EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015 Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki Page 1 of 41
Študijo sta izdelala Nacionalna kontaktna točka Republike Slovenije za Evropsko migracijsko mreţo in zunanji partner, Mednarodna organizacija za migracije (Avtorica: Jana Stardelova) v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. Evropska migracijska mreţa je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in vzpostavitve enotne azilne in migracijske politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev evropske migracijske mreţe je bila sprejeta 14. maja 2008. Več informacij o Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si. Page 2 of 41
UVOD Namen te študije je pripraviti pregled različnih pristopov (preteklih, sedanjih in bodočih) za razširjanje informacij o moţnostih prostovoljnega vračanja in kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim statusom 1, ki niso v stiku z oblastmi. Glede na dani kontekst in zaradi relativno kratkega časa, ki je bil na voljo za izvedbo, ta študija ne sme biti obravnavana kot vseobsegajoči opis stanja v drţavi, ampak naj raje sluţi kot pregled, ki prinaša pomembne ugotovitve in spoznanja, ki so jih dosegli pomembni oblikovalci politik. Do sedaj so bile na različne tematike o migrantih z neurejenim statusom izvedenih številne študije, ki so bile ali del nacionalnih poročil Slovenske nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreţe (SI NCP EMN), ali pa je bila izvedene skupaj kot poročilo EMN. Prav tako Ministrstvo za notranje zadeve predstavlja redna poročila, ki naslavljajo tokove iregularnih migracij v drţavi. Nedvomno pa bo ta študija uporabna za uradne organe, ki vplivajo na oblikovanje politik, kot tudi za vse podporne sluţbe in organizacije, ki se ukvarjajo z razširjanjem informacij o moţnostih prostovoljnega vračanja. Študija bo vsestransko in sistematično analizirala različne pristope razširjanja informacij o moţnostih prostovoljnega vračanja na splošno ter reintegracije, kot del tega, kot tudi kako migranti z neurejenim statusom, ki, npr. s Policijo, izvejo za takšno moţnost (prostovoljnega) vračanja. Metode, ki so bile uporabljene v študiji, so naslednje: - pregled in analiza sekundarnih virov, - posvetovanje s ključnimi informatorji iz nacionalnih oblasti in NVO-ji, - ţe obstoječe ocene in študije različnih pristopov za zagotavljanje informacij o prostovoljnem vračanju, - letna poročila in statistike akterjev, ki so odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, - pregled pomembnih zakonodaj, - pregled preteklih poročil in študij, - informacije, izvzete iz različnih poročil in publikacij (Varuha človekovih pravic, Pravno-informacijskega centra za nevladne organizacije (PIC), Mednarodna organizacija za migracije (MOM), Ministrstva za notranje zadeve). Organizacije in institucije, ki so zagotovile informacije: - znotraj Direktorata Uprave uniformirane policije Ministrstva za notranje zadeve: Center za tujce (CzT) v Postojni; - Pravno-informacijski center za NVO PIC in Jezuitska sluţba za begunce Slovenija; - Medvladne organizacije: Mednarodna organizacija za migracije (MOM), avtor študije. Za študijo so bili uporabljeni naslednji podatki: - statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Ministrstva za notranje zadeve RS za obdobje 2010-2014, o številu prosilcev za azil; 1 Migranti z neurejenim statusom je prevod angleške besede Irregular migrant. Podlaga prevoda je Glosar migracij, izdan s strani Mednarodne organizacije za migracije IOM. Glosar migracij je dostopen na naslednji povezavi: http://publications.iom.int/bookstore/free/iml_8_slo.pdf Page 3 of 41
- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Centra za tujce za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s fizičnim prevozom iz drţave članice na podlagi odločbe o vrnitvi (prisilno vračanje); - statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Policije za obdobje 2010-2014, o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav; o številu drţavljanov tretjih drţav z nedovoljenim vstopom; o številu drţavljanov tretjih drţav, ki se na podlagi odločbe o vrnitvi iz drţave članice vračajo s fizičnim prevozom (prisilno vračanje); število drţavljanov tretjih drţav, ki se znotraj časovnega okvirja določenega v odločbi o vrnitvi vračajo prostovoljno (prostovoljno vračanje); - statistični podatki, zbrani v letnem poročilu MOM Slovenija za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVR programov (Prostovoljno vračanje) in številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVRR programov (Prostovoljno vračanje in reintegracija). Statistični podatki, ki jih ni bilo mogoče pridobiti: - ocene za migrante z neurejenim statusom, ki Policiji niso znani. Ena od omejitev raziskave je bila omejen časovni okvir, namenjen izvedbi Nacionalnega poročila. Posledično ni bilo mogoče pregledati vseh pomembnih publikacij in raziskav, nekateri podatki pa nenamerno niso bili vključeni v študijo. Drugo oviro predstavlja dejstvo, da nekatere aktivnosti (študije, publikacije, medijske kampanje ipd.), ki se posebej usmerjajo k promociji prostovoljnega vračanja migrantov z neurejenim statusom, ki ali so zunaj dosega le-te, še niso bile izvedene. To vodi k omejitvam dostopa do informacij, ki bi bile lahko za študijo uporabne. Nadaljnje analize in ocene razlogov za neobstoječe aktivnosti niso del te študije, predvsem zaradi pomanjkanja časa in dejanskega namena študije, vendar pa predstavlja enega od številnih rezultatov, ki so predstavljeni v nacionalnem poročilu. Kljub temu bi nekatere ugotovitve lahko postale dobra podlaga za moţne bodoče raziskave in zainteresirane raziskovalce. Page 4 of 41
