stran: 1 Viktorija Sulčič 1 VPLIV INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE NA IZVAJANJE ŠTUDIJA NA DALJAVO V SLOVENIJI Povzetek: Razširjenost študija na daljavo (ŠND) je eden izmed pojavov informacijske družbe, na osnovi katerega lahko sklepamo o razvoju določene družbe. V zadnjih letih smo v Sloveniji priča mnogim spremembah, zato nas je zanimalo, kaj se dogaja na področju ŠND, kot aktualni obliki izobraževanja razvitega sveta. ŠND se v Sloveniji še ni razširil tako kot bi pričakovali in le redke so institucije, ki ŠND ponujajo. Pravi ŠND ponuja le Ekonomska fakulteta iz Ljubljane, vendar uvaja informacijsko tehnologijo (IT) v izvajanje ŠND le v manjšem obsegu. Vpliv IT se veliko bolj pozna na področju douniverzitetnega izobraževanja, kateremu je namenjeno večje število interaktivnih spletnih strani. Abstract: Expansion of distance education (DE) is one of the characteristics of the information society by which we can judge societies' development. We witnessed many changes in Slovenia in the last ten years and therefore we were interested in what is happening in DE as a modern way of education. DE in Slovenia is in development and so, institutions who offers DE are very rare. The exception is Ljubljana's Faculty of Economics. Generally, the realization of DE is vaguely supported by IT in Slovenia. The influence of the IT is more obvious on the variety pre-university education, where we can find more Web sites. 1 UVOD Ob pogledu na statistične podatke (SURS 1999, 80) lahko ugotovimo, da povprečna slovenska izobrazba ne dosega srednješolske izobrazbe 2, zaradi česar lahko upravičeno sklepamo, da se bo med slovensko populacijo povečalo zanimanje za pridobitev srednješolske izobrazbe. Izobraževanje zaposlenega dela prebivalstva poteka ob delu, tako s predavanji pri izobraževalnih organizacijah kot s samoizobraževanjem v pravem pomenu besede in preverjanjem znanja na izobraževalnih organizacijah, s čemer pridobijo pravno-formalno veljavno izobrazbo. Iz tuje literature je razvidno, da se o študiju na daljavo (ŠND), kot obliki izobraževanja, govori predvsem na področju visokošolskega izobraževanja, ki zaradi razvoja informacijske tehnike in tehnologije (angleško: Information Technology - IT) doživlja velike spremembe v sami organiziranosti in izvedbi. ŠND sodi med tiste pojave informacijske družbe, ki glede na razširjenost in uporabo ŠND prikazuje razvitost neke države (pokazatelj razvitosti je povzet po RIS 99), zato nas je zanimala razširjenost ŠND v Sloveniji, podprtega z IT. Ker je zbiranje tovrstnih podatkov izredno zahtevno in povezano tudi z varovanjem poslovne tajnosti, smo se odločili, da bomo proučevanje ŠND izvedli preko proučitve spletnih strani institucij, ki se ukvarjajo s ŠND in svojo dejavnost predstavljajo na internetu. Z raziskavo slovenskega izobraževalnega prostora bomo skušali utemeljiti oziroma ovreči naslednji trditvi: Pojem ŠND se večinoma uporablja napačno, ker se z njim ne razume izobraževanja, kjer sta učenec in učitelj, kljub prostorski in časovni ločenosti, povezana 3. Trdimo, da si pod pojmom ŠND predstavljajo že interaktivno gradivo oziroma interaktivne naloge, ki jih učenec lahko rešuje od 1 Zaposlena na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Koper; podiplomska študentka na EPF Maribor. 2 Po podatkih iz popisa leta 1991 ima 66,4% slovenske populacije poklicno ali nižjo izobrazbo. Srednješolsko izobrazbo ima 23,4% in le 8,8% višjo ali visokošolsko izobrazbo. 3 Izhaja iz opredelitve ŠND, ki sta jo podala Keegan (1991, 44) in Bregarjeva (1998a, 14).
