičninami (promet, vpis v zemljiško knjigo itd.). V primerih, ko je sestavina zemljišča stavba, je tem identifikatorjem dodan tudi identifikator stavbe. Na zemljiščih, kjer so sestavina tudi inženirski objekti, pa ta sistem ni urejen, saj tovrstni objekti v nepremičninskih evidencah še niso primerno evidentirani. Za široko uporabnost podatkov o nepremičninah pa je tudi pomembno, da se podatki za vse namene urejajo v skladu z enotnimi, celovitimi, večnamenskimi in medsebojno povezljivimi klasifikacijami. Na kakovost množičnega vrednotenja nepremičnin pri pripisu vrednosti posameznim nepremičninam pomembno vpliva kakovost podatkov o nepremičninah, ki so evidentirani v REN. Potrebni so pravilni, popolni in pravočasni podatki o nepremičninah v javnih evidencah, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Podatke o nepremičninah ter način njihovega evidentiranja je zato potrebno sistemsko izboljševati in zagotoviti njihovo medsebojno povezljivost. V ta namen so bili posamezni resorji pozvani k aktivnejšemu in doslednejšemu izvajanju predpisov, posamezni resorji so ob spremljanju vsebinskega in časovnega napredka s strani Projektnega sveta izvajali tudi ukrepe za sanacijo, pridobivanje manjkajočih in izboljšavo obstoječih podatkov. Vlada je na podlagi priporočila Projektnega sveta sprejela sklep, s katerim je vladnim službam in ministrstvom naložila pripravo podrobnejših akcijskih načrtov za izvedbo konkretnih nalog, da bodo najnujnejši podatki, potrebni za izvedbo postopka določitve modelov vrednotenja, dosegljivi najkasneje do februarja 2017, ostali pa postopoma v letih 2018 oz. 2019 in dalje. V določenih delih pa je bilo potrebno pravne podlage (in njihovo dosledno izvajanje) šele določiti, kot sledi v naslednjih točkah. Za zagotovitev pravilnih, popolnih in pravočasnih podatkov so v precejšnji meri odgovorni lastniki nepremičnin, zato sta tudi GURS in MOP v dosedanje komuniciranje množičnega vrednotenja vključevala pozive lastnikom, naj podatke o svojih nepremičninah urejajo sproti oz. poskrbijo za njihovo pravilnost. GURS bo nadaljeval z aktivnostmi opozarjanja lastnikov in dajal ustrezna pojasnila in navodila. ZEN po novem določa, da GURS lastnike enkrat letno (najpozneje do 30. novembra) obvesti o podatkih, ki so bili za njihove nepremičnine prevzeti iz matičnih zbirk podatkov, za katere koli spremenjene podatke v registru nepremičnin, ki se pridobivajo z vprašalnikom, pa lastniku ob spremembi izda odločbo. 5.1. Podatki o stavbah in delih stavb (kataster stavb, register nepremičnin) Projektni svet je, vezano na zagotovitev popolnih, pravilnih in kakovostnih podatkov o nepremičninah, ki jih zagotavljajo lastniki, podal usmeritev, da je potrebno urediti nadzor in možnost ukrepanja po uradni dolžnosti. GURS je na podlagi analize pridobljenih podatkov lastnikov nepremičnin iz vprašalnikov sestavil načrt preverjanja podatkov, ki najbolj odstopajo od pričakovanih vrednosti in izboljšanja kakovosti podatkov v REN v obdobju 2016/2017 s ciljem, da do leta 2018 zagotovi odpravo največjih anomalij podatkov o nepremičninah. Vodenje, vzdrževanje podatkov ter njihova vsebinska izboljšava se izvaja v okviru: rednih postopkov vzdrževanja na podlagi zahtev strank, postopkov po uradni dolžnosti, avtomatske identifikacije stavb (pregled neevidentiranih in spremenjenih stavb), ki se izvaja na podlagi podatkov cikličnega aerosnemanja in drugih razpoložljivih podatkov (lidar, topografski podatki) in analize evidentiranih površin stavb in delov stavb primerjava z izračunanimi površinami. Letne količine sprememb posameznih podatkov v REN (količine se nanašajo na podatke, za katere je pristojna GURS) Leto Število vseh sprememb podatkov Od tega sprememb, ki vplivajo 18