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015 Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki Osnovni podatki (Nacionalni prispevek) Pregled nacionalnega prispevka prestavitev študije ter izbor ključnih dejstev in postav iz vseh razdelkov študije, s posebnim poudarkom na elementih, ki bodo relevantni za (nacionalne) snovalce politik. Namen raziskave je zagotoviti vpogled v različne pristope (pretekle, sedanje in bodoče), ki se nanašajo na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju ter kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim statusom, ki. Če upoštevamo kontekst (t. j. vsebino raziskave), kot tudi relativno kratko časovno obdobje, ki je bilo na voljo za izdelavo študije, je na študijo nemogoče gledati kot na vseobsegajoči pogled na stanje v drţavi, ampak kot na pregled dejanskega stanja. Slednji bo uporaben za vse drţavne organe ter ostale partnerje, ki vplivajo na oblikovanje migracijskih politik ter jim bo nudilo pomembne informacije in spoznanja o problematikah. Študija bo sluţila tudi kot osnova za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske mreţe (European Migration Network EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil nacionalnih kontaktnih točk EMN. Predstavitev dobrih praks in različnih politik do vprašanja razširjanja informacij med migrante brez urejenega statusa bo le eden od poglavji omenjenega poročila. Uporabljene metode v študiji, so pregledi in analize sekundarnih virov ter konzultacije z ključnimi akterji, ali pristojnimi drţavnimi organi, ali nevladnimi organizacijami (NVO). Ključne vire informacij so predstavljale ţe obstoječe študije in evalvacije obstoječih pristopov k razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju. Informacije so bile pridobljene tudi iz letnih poročil in iz dostopnih statističnih podatkov glavnih akterjev, ki so odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju. Študija se osredotoča na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, dostopnim migrantom z neurejenim statusom, ki. Najprej je predstavljen pregled stanja v Republiki Sloveniji; ocena števila migrantov z neurejenim statusom, ki ni bila moţna, vendar nam je uspelo prikazati število migrantov z neurejenim statusom za katere drţavni organi vedo. V zvezi z najbolj pomembnim vidikom Page 5 of 41
študije Razširjanje informacij študija ugotavlja, da v Slovenski zakonodaji to področje ni posebej poudarjeno niti ne obstaja zavezujočih določb, temveč bolj v obliki podpore politiki; nadaljnje ugotovitve so opisane znotraj 3. poglavja. Raziskava ugotavlja, da so drţavni organi, ki so odgovorni za vračanje migrantov z neurejenim statusom pravzaprav tisti, kateri igrajo ključno vlogo pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju. V Sloveniji sta to Policija in Center za tujce. Drugi pomembni akterji pri razširjanju informacij so nevladne organizacije (NOV)/MVO. Te organizacije so odgovorne za pripravo informacij, ki se kasneje razširjajo s pomočjo drţavnih organov. Samostojnih iniciativ za tovrstne aktivnosti s strani NVO/MVO za enkrat ni, vendar jim tega (t. j. samostojnega delovanja) zakonodaja ne omejuje. Podatki so podrobno predstavljeni v 4. poglavju. 5. poglavje predstavlja oceno preteklih in sedanjih informacijskih kampanj. V Sloveniji do sedaj ni bilo izvedenih nobenih informativnih kampanj ali projektov, ki bi bili namenjeni migrantom z neurejenim statusom, ki. Informacijske kampanje, ki jih izvajajo Mednarodna Organizacija za Migracije in druge nevladne organizacije, bi morale biti bolj dostopne in ciljno usmerjene k tej skupini migrantov z neurejenim statusom. Nasvete in pomembnejše ugotovitve smo povzeli v zadnjem delu študije. Predstavljeni izsledki temeljijo na evalvaciji, ki je bila izvedena na podlagi različnih vidikov o prostovoljnem vračanju in reintegraciji. Priporočila za morebitne izboljšave praks, ki se nanašajo na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, so prav tako vključene v tem delu študije. Povzetek (Zbirno poročilo) Povzetek Zbirnega poročila: slednji oblikuje podlago EMN prijavitelja, katerega glavno publiko bodo prestavljali snovalci politik na nacionalni in EU ravni. Namen te študije priskrbeti vpogled v pristope, ki jih Slovenija sprejema glede razširjanja informacij o prostovoljnem vračanju, še posebno, kako doseči migrante z neurejenim statusom, ki. Poleg tega študija sluţi kot podlaga za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske mreţe (European Migration Network EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil nacionalnih kontaktnih točk EMN. Page 6 of 41
Okvir študije je sestavljen v skladu s specifikacijami, ki jih je pripravila EMN; prvi del študije predstavlja pregled nacionalne situacije, zagotavlja ocene obsega nedovoljenih migracij v Sloveniji za obdobje 2010-2014, kot tudi izzive s katerimi se srečujejo akterji, ki v Sloveniji promovirajo prostovoljna vračanja prej omenjenih skupin migrantov z neurejenim statusom. Iz ugotovitev je mogoče sklepati, da ni moţno podati razpoloţljivih ocen o migrantih z neurejenim statusom, ki so prisotni v Sloveniji in niso imeli stika z drţavnimi organi, ter da s strani nacionalnih oblasti, ustreznih izobraţevalnih in raziskovalnih institucij, ali civilnih organizacij še ni bila izvedenih podobnih študij ali raziskav. Glede na številke migrantov z neurejenim statusom, ki se vračajo iz Slovenije, je število migrantov z neurejenim statusom, ki se vračajo prostovoljno, statistično višje, ko število migrantov, ki se vračajo prisilno. Leta 2010 se je na podlagi odločb o vrnitvi iz Slovenije vrnilo 220 drţavljanov tretjih drţav. Leta 2011, se je to število zmanjšalo na 153 drţavljanov tretjih drţav. Manjše povišanje tega števila je bilo zabeleţeno leta 2012, ko se je iz Slovenije prisilno vrnilo 205 drţavljanov tretjih drţav. Število teh se je 2013 ponovno zmanjšalo na 164 oseb, leta 2014 pa še niţje na 162 prisilnih vračanj. Glede na prostovoljna vračanja v okviru AVRR programov iz leta 2010, se je takrat okviru programa vrnilo 19 oseb. Leta 2011 je bilo 16 osebam omogočena vrnitev z asistenco, leta 2012 pa je ta številka padla na 11 tujcev. V okviru AVRR paketa se je leta 2013 vrnilo 20 oseb, leta 2014 pa 17. Kot omenjeno, ocena o migrantih z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi organi v Sloveniji, ni razpoloţljiva. Moţni scenariji in razlogi, zakaj oblasti do sedaj niso mogle doseči te kategorije migrantov z neurejenim statusom, ki so določeni znotraj specifikacij študije, so naslednji: a) da gre za migrante, ki