stran: 2 doma. Velikokrat ne gre niti za interaktivne naloge, ampak le spletno stran, ki vsebuje izobraževalno vsebino in jo znanja željna oseba, prebere izven učilnice. Glede na zmotno uporabo pojma, predvidevamo, da je institucij, ki izvajajo ŠND v Sloveniji, malo. Večina spletnih strani, ki jih bomo v slovenskem virtualnem prostoru 4 našli preko ključnih besed je nastala naključno, je neposodobljenih in le delno dokončanih, za kar bi jih lahko opredelili za stare. Predpostavljamo, da se vse institucije ŠND, ki IT uvajajo, predstavljajo na internetu, zato bomo opravili pregled spletnih strani, ki so dostopne preko slovenskih iskalnikov 5 in v raziskavi upoštevali le te zadetke. Raziskavo smo gradili na predpostavki, da so vsi podatki, objavljeni na spletnih straneh, verodostojni. V prispevku ne primerjamo klasičnih oblik izobraževanja s ŠND in prav tako ne proučujemo posledic IT na klasične oblike izobraževanja. Presojo predvidenih lastnosti smo opravili samo na osnovi podatkov, zapisanih na spletnih straneh, na dan snemanja podatkov, ki so navedeni v prispevku. Presojo spletnih strani smo izvedli na osnovi lastnega modela presoje. Presojali smo splošne, tehnične in upravljalno-vzdrževalne značilnosti spletnih strani. Tako zbrane podatke smo statistično obdelali in jih s pomočjo grafične in tabelarične tehnike prikazali v prispevku. 2 ŠTUDIJ NA DALJAVO Študij na daljavo (angl. distance education) 6 je ena izmed oblik izobraževanja, za katero je značilno (Keegan 1991, 44; Bregar 1998a, 14): da sta učitelj in učenec prostorsko in časovno ločena, kar ŠND razlikuje od klasičnih oblik izobraževanja, ki jih angleški avtorji navajajo kot "face-to-face" izobraževanje; da ŠND organizira izobraževalna institucija, ki planira in pripravlja študijska gradiva ter učencem nudi podporo, kar ŠND razlikuje od osebnega, neformalnega izobraževanja in t.i. samoizobraževanja; da izobraževalna institucija nudi možnost dvosmerne komunikacije, kar ŠND razlikuje od drugih oblik uporabe IT v izobraževanju; da sta učitelj in učenec povezana preko različnih medijev, kot npr. tiskanih gradiv, audio in video medijev, ter računalniških medijev. V zadnjem času je vse bolj prisotna uporaba interneta in intraneta, ko govorimo o interaktivnem učenju (online learning - OL) (Microsoft 1998, slide 4); Ker gre pri ŠND za prostorsko ločitev poučevanja (Distance Teaching) in učenja (Distance Learning), moramo vedeti, da govorimo o ŠND le, če sta ti dve fazi, ne glede na prostorsko in časovno ločitev, povezani. Zato v prispevku govorimo o ŠND, s katerim razumemo tako poučevanje kot učenje. ŠND je ciljno usmerjen sistem, z osnovnim ciljem, vezanim na izobraževanje učencev. ŠND je le delni sistem v celotnem izobraževalnem sistemu države, vključno s klasičnimi, tradicionalnimi oblikami izobraževanja. Vendar ni naš namen primerjati klasičnih oblik izobraževanja s ŠND. S sliko 1 predstavljamo splošni model sistema ŠND, ki ga sestavljata dva, medsebojno povezana dela poučevanje in učenje. Poučevanje in učenje sta osrednji sestavini ŠND. Ker je ŠND odprt sistem, povezan z okoljem, iz okolja vstopajo organizatorji izobraževanja, učenci in učitelji. Iz sistema ŠND pa izstopajo učenci in učitelji, ki so si v sistemu ŠND pridobili nova znanja in izkušnje in jih prenašajo v okolje. Sistem ŠND ustvarja gradiva za ŠND, uporabna tudi v drugih oblikah izobraževanja, izven sistema ŠND. 4 Virtualni ali navidezni prostor je prostor, vzpostavljen s pomočjo IT, na internetu. V virtualnem prostoru se srečujejo ljudje iz različnih geografskih okolij, brez fizične prisotnosti. (povzeto po The WHATIS.COM) 5 Seznam uporabljenih iskalnikov je razviden iz virov. 6 V praksi srečujemo še druge izraze, kot npr. odprto, fleksibilno učenje (ang.: open, flexible distance learning - ODL), integralni študij (integrated study) ali povezovalni študij (network study) (Keegan 1990, 18; Bregar 1998b, 1, 9). Laboratorij za telekomunikacije (http://www-lt.fe.uni-lj.si/), pri Fakulteti za elektrotehniko, uporablja izraz daljinsko izobraževanje.