19 na vrednost 2014 1.500.480 1.204.351 2015 780.267 602.475 2016 992.483 706.256 2017 907.918 619.615 2018 (do 30.4.2018) 440.125 292.074 Vir: GURS 5.1.1. Evidentiranje stavb in delov stavb Glede na to, da je večina stavb vpisanih v REN, se tudi večina sprememb podatkov, prikazanih v zgornji preglednici (skoraj 90 %), nanaša na spremembe podatkov v REN. Prav tako je večina sprememb podatkov posledica rednih postopkov vzdrževanja podatkov na podlagi zahtev strank, ki pa večinoma zahtevajo vpis sprememb zaradi spremenjenih značilnosti nepremičnin in ne zaradi popravljanja prvotno (ob popisu) napačno zajetih podatkov v uradno evidenco. V zadnjih letih se je okrepil tudi nadzor podatkov po uradni dolžnosti. V ta namen se vsaka tri leta izvede aerosnemanje celotne države, kar omogoča identifikacijo neevidentiranih sprememb v prostoru (nove stavbe, spremembe že zgrajenih stavb itd.). Po zaznanih spremembah se izvedejo tudi ustrezni postopki za popravke v uradnih evidencah (npr. samo v obdobju od 1. 12. 2017 do 30. 4. 2018 je bilo posredovanih 1.465 pozivov lastnikom za vpis stavbe ali spremembo podatkov v katastru stavb in 3.285 pozivov lastnikom za spremembe podatkov REN, pri čemer se le 80 lastnikov na poziv ni odzvalo in je bil potreben inšpekcijski postopek). Poleg rednih nalog se je GURS v letu 2016 lotil tudi sistemskega preverjanja kakovosti podatkov registra nepremičnin in sicer je izvedla analizo primerjave podatkov površin, evidentiranih v registru nepremičnin, z izračunanimi podatki o površinah. Analiza je pokazala, da se od vključenih 508.793 stavb le za 32.037 (6,3 %) stavb evidentirana površina za več kot 50 % razlikuje od izračunane. Do 30. 4. 2018 je bilo od teh pregledanih 23.976 stavb, in le za (podatek dostavi GURS) stavb je bilo ugotovljenih, da je podatek o površini dejansko napačno evidentiran. Večino odstopanj je bilo mogoče pojasniti s heterogenostjo gradnje (na primer medetažna gradnja, pokrite terase ipd.). Glede na standarde kakovosti baz podatkov (IAAO standard za množično vrednotenje nepremičnin npr. navaja, da je baza podatkov kakovostna, če je zanesljivih vsaj 95 % vseh izmerljivih podatkov) so ugotovljena odstopanja znotraj dopustnih okvirov. GURS bo nadaljeval s sistemskim pregledom kakovosti REN tudi za manjša odstopanja, tako da je pričakovati tudi vedno manjši odstotek napačno vpisanih podatkov. Poleg tega bo skladno s pravili, ki jih je uredil ZEN-A, površine za vse nove stavbe in vse spremembe površin na že evidentiranih stavbah mogoče evidentirati le z elaboratom geodetskega/projektivnega podjetja. 5.1.2. Dejanska raba delov stavb Dejanska raba delov stavb se določa glede na stanje v naravi. Opredeljuje se s šifrantom dejanskih rab, ki je danes (pre)obsežen in se naslanja na CC-SI klasifikacijo, kot jo določajo predpisi o graditvi objektov. GURS trenutno izvaja postopek spremembe šifranta dejanskih rab delov stavb, kjer se nabor možnih dejanskih rab s 127 krči na okoli 40 dejanskih rab. To naj bi po zagotovilih GURS omogočilo bolj enotno določanje dejanske rabe delov stavb. MF v zvezi s tem opozarja, da je za večnamenskost uporabe teh podatkov pomembno zagotoviti tudi nedvoumno povezljivost te klasifikacije s klasifikacijo CC-SI. Modeli vrednotenja, uveljavljeni po ZMVN-1, se bodo sklicevali na nov nabor dejanskih rab. Na podlagi nove poenostavljene klasifikacije se bo vsem stavbam v evidencah GURS z avtomatsko pretvorbo stare v novo klasifikacijo pripisala nova dejanska raba. Če nov podatek o dejanski rabi ne bo ustrezno preveden, ga bo lahko lastnik, ob predložitvi dokazil, spremenil.