nedovoljeno vstopajo v Slovenijo in zato oblastem niso znani; b) da gre za migrante, ki so prihajajo v Slovenijo in znotraj drţave ostajajo še po preteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje / vizuma; c) da gre za migrante, ki se odselijo iz prej znanega naslova in/ali spremenijo kontaktne podatke, ne da bi o tem obvestili tudi drţavne organe v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji. Študija predstavlja najpomembnejše dokumente politik in drţavne zakonodaje, ki so povezane z razširjanjem informacij o prostovoljnem vračanju ter opisuje kaj te zakonodaje navajajo v zvezi s specifičnimi akterji, vsebino informacij, orodji za razširjanje, dostopnostjo informacij, itd. Junija 2011 je Slovenija sprejela nov Zakon o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel različne EU direktive, med katerimi je bila Direktiva o vračanju 2. S tem prenosom je bila zakonodaja glede drţavljanov tretjih drţav v Sloveniji, spremenjena. Direktiva drţave članice zavezuje, da dajejo prednost prostovoljnemu vračanju pred»prisilnim«(odstranitvijo 2 Directive of the European Parliamnet and Council no. 2008/115/EC on common standards and procedures in Member States for returning illegally staying third-country nationals Page 7 of 41
z odločbo o vrnitvi), pristojne oblasti pa naj v primerih nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav raje izdajo odločbo o prostovoljni vrnitvi. Najpomembnejši slovenski pravni dokument, ki je bistven v postopkih vračanja, je Zakon o Tujcih (ZTuj-2) 3 Šesto poglavje omenjenega zakona naslavlja prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev. 67. člen Zakona o tujcih je najbolj bistvena pravna podlaga pri prostovoljnih vračanjih migrantov z neurejenim statusom. Poleg tega so pogoji razširjanja informacij o prostovoljnem vračanju določeni z dogovori in memorandumi sporazumov med slovensko vlado in Mednarodno organizacijo za migracije MOM, MOM Ljubljana. Okvir in programi prostovoljnega vračanja s asistenco se določajo na podlagi omenjenih dokumentov, kot tudi vloge in odgovornosti MOM ter slovenskih oblasti. Memorandum določa, da mora Ministrstvo za notranje zadeve potencialnim uporabnikom priskrbeti informacije o programih Prostovoljnega vračanja s asistenco in reintegracije (AVRR). Prav tako memorandum določa odgovornosti MOM Ljubljana, s čimer je MOM dodeljena vloga, da potencialnim uporabnikom svetujejo in jim podajajo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Poleg tega študija ponuja pregled nacionalnih pristopov za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, kot tudi naravo in podlago za vključevanje v to dejavnost. Študija prikaţe, da je razširjanje informacij v Sloveniji urejeno predvsem preko drţavnih organov preko Policije in Centra za tujce. Nacionalna zakonodaja pa v ničemer ne omejuje NVO/MVO, civilne druţbe, itd., da bi na tem področju samostojno in bolj aktivno delovale.. Do sedaj tudi ni bilo izvedenih nobenih posebnih kampanj, ki bi zajemale ranljive skupine migrantov; glavna orodja za razširjanje informacij so brošure in plakati, sofinancirani s strani EU in Ministrstva za notranje zadeve. Ugotovitve kaţejo, da je dostop do informacij v glavnini moţen v prostorih drţavnih organov ; informacije so razpoloţljive v več kot 9 jezikih (glede na najpogostejše nacionalnosti migrantov v drţavi) in so dostopne v enostavnem in razumljivem jeziku. Informacije o prostovoljnem vračanju so dostopne tistim migrantom z neurejenim statusom, ki so oblastem znani. To pa povzroča, da tovrstne informacije ne dosegajo migrantov z neurejenim statusom, ki. Različni NVO, kot je na primer Pravno-informacijski center za NVO PIC ter Jezuitsko zdruţenje za begunce Slovenije, migrantom z neurejenim statusom nudijo informacije o prostovoljnem vračanju, čeprav to ni primarna naloga ali dejavnost teh organizacij. Informacije o prostovoljnem vračanju so nudene poleg rednih storitev teh organizacij. Trenutno ni dokazov, da bi bile informacije o prostovoljnem vračanju priskrbljene migrantom z neurejenim statusom, ki. Trenutno ni razpoloţljivih tudi nobenih podatkov o učinkovitosti različnih pristopov za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, saj Slovenija ne izvaja nobenih projektov, ki bi zajemali takšno 3 Zakon o tujcih (Uradni list RS št. 26/2014 in 90/2014) Page 8 of 41
opazovanje/ocenjevanje. Opazovanje in ocenjevanje politike vračanja predstavljata ključni komponenti v postopkih vračanja, zaradi česar bi jih lahko v bliţnji prihodnosti upoštevale tudi nevladne organizacije oziroma institucije civilne druţbe, še posebej v povezavi z moţnostjo njihovega vključenja v prihodnje programe vračanja (AVRR) in podobne projekte. Obstoječi pristopi in metode za promocijo prostovoljnega vračanja bi lahko bili razširjeni in zajemali tudi migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi oblastmi. Samostojno vključevanje civilne druţbe v promocijo prostovoljnega vračanja izven okvirjev, ki jih določa nacionalna zakonodaja ter ponujajo drţavni organi bi moral biti en izmed glavnih fokusov omenjenih akterjev. Razdelek 1: Pregled pravnega reda EU Ta razdelek Zbirnega poročila na kratko predstavi pravni okvir in politike EU o prostovoljnem vračanju, vključno s prostovoljnimi odhodi. Sem je vključena razprava o glavnih določilih znotraj Pravnega reda Evropske Unije na področju azila in Direktive o vračanju (Direktiva 2008/52/EC), kot tudi opis stališč EU o razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, kakor je definirana v dokumentu politik, EU komunikacijah ter v študiji, ki so jih naročile EU institucije. Ta razdelek bo izdelal ponudnik storitev EMN, zato ni potrebnega dodatnega vnosa s strani EMN NCP. Page 9 of 41