stran: 3 SLIKA 1: SPLOŠNI MODEL SISTEMA ŠND organizatorji, učenci, učitelji ŠND učenci, učitelji, gradiva ORGANIZACIJA POUČEVANJE GRADIVA UČENJE dvosmerna komunikacija Med sestavinami sistema potekajo povezave. Preko gradiv sta povezani osrednji sestavini poučevanje in učenje, saj so v gradivih zajeti potrebni standardi znanja, učbenik in vaje. Učitelji so lahko sestavljavci gradiv. Z razvojem IT postajajo gradiva tehnološko izredno zahtevna, zato večino gradiv pripravijo zunanje institucije, seveda v sodelovanju z učitelji. Med učenci in učitelji poteka dvosmerna komunikacija, v obliki rednih ali občasnih konzultacij, ki se lahko izvajajo individualno ali skupinsko, ter sinhrono (v neposrednem dialogu) ali pa asinhrono (npr. preko elektronske pošte). Zaradi razvoja IT se bo večji del komunikacij opravljal predvsem preko telefonskega omrežja (telefonski razgovor, elektronska pošta). Za izpeljavo ŠND skrbi organizacija (administracija), ki planira in organizira posamezni program, vodi evidenco o izpeljavi programa, evidenco o učiteljih in o udeležencih izobraževanja. Prav tako skrbi za vodenje evidenc gradiv, razdeljuje gradiva in vrši komunikacijo z okoljem. 3 ŠND V SLOVENIJI 3.1 Model za presojo ŠND Spletne strani smo presojali na osnovi Modela za presojo spletnih strani. Z modelom smo presojali: splošne lastnosti, tehnične lastnosti, upravljalno-vzdrževalne lastnosti. V okviru splošnih lastnosti smo želeli raziskati področja, ki jih pokriva ŠND v Sloveniji ter ugotoviti, kateri izobrazbeni ravni je ŠND namenjen. Spletne strani so lahko namenjene samo učencem ali samo učiteljem, ali pa podpirajo tako učenje kot poučevanje. Lahko pa so spletne strani namenjene le informiranju. Z informiranjem mislimo predstavitev organiziranosti in delovanja institucije ŠND ter prikaz poteka izobraževanja, s pogoji za vpis in napredovanje udeležencev izobraževanja. V takšnem primeru spletne strani nadomeščajo klasične oglasne deske. Presodili smo tudi preglednost spletnih strani. S preglednostjo smo mislili na možnost dostopa do zaželene spletne strani, ter na prehode med posameznimi stranmi. Tako so najvišjo oceno prejele spletne, pri katerih je prehod med stranmi uravnan z meniji ob levem robu ali ob zgornjem oziroma spodnjem robu spletne strani. Kot nepregledne spletne strani smo ocenili tiste, pri katerih se uporabnik kaj hitro izgubi zaradi neprimernega sklicevanja. Zelo moteče je tudi to, da se povezave (URL 7 ) ne odpirajo v novem oknu brkljalnika, temveč v istem. Tako uporabnik kar hitro "zapluje v čisto druge vode" in se pri tem izgubi. Vse to zmanjšuje možnosti uporabe spletnih strani za potrebe ŠND. 7 URL (Uniform Resource Locator) je naslov datotek (virov informacij), ki so dostopne na internetu (povzeto po The WHATIS.COM).