Stanovanja Stanovanja kot samostojne nepremičnine se danes izkazujejo v nepremičninskih evidencah kot deli stavb s stanovanjsko rabo (označeni z dodatnim identifikatorjem: številko stanovanja). Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti meni, da bi bilo bolj primerno, da bi se vzpostavil samostojni register stanovanj na podlagi Stanovanjskega zakona, v katerem bi se vodili dodatni podatki kot so najemnine (te se danes vodijo v evidenci trga nepremičnin), stanovanjski dodatki in druge informacije. Ključno pa je, da je v nepremičninskih evidencah vedno evidentirana enota»stanovanje«in da lahko na tej osnovi različni uporabniki na te nepremičnine pripenjajo in vodijo podatke, ki jih potrebujejo za vodenje svojih politik (stanovanjske, davčne itd.). 5.2. Podatki o inženirskih objektih Kataster gospodarske javne infrastrukture je do neke mere uporaben podatek za določanje opremljenosti in vrednotenja nepremičnin. Vendar pa ni vzpostavljen za vso gospodarsko infrastrukturo, njegov način osnega in poenostavljenega prikaza pa zelo omejuje njegovo uporabnost. Skoraj polovico površin v naseljih danes zavzemajo nedosledno in nepopolno evidentirane površine različnih inženirskih objektov tako v javni (trgi, ploščadi, parkirišča, parki, igrišča, pločniki, prometna, telekomunikacijska in energetska infrastruktura, pokopališča itd.) kot tudi zasebni lasti (parkirišča, industrijske in gospodarske ploščadi, energetski objekti, poligoni, vadbišča, prireditveni prostori, žičniške naprave itd.). Razmere so se spremenile do te mere, da tako občine kot drugi uporabniki ugotavljajo, da je za tako velik obseg inženirskih objektov potrebno sistematično, v skladu s CC_SI klasifikacijo, katastrsko voditi ne samo stavbe, temveč tudi za inženirske objekte, torej skupaj za vse objekte. Projektni svet ocenjuje, da bi bilo smotrno, da se sedanji sistem evidentiranja stavb dopolni tudi z evidentiranjem, prikazom in vodenjem podatkov o inženirskih objektih oz. da se po enakih pravilih kot veljajo za stavbe, namesto katastra gospodarske javne infrastrukture, postopoma vzpostavi tudi celovit sistem evidentiranja inženirskih objektov. 5.3. Podatki o dejanski in podrobnejši dejanski rabi zemljišč Projektni svet ugotavlja, da je za izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin potrebno zagotoviti enoten in celovit sloj dejanske rabe zemljišč. V zvezi s tem je bilo izpostavljeno tudi vprašanje medsebojnega usklajevanja teh rab. Na podlagi ZEN-A se v ta namen pripravlja sprejem uredbe in pravilnika, s katerima se bodo podatki o dejanski rabi zemljišč, prevzeti iz drugih evidenc, oblikovali v enoten sloj dejanske rabe in povezali s posameznimi parcelami. ZEN-A v 31. členu (v povezavi s 4. členom) določa, da bo po juniju 2019 mogoče voditi in vzdrževati različne vrste dejanskih rab na parcelah v zemljiškem katastru na drugačen način kot danes. Dejanske rabe v skladu z določili ZEN-A bodo na voljo 1. 6. 2019, do takrat pa GURS vodi in vzdržuje obstoječe dejanske rabe (podatki MKGP). S vzpostavitvijo informacijskega sistema za vodenje dejanske rabe zemljišč GURS prične v letošnjem letu, podatki pa bodo formalno na voljo šele z datumom, kot ga določa ZEN-A, saj je potrebno sprejeti tudi podzakonska akta in pridobiti ter uskladiti podatke. 