Razdelek 2: Pregled nacionalnega stanja 2.1 OBSEG MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM IN NJIHOVO VRAČANJE V DRŢAVO ČLANICO V1. V kolikor je mogoče, navedite ocene o obsegu migrantov z neurejenim statusom v vaši drţavi članici, v obdobju 2010-2014. Namen pridobitve teh podatkov je oris obsega državljanov tretjih držav, ki brez urejenega statusa prebivajo v državah članicah, za pridobitev konteksta k informacijam o nacionalnih pristopih pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju. Če je možno, prosimo navedite ocene za vsako leto ter kratke opombe z opisi zajete populacije, metode, ki so bile uporabljene za dosego ocen, vse zadržke ter njihove morebitne točnosti. Potrebno je poudariti, da glede na razlike v metodah, ki so uporabljene za izdelavo ocen, teh informacij ne bo mogoče sintetizirati za izdelavo skupne ocene EU v sklopu te študije. Prosimo, ne vključujte podatkov Eurostat-a o nezakonito prisotnih državljanih tretjih držav, saj so ti podatki javnega značaja in jih je možno za zbirno poročilo analizirati centralno. 2010 2011 2012 2013 2014 a. Število nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav 4. 2953 4202 3646 3315 3065 b. Število drţavljanov tretjih drţav z nezakonitimi vstopom. 1960 1437 1769 1173 1082 c. Prosilci za azil 5 246 358 304 272 385 V2. Navedite ocene in/ali dejstva za obdobje 2010-2014, glede: a. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se iz drţav članic vračajo s fizičnim prevozom, na podlagi odločbi o vračanju 6 (prisilno vračanje); 4 Letno poročilo delovanja policije za 2014 - http://www.policija.si/images/stories/statistika/letnaporocila/pdf/letnoporocilo2014.pdf 5 Statistike Ministrstva za notranje zadeve - http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/ 6 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakonito in vsiljivo, ali navaja obveznost za vračanje. Page 10 of 41
b. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v danem časovnem roku, ki je za ta namen določen v odločbiu o vračanju (prostovoljno vračanje 7 ); c. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVR (Prostovoljno vračanje s pomočjo); d. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVRR (Prostovoljno vračanje s pomočjo in reintegracija kjer je drugače, kot v primerih (c)) Predstavitev teh informacij služi za prikaz deleža državljanov tretjih držav, ki se vračajo prostovoljno, v primerjavi s tistimi, ki jih prisilno vrne posamezna država članica, za preskrbo konteksta k ugotovitvam o nacionalnih pristopih za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju. Zaznano je, da med točkami (b) in (c) ter (b) in (d) lahko pride do dvojnega štetja. Če so kakšne informacije iz tega polja razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1 2010 211 2012 2013 2014 a. Število nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se iz drţav članic vračajo s fizičnim prevozom, na podlagi odločbe o vračanju 8 (prisilno vračanje); 220 153 205 164 162 b. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v danem časovnem roku, ki je za ta namen določen v odločbi o vračanju (prostovoljno vračanje); N/A N/A N/A 629 668 7 Britanska definicija prostovoljnega vračanja je širša. Glej opombo št. 28, zgoraj. 8 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakonito in vsiljivo, ali navaja obveznost za vračanje. Page 11 of 41
c. Število nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVR; 19 16 11 20 17 d. Število nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVRR (Prostovoljno vračanje in reintegracija kjer je drugače, kot v primerih (c)) 0 5 3 3 6 Podatki so bili zbrani iz letnih poročil dela Policije - http://www.policija.si/index.php/statistika 2.2 OBSEG IN NARAVA MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI V3. Kot je opredeljeno v razdelku 2 ozadja tega skupnega modela, se ta študija osredotoča na migrante z neurejenim statusom, katerih bivališče / kraj bivanja ni več ali ni nikoli bilo znano pristojnim organom, zaradi česar nimajo stika z oblastmi. Prosimo, da z navedbo v alinejah opredelite to skupino ter glavne scenarije, v katerih pristojni organi nimajo stika z migranti z neurejenim statusom, ipd. migranti, ki so navedli napačen naslov / se preselili iz naslova bivališča, osebe, ki so v drţavo članico vstopile nezakonito in tam bivajo brez vednosti pristojnih oblasti, itd. Takšni podatki so morda dostopni v poročilih (npr. letna poročila) oblasti, ki so pristojne za vračanje migrantov z neurejenim statusom (t. j. migracijske in azilne oblasti) in/ali jih lahko dobimo neposredno z povpraševanjem pri teh organih. Migranti, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in pristojnim organom niso znani oziroma niso imeli z njimi stikov; Migranti, ki so vstopili v Slovenijo in jim je poteklo dovoljenje za prebivanje/vizum; Migranti, ki so se preselili iz naslova bivanja in/ali spremenili kontaktne podatke, brez obveščanja pristojnih organov v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji. Page 12 of 41
V4. Če lahko, navedite ocene o obsegu obeh skupin migrantov z neurejenim statusom, ki sta bili zajeti v študiji za obdobje 2010-2014: a. Migranti z neurejenim statusom, za katere so pristojne oblasti poprej vedele, vendar jim je njihovo sedanje bivališče neznano (so zbeţali). b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim oblastem ni bilo nikoli znano (skriti vstop v drţavo). Ocene za (a) se lahko pridobi iz administrativnih podatkov in so tako lahko izračunane s strani pristojnih organov. Ocene za (b) se lahko izdelajo kot del študije. Vse ocene naj vključujejo kratko opombo, ki opisuje metode uporabljene za doseg ocene, kot tudi vse zadržke ter njihove morebitne točnosti. Če so takšne informacije razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1 2010 2011 2012 2013 2014 a. Migranti z neurejenim statusom, za katere so pristojne oblasti poprej vedele, vendar jim je njihovo sedanje bivališče neznano (so zbeţali). 9 b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim oblastem ni bilo nikoli znano (skriti vstop v drţavo) 10 N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A V5. Pripravite kratek pregled izzivov s katerimi se soočajo tisti akterji, ki so v drţavah članicah vključeni v spodbujanje prostovoljnih vračanj, pri doseganju obeh zgoraj omenjenih skupin migrantov z neurejenim statusom (t. j. tistih, ki niso v stiku z pristojnimi oblastmi). Namen tega vprašanja je raziskati razloge za strategije, ki so obravnavane v razdelku 3 9 Za pridobitev teh podatkov, smo se posvetovali s Slovensko policijo. 10 ibid. Page 13 of 41
Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov. Drţavni organi in njihovi uradniki, ki so v stiku z migranti z neurejenim statusom, v največji meri zagotavljajo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Slovenski pristojni organi te informacije posredujejo na dva načina: 1.) Preko policijskih postaj po drţavi, kjer se izdajajo odločbe o vrnitvi; ali 2). Preko Centra za tujce, kjer so migranti z neurejenem statusom začasno nastanjeni. Drţavni organi migrante z neurejenim statusom obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja. Dalje v procesu in v kolikor migrant izrazi zanimanje za prostovoljno vrnitev, ga policijski inšpektorji obvestijo o pravilih in kriterijih ter ga usmerijo k ustreznim akterjem, ki so neposredno vpleteni v izvajanje prostovoljnega vračanja v Sloveniji. Do sedaj ni bilo izvajanih nobenih promocijskih akcij prostovoljnega vračanja za migrante z neurejenim statusom, ki na območju drţave nikoli niso bili znani drţavnim organom. Na podlagi Zakona o Tujcih se morajo ob vstopu v drţavo tujci v roku treh dneh prijaviti pri pristojni policijski postaji, kjer se izvede tako imenovana policijska prijava. MOM v Sloveniji nima posebnih programov, ki bi zajemali tudi te skupine migrantov z neurejenim statusom. MOM izvaja informativna srečanja, le na podlagi napotitve slovenskih drţavnih organov. Informacije o AVRR paketih, ki jih MOM ponuja, so na voljo v zaprtih objektih namenjeni migrantom, ki so znani oblastem. Glavne teţave, ki bi jih bilo potrebno obravnavati, so: - doseg in promocija prostovoljnega vračanja, usmerjeno v zgoraj omenjeni ciljni skupini migrantov z neurejenim statusom (do sedaj so bile informacije o prostovoljnem vračanju razširjane le preko stikov z oblastmi); - neznatna vključenost civilne druţbe pri promociji moţnosti prostovoljnega vračanja. Rešitev za to bi bilo večje vključevanje strani nevladnih in mednarodnih organizacij pri promociji in razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju, ki bodo namenjeni migrantom z neurejenim statusom, ki niso znani oblastem. V6. Ali obstajajo katere druge posebne skupine (nezakonitih) migrantov, ki jih akterji vključeni v spodbujanje prostovoljnih vračanj teţje doseţejo? Če so, prosimo opišite v tem delu. Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov. Drţavljane tretjih drţav z neurejenim statusom, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, so informirani o njihovih pravicah in moţnosti prostovoljnega vračanja. Ko jim je izdana odločba o prostovoljni vrnitvi Policija seznani migrante o moţnosti prostovoljnega vračanja. V ta namen NVO in mednarodne organizacije izvajajo projekte, ki stremijo k boljši promociji in razširjanju informacij o pravicah migrantov, kot tudi moţnostih prostovoljnega vračanja. Page 14 of 41
Razdelek 3: Nacionalna pravna podlaga o razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju V7. Ali je vaša drţava članica opredelila določene predpise oziroma pravila glede razširjanja / zagotavljanja informacij o (prostovoljnih) vračanjih v zakonodaji ali v mehki zakonodaji (npr. smernice, politični dokumenti, itd.)? Drţava je na primer lahko orisala dolţnosti za določene drţavne organe, da pridobijo te podatke preko intervjujev z azilanti, preko izdaj odločb o vračanjih, ali pa uvedla obvezo, da so informacije lahko na voljo na spletu oziroma v javnih mestih, itd. (da / ne) Če da, prosimo navedite ime(na) zakonodaj(e) / politik(e) ter opišite kaj pove o: a. akterjih, ki so vključeni / odgovorni, b. vsebini informacij (t. j. če pokriva AVR(R), druge prostovoljne moţnosti vračanja, zakonske obveze, vključno za informacijami o odločitvah vračanja, itd.), c. času za zagotavljanje informacij (npr. glede prošnje za mednarodno zaščito / vizuma) ali le o tem, kaj pomeni postati migrant z neurejenim statusom, d. katerih koli posebnih določilih za ranljive skupine (npr. ţrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva, starejši) ter druge specifične skupine (npr. posebne narodnosti), e. orodjih razširjanja (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko telefonskega klica, na javnih mestih, itd.) f. jezik(ih) v katerih morajo biti informacije posredovane ter katerih koli dostopnostih / kvalitativnih kriterijih (vizualni prikaz, stil uporabljenega jezika, itd.), g. vidikih zaupnosti (t. j. ali naj se ohranja anonimnost migrantov z neurejenim statusom, če se posvetujejo z nosilci informacijskih storitev). Namen tega vprašanja je določiti pravni / politični okvir, na podlagi katerega so določene nacionalne prakse, ki so opisane v razdelku 4. Zakon o tujcih (ZTuj-2) VI. Poglavje: Prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev Zakon o mednarodni zaščiti; 37. Člen (sprejemni prostori azilnega doma) Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov. 11 a. akterjih, ki so vključeni / odgovorni Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti / predstavniki MOM b. vsebini informacij (t. j. če pokriva AVR(R), druge Ko oblasti izdajo odločbo o vrnitvi, morajo pri tem Ko je bila prošnja za azil enkrat zavrnjena, morajo oblasti Izčrpne informacije o programu in promocija prostovoljnega 11 Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, 24 May 2005 Page 15 of 41