stran: 4 Pri opredelitvi ŠND na strani 2 smo poudarili, da se ŠND od ostalih oblik izobraževanja loči predvsem po povezanosti učitelja in učenca, čeprav sta oba ključna udeleženca izobraževanja prostorsko in časovno ločena. Zato smo v okviru splošnih lastnosti vključili način komunikacije med učiteljem in učencem. Le-ta lahko poteka asihrono in sihrono. V praksi se najpogosteje uporabljata brkljalnika Internet Explorer in Netscape, zato nas je zanimalo ali avtorji slovenskih spletnih strani ŠND dajejo prednost kateremu izmed obeh oziroma ali priporočajo uporabo kakšnega drugega brkljalnika. S tehničnega vidika nas je zanimala stopnja interaktivnosti spletnih strani, ki smo jo ocenjevali s pomočjo štiristopenjske lestvice. Oceno 1 smo namenili spletnim stranem, ki niso interaktivne. Takšne so običajno strani, ki ponujajo le osnovne informacije. Spletnim stranem, ki poleg osnovnih informacij ponujajo vsaj eno interaktivno stran, to je spletno stran, ki omogoča aktivnost uporabnika (obiskovalca) spletne strani, smo namenili oceno 2. Če je bilo takšnih interaktivnih spletnih strani več smo prisodili oceno 3. Najvišjo oceno smo namenili za spletne strani, ki so bile v celoti interaktivne. S štiristopenjsko lestvico smo presojali tudi dokončanost spletnih strani. V kolikor je bila stran samo nastavljena, smo ji prisodili oceno 1. Oceni 2 in 3 sta bili namenjene za spletne strani, pri katerih smo naleteli na obvestilo podobno kot "stran je v delu". Nižjo oceno smo namenili spletnim stranem s precejšnim številom nedokončanih strani, višjo oceno pa stranem, kjer je nedokončanih strani manj. Najvišjo oceno so prejele spletne strani, ki so v celoti dokončane. Pri presoji upravljalno-vzdrževalnih značilnosti smo pregledovali, ali imajo strani podatek o nastanku spletne strani. Prav tako nas je zanimala življenjska doba strani, ki smo jo preračunali na osnovi zbranega podatka o nastanku in podatka o zadnjem popravku oziroma o zadnji spremembi. Slednji podatek nam je služil za presojo aktivnosti strani. Strani, ki niso bile spremenjene leto dni, so v današnjem času naglih sprememb, neaktualne. Če upoštevamo, da raziskujemo področje izobraževanja, potem strani naj ne bi bile starejše od šolskega leta. Posodabljanje strani je povezano s skrbnikom strani, zato smo pri pregledovanju strani beležili podatek, ali je skrbnik strani določen ali ne. Pod skrbnika mislimo posameznika, skupino ali institucijo, ki je odgovoren za posodabljanja oziroma vzdrževanje spletnih strani. 3.2 Predstavitev rezultatov raziskave V uvodu smo predvideli, da se vse institucije ŠND, ki uvajajo IT v svojo dejavnost, predstavljajo na omrežju s spletno stranjo. Zato smo raziskavo ŠND v Sloveniji zasnovali na pregledovanju spletnih strani, saj nas zanimajo le institucije ŠND, ki v svoje delovanje uvajajo IT. V ta namen smo si pomagali z naslednjimi slovenskimi iskalniki: Mat'kurja - http://www.matkurja.com/ Pehta - http://www.pehta.com/ PIVI - http://www.siol.net/iskalnik/query.aps Portal EON.si. - http://www.eon.si/ SIO - Slovensko izobraževalno omrežje - http://sio.edus.si/ SIS - Spletni imenik Slovenije - http://www.sis.si/ SloVista - http://www.slovista.net/ SloWWWenia.com. - http://www.slowwwenia.com/ TOBI - http://slo-web.com/ Snemanje spletnih strani je potekalo od 17.07. do 22.07.2000. Spletne strani institucij ŠND smo poiskali s pomočjo ključnih besed 8 : ucenje daljavo, studij daljavo. 8 Zaradi težav, ki so posledica uporabe različnih kodnih tabel, smo besedi učenje in študij namensko uporabili brez šumnikov. Prav tako smo se odrekli predlogu "na", ker smo se želeli izogniti množici spletnih strani, ki nam bi jih iskalnik ponudil na osnovi poiskanega predloga, s čemer bi izgubljali dragoceni čas za raziskavo.