5.3.1. Podatek o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (MKGP) Kmetijska zemljišča in gozd so podrobno določena v Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se vodi na podlagi Zakona o kmetijstvu. Podatki se v evidenci vodijo v grafičnem sloju na podlagi ortofoto posnetkov, in ne na zemljiško parcelo natančno. Evidenca se obnavlja na podlagi 3- letnega cikla snemanja in pokriva celotno Slovenijo. V njej se izkazujejo tudi ostala, nekmetijska zemljišča (pozidana in sorodna zemljišča, vode, mokrotna zemljišča in zemljišča brez pomembnega rastlinskega pokrova), vendar pa v tem delu podatki niso kakovostno obdelani in preverjeni, zato pa neprimerni za prenos v evidenco dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru. Od leta 2006 je Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč dostopna v zemljiškem katastru. Prevzem 20
podatkov evidence v zemljiški kataster je omogočen s sprotnim posodabljanjem; dogovorjen je način obveščanja o pritožbah strank na dejansko rabo oziroma sporočanje geodetskih podjetij, ki na terenu ugotovijo dejansko stanje, ki je različno od stanja v evidenci. 5.3.2. Podatek o dejanski rabi vodnih zemljišč (MOP) Pravna podlaga za zagotovitev teh podatkov sicer že obstaja (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 ZZdrI-A, 41/04 ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), MOP pa je pripravil tudi sistemsko podatkovno podlago in informacijsko infrastrukturo za upravljanje z vodami. Cilj je bil obnovitev podatkov hidrografije ter določitev vodnih zemljišč (v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami) v vodnem katastru, iz katerega bo podatke kot eno od vrst dejanske rabe prevzel GURS. V ta namen je MOP v letu 2017 sprejel Pravilnik o vodnem katastru (Uradni list RS, št. 30/17) in po dveh intenzivnih javnih razpravah v letih od 2016 do 2018 ter usklajevanju z resorjema kmetijstva in infrastrukture pripravil končni predlog sloja vodnih zemljišč, ki bo v kratkem vnesem v Vodni kataster, ki ga vodi Direkcija RS za vode. Prav tako je MOP pripravil predlog prenovljenega Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda, ki bo v kratkem posredovan v javno in medresorsko razpravo. MOP je v sodelovanju z DRSV tudi že vzpostavil portal evode (http://www.evode.gov.si/), v okviru katerega se nahaja tudi Vodni kataster (http://www.evode.gov.si/vodni-kataster/). V okviru portala evode pa je bil tudi popolnoma prenovljen pregledovalnik»atlas voda«, ki omogoča grafični pregled prostorskih podatkov evidenc vodnega katastra, ki so že vneseni vanj. Po vnosu podatkov vodnih zemljišč v Vodni kataster se bo v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZV-1 podatek o vodnih zemljiščih prevzel v zemljiški kataster, v rokih določenih z novelo ZEN-A (do 1. junija 2019). Pri tem lahko pričakujemo težave v zvezi s položajno nenatančnostjo zemljiškega katastra. 5.3.3. Podatki o dejanski rabi poseljenih zemljišč (MOP) MOP je z ZUreP-2 vzpostavil pravno podlago za vzpostavitev evidence dejanske rabe poseljenih zemljišč, kar vključuje tako določitev pozidanosti prostora kot tudi določitev razvojnih stopenj nepozidanih stavbnih zemljišč. Podatki se bodo vodili v PIS, ki je že operativen in se bo z novimi podatki nadgrajeval. Za potrebe množičnega vrednotenja, obdavčitve nepremičnin in drugih uporab, vezanih na posamezno nepremičnino, pa je obvezno zagotoviti njihovo povezljivost z zemljiškim katastrom. V letu 2017 je bil izveden razpis za masovni zajem poseljenih zemljišč, ki se je začel v delu pomurske regije (Prekmurje, ki obsega 19 občin). V skladu z novim terminskim planom se zajem v letu 2018 nadaljuje na območju MZ 2 - JV Slovenija (jugovzhodna regija), ki obsega 21 občin. Za izvedbo masovnega zajema je potrebno v nekaterih občinah predhodno izvesti izboljšavo zemljiškega katastra, njegov zaključek za celotno Slovenijo pa se načrtuje z 31. 