prostovoljne moţnosti vračanja, zakonske obveze, vključno za informacijami o odločitvah vračanja, itd.) migranta obvestiti o vsebini odločbe in njegovih pravicah. V tem členu ni predpisanih nobenih podrobnih podatkov. migranta obvestiti o njegovih pravicah. vračanja med neuspešnimi iskalci azila in drugimi migranti z neurejenim statusom. c. času za zagotavljanje informacij (npr. glede prošnje za mednarodno zaščito / vizuma) ali le o tem, kaj pomeni postati migrant z neurejenim statusom V času, ko postane migrant z neurejenim statusom. V času, ko postane migrant z neurejenim statusom. V času, ko postane migrant z neurejenim statusom. d. katerih koli posebnih določilih za ranljive skupine (npr. ţrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva, starejši) ter druge specifične skupine (npr. posebne narodnosti) Zakon o Tujcih ima posebne določbe o mladoletnikih brez spremstva. Glavna vloga pripada zakonitemu zastopniku. Znotraj nacionalne zakonodaje določenim ranljivim skupinam se lahko rok za prostovoljno vračanje podaljša, v kolikor se za to izkaţe potreba. Ne. Da, naslednje ranljive skupine: ţrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva, starejši, ţenske brez spremstva, invalidi, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroci, ţrtve spolne zlorabe n ţrtve mučenja ali organiziranega nasilja. e. orodjih razširjanja (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko telefonskega klica, na javnih mestih, itd.) Brošure in posterji so razdeljeni v Centru za tujce in na policijskih postajah. Oblasti v stiku z migranti z neurejenim statusom, lahko dajo nadaljnje informacije ter naveţejo stik predstavnike nevladnih in medvladnih organizacij za informacijsko srečanje. Brošure in posterji so razdeljeni v Centru za tujce. Oblasti v stiku z migranti z neurejenim statusom, lahko dajo nadaljnje informacije ter naveţejo stik predstavnike nevladnih in medvladnih organizacij za informacijsko srečanje. Brošure in posterji; informativna srečanja in posvetovanja s predstavniki MOM. Page 16 of 41
f. jezik(ih) v katerih morajo biti informacije posredovane ter katerih koli dostopnostih / kvalitativnih kriterijih (vizualni prikaz, stil uporabljenega jezika, itd.) Oblasti morajo zagotoviti informacije v maternih jezikih ali v jezikih, ki jih migranti razumejo, tako da zagotovijo primerno tolmačenje / storitve prevajanja. Oblasti morajo zagotoviti informacije v maternih jezikih ali v jezikih, ki jih migranti razumejo, tako da zagotovijo primerno tolmačenje / storitve prevajanja. Oblasti morajo zagotoviti informacije v maternih jezikih ali v jezikih, ki jih migranti razumejo, tako da zagotovijo primerno tolmačenje / storitve prevajanja. g. vidikih zaupnosti (t. j. ali naj se ohranja anonimnost migrantov z neurejenim statusom, če se posvetujejo z nosilci informacijskih storitev) Ne. Ne. Posvetovanja predstavniki MOM se odvijajo zasebno, brez policijskega nadzora. V8. Izrecno, kakšne in katere informacije drţavne oblasti posredujejo migrantom, ko jim je izdana odločba o vrnitvi, ter na kakšen način jim jih podajo? Prosimo, navedite: a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti), b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca, c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen stil jezika je uporabljen, itd., d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.). Če so podatki o zgornjih dejstvih ţe navedeni v odgovoru na V7, prosimo da se nanje tu le navzkriţno sklicujete. a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti) Ko pristojni organi izdajo odločbo o vrnitvi, morajo pri tem migranta obvestiti o vsebini odločbe in njegovih pravicah. V tem členu ni predpisanih nobenih podrobnih podatkov, notranja pravila policije določajo, da policija mora zagotoviti, da so migranti informirani o obstoječih programih vračanja (program AVRR, ki ga izvaja MOM). b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca Informacije o odločitvi o vrnitvi morajo biti podane v migrantovem materinem jeziku,tako, da priskrbi prevajalca ali tolmača. Informacijska brošura je na voljo v devetih jezikih. Ob izdaji odločbe o vrnitvi je migrantom zagotovljen prevod iste. Page 17 of 41
c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen stil jezika je uporabljen, itd. Informacije so predstavljene v enostavnem in razumljivem jeziku. d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.) Informacije so podane osebno. V9. Ali so se na podlagi sprejetja in prenosa Direktive o vračanju 12, zgoraj opisane zakonodaje in politike kakorkoli spremenile? Da, kot posledica sprejetja Direktive o vračanju se je predpisana zakonodaja spremenila. Leta 2015 je Slovenija sprejela spremembe v Zakonu o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel spremembe Direktive o vračanju. S tem prenosom se je modificirala tudi zakonodaja, ki se navezuje na drţavljane tretjih drţav v Sloveniji. Direktiva drţave članice zavezuje, da se namesto prisilnih vračanj raje zavzemajo za prostovoljna vračanja, oblasti pa so dolţne v primerih drţavljanov tretjih drţav z neurejenim statusom, izdati odločbo o vrnitvi. Dalje, oblasti so na podlagi Direktive prav tako zavezane, da migrantu z neurejenim statusom predlagajo primeren časovni okvir, znotraj katerega mora upoštevati odločbo o vrnitvi in oditi v njegovo/njeno drţavo izvora. V skladu s 67. členom (prostovoljno vračanje) (4) Zakona o tujcih (ZTuj-2), kjer je izgon upravičen zaradi osebnih okoliščin posameznika, lahko slovenske oblasti podaljšajo časovni rok prostovoljnega vračanja. V10. Ali katere spremembe zakonodaje / politik vplivajo na razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki je načrtovano za prihodnje? Če da, jih prosimo tu opišite. Skupaj s prednostnimi nalogami, ki jih je Evropska komisija prestavila v Skladu za azil, migracije in vključevanje (AMIF) za obdobje 2014-2020, ima slovenski Nacionalni program 13 moţnost oblikovanja ciljev, ki narekujejo ustanovitev sistematičnega okvira za pravične in učinkovite politike vračanj, s prednostnim poudarkom na prostovoljnih vračanjih. S podpiranjem izvajanja AVRR programov, ta strategija prispeva k dvigu števila drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo v okviru AVRR programov, do 30 odstotkov vseh drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s podporo Centra za tujce. Razdelek 4: Splošni nacionalni pristop k razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju 4.1 AKTERJI, KI SO VKLJUČENI V RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU 12 Irska in Zdruţeno kraljestvo nista del Direktive o vračanju in ju zato njene določbe ne zavezujejo. Norveška Direktivo izvršuje, saj jo zavezujejo določbe schengenskega pravnega reda. 13 http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/ufzjn/ses/skladi_not.varnosti_in_migracije/amif_nacionalni_program.pdf Page 18 of 41