stran: 5 Pregled in presojo spletnih strani smo opravili le na osnovi podatkov spletnih strani. Tako zbrane podatke spletnih strani smo razvrstili na osnovi Modela za presojo spletnih strani, ki ga predstavljamo v podpoglavju 3.1. Preko slovenskih iskalnikov smo na osnovi ključnih besed zbrali 34 spletnih strani, ki se po mnenju njihovih avtorjev navezujejo na ŠND, vendar, kot bomo videli kasneje, ima večina teh strani le malo povezave s ŠND. Tako zbrane spletne strani smo razdelili v štiri skupine. Prvo skupino sestavljajo spletne strani raziskovalcev, snovalcev ali koordinatorjev ŠND. S pomočjo ključnih besed smo tako prišli do strani: Slovenske nacionalne projektne enote 9 za ŠND iz Ljubljane, Zavoda MIRK 10 iz Ljubljane (Mi In Računalniške Komunikacije), Centra za razvoj študija na daljavo 11 v Mariboru (CDED) in Laboratorija za telekomunikacije 12 pri Fakulteti za elektrotehniko iz Ljubljane, ki razvija Integralni sistem za izobraževanje na daljavo (ISID) 13. Medtem, ko smo v prvo skupino spletnih strani razvrstili predvsem snovalce ŠND, smo v drugo skupino razvrstili spletne strani, preko katerih, se po presoji njihovih avtorjev, izvaja ŠND. Takšnih strani je bilo triindvajset (67%). Od tega je sedem strani namenjeno učenju tujih jezikov, tri pa učenju slovenskega jezika. Kar tretjina strani je torej namenjena jezikovnemu izobraževanju. V tretjo skupino smo uvrstili le eno spletno stran, ki ima namen povezovanja različnih spletni strani. To je spletna stran t.i. Virtualne univerze, preko katere je moč pristopiti do fakultet in visokih šol, članic ljubljanske univerze. Vsebine Virtualne univerze so odvisne od skrbnikov strani, predvsem sodelavcev na posameznih fakultetah in pripravljenosti za sodelovanje visokošolskih učiteljev. Zato so te strani, v večini primerov, še neizpolnjene. Četrto skupino spletnih strani tvori šest strani (18%), ki so bolj informativne narave in njihov namen, po naši presoji, ni izvedba ŠND. Večinoma so to strani, ki imajo ustvarjeno povezavo do drugih spletnih strani, ki nudijo ŠND. Pri tem nismo upoštevali spletnih strani, ki povezavo usmerjajo na spletne strani tujih institucij za izvedbo ŠND, saj je namen raziskave le raziskava slovenskega prostora. SLIKA 2: SPLETNE STRANI ŠND PO SKUPINAH 3% 18% 12% Raziskovalci, snovalci, koordinatorji ŠND Izvajalci ŠND Povezovalci ŠND 67% Informatorji 9 http://www.ef.uni-lj.si/ncp/slo_1250/index.html 10 http://www.mirk.si 11 http://www.cded.uni-mb.si/default.htm 12 http://www-lt.fe.uni-lj.si/ 13 ISID je vpeljan na dveh ljubljanskih fakultetah - Fakulteti za elektrotehniko in na Ekonomski fakulteti (CEEC on-line učbenik 13 ), ter v dveh poslovnih okoljih Iskratelu ter Gea Colleage u (povzeto po Bešter in drugi 2000). V šolskem letu 1999/2000 so v sodelovanju z Zavodom MIRK začeli razvijati osnovnošolsko različico sistema ISID, ki je iz pedagoškega, tehnološkega in vizualnega vidika, prilagojena osnovnošolski populaciji (povzeto po Bešter in drugi 2000). Sistem je trenutno v testiranju.
stran: 6 S preglednicami 1 do 3 podajamo pregled statističnih podatkov po opisanem modelu za presojo spletnih strani. PREGLEDNICA 1: PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV SPLOŠNIH LASTNOSTI Splošne lastnosti Raven izobraževanja področje namembnost strani komunikacija preglednost strani Vrednosti splošnih lastnosti f k % Sr.vred. St.odklon osnovno šolstvo 16 47,1 osnovno in srednje šolstvo 2 5,9 srednje šolstvo 4 11,8 visoko šolstvo 11 32,4 ostalo (neopredeljeno) 1 2,9 Družboslovje 19 55,9 Naravoslovje 6 17,6 Tehnika 3 8,8 Ostalo 6 17,6 učencem za učenje 14 41,2 učiteljem za poučevanje 0 0 učencem in učiteljem 8 23,5 Informacije 12 35,3 asihrona (elektronska pošta) 24 70,6 asinhrona in sinhrona 10 29,4 le forum 0 0 1 = nepregledne strani 0 0 2 = manj pregledne 8 23,5 3 = bolj pregledne 12 35,3 3,18 0,80 4 = zelo pregledne strani 14 41,2 Raziskane spletne strani so namenjene različnem ravnem izobraževanja. Pri obdelavi podatkov smo upoštevali, da so nekatere spletne strani namenjene tako osnovnošolski kot srednješolski populaciji. Neopredeljena raven predstavlja izobraževanje, ki ni namenjeno standardiziranemu izobraževanju po programih za osnovne, srednje ali visoke šole. Našli smo le eno takšno stran, ki preko ŠND izvaja izobraževanje za uporabo programskih jezikov HTML in JAVA. Visok delež spletnih strani ŠND na področju osnovnega šolstva lahko razložimo z organiziranim pristopom k uvajanju IT v izobraževanje, predvsem preko RO projekta Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). 