12. 2020. Na podlagi masovnega zajema bodo občine lahko poseljenost za svoje območje določile na parcele natančno. Predvideva se, da bodo vse občine to nalogo izvedle do leta 2025. Za vzdrževanje evidenc pa bo skrbel MOP z občinami v skladu z ZUreP-2. Trenutno je pravilnik s klasifikacijo in metodologijo evidentiranja poseljenih zemljišč v fazi razprave in usklajevanja. Ko bodo sistemski podatki o razvojnih stopnjah in drugi podatki o prostoru oziroma stavbnih zemljiščih na voljo v uradnih evidencah, se bodo lahko uporabili tudi za postopke množičnega vrednotenja in bodo pomembno prispevali h kakovosti vrednotenja predvsem stavbnih zemljišč. Omenjeni podatki se bodo vodili v Prostorskem informacijskem sistemu (PIS) na podlagi ZUreP-2 in bodo po programu MOP na voljo po letu 2025. Skupina članov Projektnega sveta iz vrst strokovne javnosti meni, da so roki za zagotavljanje teh podatkov predolgi in ne ovirajo zgolj kakovostnega izvajanja množičnega vrednotenja nepremičnin, temveč tudi kakovostnejše postopke za urejanje prostora. Predlaga, da Vlada RS preko pristojnih resorjev (MOP, MF in drugih), s prerazporeditvijo prioritet zagotovi hitrejšo izvedbo nalog in za to poišče morebitne dodatne vire tudi v EU. 21
MOP opozarja, da brez zagotovitve ustreznih kadrov in finančne podpore teh nalog ne bo mogoče izvesti. 5.3.4. Podatek o podrobnejši dejanski rabi cest in železnic (MzI in občine) Za zagotovitev podatkov o dejanski rabi cest in železnic je bila 15. 3. 2018 uveljavljena pravna podlaga z Zakonom o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (Uradni list 13/2018), ki sistemsko ureja evidentiranje kategoriziranih cest in železnic. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) na MzI vzpostavi matično evidenco: - objava podatkovnega modela za vodenje evidence ter izmenjevalni format za posredovanje podatkov v evidenco (DRSI); za prvi zajem podatkov na podlagi zakona je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje (informacijska infrastruktura ter metodološka navodila); - vzpostavitev informacijske rešitve za evidenco: konec leta 2018. (MzI); - zajem podatkov državne in občinske infrastrukture, določitev površine pod neodmerjenimi cestami in železnicami ter prenos v zemljiški kataster po predpisih ZEN-A. V skladu s zakonom se bodo podatki zajeli do 1. 6. 2019. Načrtuje se, da bo MzI v sodelovanju z vsemi tremi združenji občin SOS, ZOS in ZMOS koordiniralo usklajeno in sočasno izvedbo zajema podatkov o občinskih cestah. MzI navaja, da brez zagotovitve ustreznih kadrov in finančne podpore teh nalog ne bo mogel izvesti. Ugotavlja se, da naloge ne tečejo kot je načrtovano, kar bo povzročilo težave oz. možne zamude tudi pri vrednotenju in obdavčitvi nepremičnin. Pričakuje se dodatno ukrepanje MzI. 5.4. Izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra (GURS) Projektni svet