V11. Katere nacionalne pristojne oblasti, ki so zadolţene za vračanje migrantov 14 z neurejenim statusom, igrajo vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, bodisi kot del procesa, ki je opisan v razdelku 3, ali drugače. Prosimo, izpolnite besedilo v za to namenjenem razdelku spodaj. Prosimo, upoštevajte vlogo, ki jo migracijske in azilne oblasti, organi kazenskega pregona ter lokalne / občinske oblasti igrajo pri razširjanju informacij o vračanjih. Prosimo, na kratko opišite vlogo in okoliščine v katerih vsaka od naštetih oblik pristojnih oblasti zagotavlja informacije, v sklopu razširjanja informacij v vaši državi članici. Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v ustreznih in razpoložljivih območjih. Nacionalne oblasti nosijo osrednjo vlogo v postopkih vračanja in razširjanja informacij o postopkih vračanja v Sloveniji. Slovensko Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je odgovorno za politike vračanja v drţavi. Tiste nacionalne oblasti, ki prevzemajo glavno vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, sta Policija in Center za tujce. - Policija: Policija je odgovorne za izdajanje odločb o vrnitvi. V času, ko je odločba izdana mora policija migrantu zagotoviti informacije o vsebini odločbe o vrnitvi ter njegovih pravicah. - Center za tujce CzT: CzT nastanjuje migrante z neurejenim statusom in zavrnjene prosilce za azil, ki so v procesu vračanja na podlagi odločbe o vrnitvi. Migranti, ki so nameščeni v CzT so obveščeni o moţnosti prostovoljnega vračanja in različnih programih podpore, ki so jim na voljo. Če so primerni za vključitev v program AVRR morajo uradniki migrante z neurejenim statusom obvestiti o moţnostih asistence MOM. Uradniki prav tako upravičencem razdeljujejo letake in posterje v različnih jezikih, ki jih je izdelal MOM. Če upravičenca vključitev v program AVRR zanima, mu nadaljnje informacije poskrbi predstavnik MOM v okviru informativnih srečanj z upravičencem v prostorih CzT. Po podatkih uradnikov CzT, migranti informacije o prostovoljnem vračanju prejmejo v času njihovega bivanja v CzT. 15 V12. Kdo so preostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnih) vračanjih; kakšne so njihove vloge in kateri razlogi za vključitev v razširjanje informacij o (prostovoljnih) vračanjih? Prosimo, izpolnite Tabelo 1 spodaj. Z uporabo alinej na kratko opišite vloge akterjev v stolpcu 3 in vključite le informacije o njihovih vlogi pri razširjanju informacij t. j. objava informacij na za to namenjenih spletnih straneh, razdeljevanje letakov, vodenje informacijskih klinik, vloga informacijske kontaktne točke za (prostovoljna) vračanja, itd. - kot pa implementacija AVR programov, ali sklicevanje sestankov s člani skupnosti. V razdelku Vrsta / razlogi za vključitev opišite morebitne sporazume, ki jih akterji sklepajo z nacionalnimi pristojnimi oblastmi npr. v primeru, da delujejo kot podizvajalci za pridobivanje informacij in kot svetovalna služba za migrante z neurejenim statusom - ter morebitna sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi oblastmi in (npr.) specifičnimi skupnostmi, diasporami ali verskimi skupinami, za spodbujanje prostovoljnih vračanj. Informacije o razlogih za vključitev lahko morda najdete na spletnih straneh nacionalnih pristojnih oblasti, na spletnih straneh akterjev (če obstajajo), v letnih poročilih organizacij (če obstajajo), ali z direktnim posvetovanjem z akterji. 14 Glej razdelek 2.1 o ozadju skupnega modela za opredelitev teh pristojnih organov. 15 Komunikacija z uradnikom iz Centra za tujce. Page 19 of 41
Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi prihodnje/načrtovane aktivnosti v ustreznih/razpoložljivih območjih. Page 20 of 41
Tabela 1. Ostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnem) vračanju, njihova vloga in razlogi za udeležbo Akter D/N Vloga, ki jo akter opravlja pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju Vrsta / razlogi za vključitev NVO-ji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o vračanjih in/ali izvedbo AVR shem D - MOM Ljubljana poskrbi za naslednje informacijske aktivnosti: produkcija in distribucija informacijskih brošur in posterjev v različnih jezikih; IOM Ljubljana je odgovorna za organizacijo prostovoljnih vračanj in reintegracije, vključno z vsemi operacijskimi in logističnimi dejavniki vračanja: individualna in skupinska svetovanja o AVRR, izčrpna pomoč pri gibanju, posebna pomoč za ranljive migrante, kot tudi moţnost dodatne reintegracijske pomoči. - Aktivnosti, ki so opisane na levi, potekajo v okviru projekta, ki ga financirajo nacionalne dodelitve Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju s Centrom za tujce. - MOM Ljubljana prevzema aktivno vlogo pri informiranju migrantov o postopkih in moţnostih vračanja, s pripravo informacijskega gradiva. Gradivo je razdeljeno policijskim postajam, Azilnemu centru, Centru za tujce tern a drugih lokacijah, za to da doseţe široko število migrantov v postopkih vračanja. - Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS. MOM je projektni partner, med tem ko ima Pravnoinformacijski center za NVO PIC vlogo glavnega prijavitelja. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI. - Pravno-informacijski center za NVO PIC: PIC na individualni ravni zagotavlja pravno asistenco migrantom z neurejenim statusom in prosilcem za azil. V okviru projekta PIC ponuja individualno pravno svetovanje migrantom z neurejenim statusom z odločitvijo o vrnitvi; posredujejo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Kot glavni prijavitelj, so skupaj z MOM (partnerska organizacija) pripravili informacijske brošure za informiranje migrantov o postopkih in moţnostih vrnitev. - Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI. Page 21 of 41