14 Na področju douniverzitetnega izobraževanja se kaže izredno veliko zanimanje zaradi želje po pomoči otrokom, ki ne morejo slediti rednemu izobraževanju. V to skupino otrok Bešter (2000) uvršča otroke z dolgotrajno boleznijo (izobraževanje v t.i. Bolnišnični šoli), aktivne športnike in umetnike, ter otroke slovenskih staršev v tujini. Veliko pozornosti je bil deležen pilotski projekt ŠND, ki sta ga deležna otroka družine Kvaternik, medtem ko s straši potujeta okoli sveta (jadrnica HORN 2000). Zanimivo, da je med vsemi zbranimi spletnimi stranmi le 18% takšnih, ki niso nastale v okviru projektov (RO projekt, Phare) ali s podporo različnih institucij (MIRK, ZRSŠŠ). Večina strani je tako namenjena učencem ali pa tako učencem kot učiteljem. Zanimiv je poskus slavistov, 15 ki so na svoji strani združili tako učence kot učitelje. Škoda le, da je stran nedokončana in že dalj časa ni bila posodobljena. Pri opredelitve ŠND smo poudarili, da se ŠND od ostalih oblik izobraževanja loči predvsem po povezanosti učitelja in učenca, čeprav sta oba ključna udeleženca izobraževanja prostorsko in časovno ločena. Učitelje in učence povezuje komunikacija, ki lahko poteka asihrono in sihrono. Zaradi pomena komunikacije za ŠND smo v raziskavi proučevali način komunikacije. Večina pregledanih strani (76%) v ta namen uporablja 14 Začetek RO projekta v letu 1994, po uvedbi t.i. "Šolskega tolarja". 15 http://www.zrsss.si/~slavisti/
stran: 7 asinhrono komunikacijo preko elektronske pošte. Več kot četrtina spletnih strani poleg asinhrone komunikacije uporablja klepetalnice (chat programi) ali forume za posamezno področje. Pri raziskavi smo odkrili še eno zanimivost. Laboratorij za telekomunikacije ima odprt forum ŠND 16, kjer so odprte tri teme: Školjka 17 vstopna točka (tema na forumu je bila odprta 24.05.2000), DI 18 v osnovnih in srednjih šolah (tema na forumu je bila odprta 13.03.2000), Daljinsko izobraževanje 19 v Sloveniji (tema na forumu je bila odprta 03.07.2000). Kljub aktualnosti pojava ŠND, vse tri teme samevajo. Ob zadnjem pregledu (21.07.2000) je le tema "DI v osnovnih in srednjih šolah" vključevala dva odgovora. Razloge bi lahko iskali v tem, da se vse preveč poudarja le tehnični vidik ŠND, premalo pa druge, predvsem kadrovske vidike. ŠND v Sloveniji še vse preveč temelji na navdušenju posameznikov in vse premalo na organiziranem pristopu, kar je pokazala tudi naša raziskava, saj sta le dve instituciji, ki se poglobljeno, celovito in načrtno (tudi razvojno) ukvarjata s ŠND Laboratorij za telekomunikacije v Ljubljani in Center za razvoja ŠND v Mariboru. Obe instituciji k ŠND pristopata predvsem iz tehničnega vidika, vendar se, vsaj kar je bilo razbrati iz podatkov na spletnih straneh, v Ljubljani zavedajo pomembnosti netehničnih dejavnikov (Bešter in drugi 2000), ki so pa ključnega pomena za uspeh ŠND. V Mariboru dajejo velik poudarek razvoju video tehnike, ki naj bi se uporabljala za predvajanje predavanj. Zato na svojih straneh 20 objavljajo vabilo predavateljem k snemanju predavanj. Menimo, da glede na opredelitev ŠND v 2. poglavju, lahko video posnetek predavanja predstavlja le eno od možnih učnih sredstev, nikakor pa ne edino. Zavedati se moramo, da je cilj dobrega poučevanja, da z metodami poučevanja zadovoljimo potrebe različnih učnih stilov učencev. PREGLEDNICA 2: PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV TEHNIČNIH LASTNOSTI Tehnične lastnosti stopnja interaktivnosti Stopnja dokončanosti spletna stran določa uporabo brskalnika Vrednosti tehničnih lastnosti f k % Sr.vred. St.odklon 1 = neinteraktivna 9 26,5 2 = malo interaktivna 6 17,6 3 = precej interaktivna 5 14,7 4 = zelo interaktivna 14 