meni, da bi bilo za sistemsko ureditev evidentiranja nepremičnin nujno potrebno na ravni cele države zagotoviti primerno pozicijsko natančnost zemljiškega katastra. MOP in GURS zagotavljata ustrezen sistem postopne izboljšave lokacijskih podatkov zemljiškega katastra v okviru opravljanja rednih nalog. Izboljšava poteka v okviru projekta eprostor po predvidenem programu od začetka leta 2018 do konca 2020. Lokacijska izboljšava bo potekala periodično po posameznih zaključenih območjih (območja geodetskih pisarn), ki so usklajena s planom zajema dejanske rabe na pozidanih zemljiščih, ki ga izvaja MOP. Podrobnejši prikaz po območjih in terminih je prikazan na sliki 1 Območja in terminski plan lokacijske izboljšave ZKP. 22
Vir. GURS Poleg tega so bile v ta namen v ZEN-A vnesene določbe, ki upravljavcu posamezne evidence dejanske rabe, pa tudi lastniku nepremičnine omogočajo možnost urejanja (izboljšave) lokacijskih podatkov zemljiškega katastra omejeno samo za njihovo nepremičnino. 5.5.Podatki o namenski rabi prostora in drugi prostorsko načrtovalski podatki (MOP in občine) Celotna Slovenija je pokrita s podatki o namenski rabi prostora, saj je določanje teh podatkov temeljna naloga občin, brez katere ni mogoče izvajati prostorske politike. Stanje prostorskih aktov je raznoliko (različne pravne podlage, različna starost), se je pa v obdobju med letoma 2014 in 2018 precej poenotilo (v začetku leta 2014 je imelo občinski prostorski načrt ali prostorski red občine, kot najnovejšo generacijo prostorskih aktov, sprejetih 82 občin, maja 2018 pa je bilo takih občin že preko 160; tudi večina preostalih občin je že začela s postopkom priprave novega akta). MOP je v januarju in februarju 2018 za občine in upravne enote pripravil večje število izobraževanj oziroma predstavitev nove zakonodaje (ZUreP-2). V tem okviru so bile predstavljene tudi novosti v zvezi s pripravo in spreminjanjem prostorskih aktov, kar bo po oceni MOP vplivalo tudi na pospešitev priprave občinskih prostorskih aktov (OPN) in posledično učinkovitejše sistemsko zagotavljanje podatkov o namenski rabi prostora. Podatki o namenski rabi prostora, skladno z načelom najgospodarnejše rabe, predstavljajo ključen podatek v sistemu množičnega vrednotenja zemljišč. Za potrebe množičnega vrednotenja je potrebno zagotoviti podatek o namenski rabi prostora na parcelo natančno, torej v atributni obliki, prostorski akti pa se sprejemajo v grafični obliki na podlagi stanja zemljiškega katastra, ki velja v trenutku njihove priprave. Pri določanju podatka v atributni obliki je v prvi vrsti potrebno zagotoviti ustrezen mehanizem, ki omogoča upoštevanje veljavnega zemljiškega katastra. ZUreP-2 je v ta namen uzakonil postopek tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora. Poleg tega je uredil tudi sistemsko pridobivanje atributnega podatka o namenski rabi prostora v nepremičninske evidence preko PIS. Ta rešitev se bo uporabila za evidentiranje podatkov o namenski rabi prostora za tiste prostorske akte, ki se bodo začeli pripravljati 1. 6. 2018 skladno z ZUreP-2, do tega trenutka pa se bodo podatki o namenski rabi v atributni obliki v REN pridobivali na način, kot ga določa 55. člen ZMVN-1, torej neposredno od občin. Za zagotovitev podatkov o namenski rabi skladno s 55. členom ZMVN-1 je MOP marca 2018 pozval občine, naj podatke 23