Druge NVO / civilne organizacije (npr. skupine za pravice migrantov, organizacije ki jih vodijo migranti ter druge zagovorniške skupine) D Nekatere NVO lahko ponudijo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno. Neformalno razširjanje informacij. Skupine v diasporah N Verske skupine D Nekatere verske skupine ponujajo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno. Neformalno razširjanje informacij. Skupine, ki jih vodijo migranti Druge druţbene skupine Knjiţnice N N N Druţbene / zdravstvene / izobraţevalne storitve D Socialni delavci za mladostnike brez spremstva, mlade obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja domov s pomočjo MOM, preko razširjanja brošur, ki jih oblikujeta MOM in PIC. Strokovni delavci Pravni svetovalci Varuh človekovih pravic / Urad za svetovanje drţavljanom (Svetovalne sluţbe) sindikatov / zdruţenja delodajalcev Veleposlaništva (tretjih drţav in EU) Trgovci / delavci v spletnih kavarnah / itd. Drugi akterji (navedite) N N N N N N N Zagotavljanje informacij socialnim sluţbam je načrtovano znotraj projekta Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS. (prosimo, glejte pod NVOji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o vračanjih in/ali izvedbo AVR shem ) Page 22 of 41
4.2 ORODJA ZA RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU ZA MIGRANTE Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI V13. Navedite informacije o orodjih, ki so v vaši drţavi članici uporabljena za dostopanje do informacij o (prostovoljnih) vračanjih. Prosimo, izpolnite Tabelo 2 spodaj. Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v ustreznih/razpoložljivih območjih. Vsako navedeno orodje naj bo označeno z Da/Ne in nato če je orodje v vaši državi članici v uporabi na kratko opišite vir, od koder so informacije dostopne (npr. spletna stran AVR(R), letak na temo prostovoljnih vračanj, Facebook stran AVR(R) programov, spletni forum za člane Nigerijske diaspora v katerem potekajo razprave o vračanjih, itd.), za tem pa navedite akterje, ki so odgovorni za (a) financiranje / razvoj orodij (npr. nacionalna pristojna oblast za migracije, NVO-ji, itd.), (b) upravljanje / zagotavljanje informacij in povezava do nadaljnjih podatkov. Page 23 of 41
Tabela 2. Orodja države članice, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju D/N Opis (na kratko, z alinejami), vključno z navedbo ali je to preteklo, sedanje ali prihodnje orodje. Odgovorni za razvoj / financiranje Odgovorni za upravljanje / zagotavljanje Dodatne informacije (povezava) Letaki / brošure D - Večjezične brošure (dosegljive v 10 jezikih) v okviru AVRR programa MOM Ljubljana, vključno z informacijami o postopkih prijave. Brošure so se razvijale v trenutnem programu MOM Ljubljana, Slovenski program prostovoljnega vračanja s pomočjo in reintegracije (2014-2015). MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve IOM, Policijske uprave, Center za tujce. http://www.policija.si/index.php/delovnapodroja/245 - Narejenih je bilo 15.000 informacijskih brošur, ki so prevedene v 9 jezikov. Informacijsko gradivo sta razvila MOM in PIC, kot del projekta Pravno svetovanje in postopki vračanja. PIC/ Ministrstvo za notranje zadeve MOM, PIC, Policijske uprave, socialne sluţbe http://pic.si/clovekove-pravice/tujci-beguncimigranti/ Plakatne kampanje D - MOM Ljubljana je za promocijo asistence znotraj AVRR programov, izdelala informacijske plakate. V okviru trenutnega, zgoraj omenjenega programa (2014-2015), so bili plakati izdelani v treh jezikih. MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve IOM, Policijske uprave, Center za tujce. - 200 informacijskih plakatov je PIC/ Ministrstvo za MOM, PIC, Policijske Page 24 of 41
bilo izdelanih in prevedenih v 9 jezikov. Informacijsko gradivo sta razvili MOM in PIC, kot del projekta pravno svetovanje in postopki vračanja. notranje zadeve uprave, socialne sluţbe Medijske kampanje Spletne strani Strani na socialnih omreţjih (npr. Facebook stran za povratnike in skupine v diaspori) Spletni forumi Linije za pomoč / informacije Informacijske klinike (na štiri oči) Obiski skupnosti Ostala orodja N N N N N N N N Page 25 of 41
4.3 POSEBNE KAMPANJE IN STRATEGIJE V14. Ali so katera izmed orodij iz V13, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, navedena kot del posebnih strategij ali kampanj, ki se izvajajo v vaši drţavi članici? Če da, prosimo navedite: a. Akterja v ozadju kampanje še posebej, če jo je vodil drţavni ali nevladni organ, b. Ime strategije / kampanje, c. Datum, ko se je začela in njeno trajanje, d. Razlogi za začetek, e. Posebni cilji / nameni, f. Ciljne skupine, g. Komponente (npr. spletne strani, plakatne kampanje in telefonske linije), h. Vključeni akterji, i. Posebni rezultati (npr. kako uporabniki dostopajo do informacij, število povratniških migrantov z neurejenim statusom, itd.) Upoštevajte, da lahko nadaljnje informacije o ocenah kampanj in strategij kasneje vključite tudi v sekcijah 5 in 6. V izvajanju ni bilo nobenih specifičnih strategij ali kampanj za boljše razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju. 4.4 DOSTOPNOST INFORMACIJ V15. Razmislite o dostopnosti vseh informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki se v drţavi članici razširjajo med migranti z neurejenim statusom. Prosimo navedite informacije o: a. Jeziki v katerih so informacije na voljo, b. Vizualna predstavitev informacij, c. Lokacija informacij za plakate / letake: kje so bili postavljeni / razdeljeni na prometnih središčih, v knjiţnicah, v zdravstvenih domovih, na mestih, kjer se migrant z neurejenim statusom pogosto zadrţujejo npr. nakupovalnih centrih, supermarketih, itd. d. Za spletne strani / telefonske linije: obseg, v katerem je spletni naslov moţno najti s pomočjo spletnih brskalnikov 16 in ali obstajajo kaţipoti do strani, preko drugih orodij. e. Telefonske linije za pomoč in informacijske klinike: i. Lokacija storitve (če je to informacijska klinika): ii. iii. iv. Uradne ure / delovne ure Ozaveščenost o storitvah, vključno s podatkom kje je telefonska številka / naslov objavljena, Cena storitve / klica telefonske linije (ali če je brezplačna) f. Obravnava zaupnosti, t. j. ali se anonimnost migranta z neurejenim statusom ohrani, če se posvetuje s sluţbami informacijskih storitev (prosimo navedite, če se ciljni prejemniki informacij zavedajo obravnave zaupnosti, ali je to le notranja politika) 16 Drţave članice bi si morda ţelele oblikovati sklepe o tej tretji alineji z uporabo metode navideznega nakupovanja ter iskanja informacij z uporabo različnih iskalnih izrazov. Page 26 of 41