41,2 1 = stran le nastavljena 2 5,9 2 = veliko nedokončanih strani 11 32,4 3 = malo nedokončanih strani 10 29,4 4 = ni nedokončanih strani 11 32,4 ni določno 23 67,6 priporoča IE 21 3 8,8 priporoča Netscape 7 20,6 priporoča IE ali Netscape 1 2,9 Priporoča drugi brskalnik 0 0 2,71 1,27 2,88 0,95 Skoraj polovica (41,2%) spletnih strani je zelo interaktivnih, čeprav je še precej strani (26,5%) zgolj informativne narave. Pred raziskavo smo menili, da bodo ustvarjalci spletnih strani bolj nagnjeni k uporabi Internet Explorerja, saj je le-ta, zaradi slovenske verzije 22 programa, priporočljiv za uporabo v osnovnih in srednjih šolah. Res pa je, da večina spletnih stranih ne priporoča nobenega brkljalnika, kar pomeni, da med brkljalniki ne dela razlike. 16 http://www.ltfe.org/forum_dl/default.asp 17 drugo ime za sistem ISID 18 DI=daljinsko izobraževanje; termin uporabljajo v Laboratoriju za telekomunikacije, pomeni pa ŠND 19 daljinsko izobraževanje = ŠND 20 http://www.cded.uni-mb.si/default.htm 21 Internet Explorer 22 Slovenska verzija Netscapa se je pojavila kasneje.
stran: 8 Preglednica 3: PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV UPRAVLJALNO VZDRŽEVALNIH LASTNOSTI Upravljalnovzdrževalne lastnosti Vrednosti upravlj.-tehničnih lastnosti f k % je določen 16 47,1 datum nastanka strani ni določen 18 52,9 datum zadnje je določen 20 58,8 spremembe ni določen 14 41,2 stran ima določenega DA 30 88,2 skrbnika NE 4 11,8 Z raziskavo smo želeli ugotoviti starost spletnih strani, kar nam je bilo onemogočeno, saj datuma nastanka nismo našli pri polovici (52,9%) spletnih strani. Datum zadnje spremembe je bil določen le na dobri polovici spletnih strani (58,8%), čeprav ima večina spletnih strani določenega svojega skrbnika. Poglejmo si še povprečno slovensko spletno stran. Povprečna spletna stran ŠND je namenjena douniverzitetnemu izobraževanju na družboslovnem področju, redkeje na naravoslovnem ali tehničnem področju. Takšna stran je skoraj dokončana in precej interaktivna. Komunikacija z učencem se vrši preko elektronske pošte. S preglednico 4 podajamo še nekaj korelacij med posameznimi značilnostmi spletnih strani ŠND. PREGLEDNICA 4: KORELACIJSKI KOEFICIENTI Lastnosti spletnih strani 1. 2. 3. 4. 1. Raven izobraževanje 2. Interaktivnost 3. Namen -0,79** 4. Komunikacija 0,41* -0,35* 5. Dokončanost 0,44* ** korelacija je statistično značilna, tveganje 1% * korelacija je statistično značilna, tveganje 5% Opazimo lahko, da je obstaja zelo močna negativna korelacija med namenom in interaktivnostjo stranjo (- 0,79). Tako so strani, ki so namenjene učencem, veliko bolj interaktivne kot strani, ki so namenjene le informiranju, kar je pa tudi logično, saj sestavljavci strani učencem ponujajo različne naloge, predvsem naloge objektivnega tipa, ki jih je z internet tehnologijo najlažje podpreti. Že v predpostavkah smo izpostavili, da veliko ljudi pod pojmom ŠND razume že interaktivno stran z nalogami za utrjevanje ali preverjanje znanja učencev osnovnih šol, kar je potrdila tudi naša raziskava in izračun korelacije med namenom in interaktivnostjo strani. Vendar moramo poudariti, da posamezna interaktivna stran ali več interaktivnih strani skupaj, še ne predstavlja ŠND (opredelitev iz poglavja 2), temveč le učni pripomoček, uporaben tako pri klasičnem pouku kot pri ŠND. Opazna je še korelacija med interaktivnostjo in načinom komunikacije (0,41), ki nakazuje, da imajo interaktivne strani komunikacijo urejeno preko elektronske pošte. Ta način komunikacije uporabljajo predvsem strani, namenjene učencem, kar nakazuje statistično značilna korelacija (-0,35). Spletne strani, ki so namenjen le informiranju nudijo manj komunikacije kot strani, ki so namenjen učencem. Od tu izhaja negativni predznak korelacije. Višji, ko je nivo izobraževanja, bolj so strani dokončane, na kar nakazuje korelacija raven izobraževanja in dokončanost (0,44). To je še en dokaz, da se na straneh z nalogami za učence osnovnih in srednjih šol velikokrat pojavljajo le posamezne naloge, za kar smo strani ocenili kot nedokončane. V tem primeru gre le za učne pripomočke in ne za ŠND.
stran: 9 4 SKLEPNA RAZMIŠLJANJA Z raziskavo smo potrdili zastavljene trditve, da se termin ŠND v Sloveniji ne uporablja pravilno in da se pod tem pojmom razume že uporaba učnih pripomočkov preko interneta. Ugotovili smo, da ŠND izvaja le Ekonomska Fakulteta iz Ljubljane s svojimi centri, pa še ta ni podprt z IT. Prizadevanja Laboratorija za telekomunikacije in MIRK-a lahko označimo za zanimive pilotske projekte, ki opravljajo pionirsko delo na področju ŠND in IT. Ponovno se je pokazalo, da sama IT še ne pomeni izboljšav in novih načinov dela. Vpliv človeškega dejavnika je tako močan, da ga nikakor ne smemo spregledati. Spletne strani ŠND so le posledica velikega navdušenja posameznikov in se šele razvijajo. Žal nismo uspeli potrditi trditve, da je veliko spletnih strani neposodobljenih, ker velika večina avtorjev spletnih strani ne navaja podatkov o nastanku in zadnjih spremembah spletnih strani. Čeprav pregledane strani niso namenjene ŠND, pa se marsikatera s pridom uporablja kot dopolnilo klasičnega pouka, ki se zaradi razvoja IT spreminja, tako po načinu kot vsebini. Glede na to, da je razširjenost ŠND eden izmed pojavov informacijske družbe, na osnovi katerega lahko sklepamo o razvoju določene družbe, je pričakovati, da bomo v Sloveniji sledili razvitim državam in bo uvajanje ŠND vse bolj izrazito. Slovenski izobraževalni prostor je res majhen, vendar ni izključeno, da slovenske izobraževalne institucije svojih storitev ne bodo ponudile tudi izven svojih meja. Sam ŠND zahteva dovolj motivirane udeležence, kakršni so predvsem udeleženci visokošolskega izobraževanja, zato bi bilo smiselno, da bi visokošolske institucije, ki imajo že dolgoletne izkušnje z izvajanje izrednega študija, letega podprle z IT in tako izkoristile možnosti in priložnosti, ki jih nudi IT. Gradiva za ŠND, podprta z IT, pa bi pomenila pomemben premik na področju visokošolske didaktike, saj izdelava gradiv za ŠND zahteva poseben pristop. Takšna gradiva pa bi s pridom uporabili kot dopolnilo rednega izobraževanja. Opozoriti moramo, da je predvsem zaradi naglega razvoja ŠND v Sloveniji, pričakovati številne raziskave na tem področju, ne samo iz tehničnega, temveč tudi iz organizacijskega, pravnega, sociološkega in pedagoškodidaktičnega vidika, kar bo to tematiko nedvomno še bolj razjasnilo in ji pomagalo k vse večji uveljavitvi.
stran: 10 5 Uporabljena literatura Bešter, J., M. Pustišek, L. Zebec, M. Papič. 2000. Analiza možnosti uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije pri podpori izobraževanja na daljavo v osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko Laboratorij za telekomunikacije. Available: http://www-lt.fe.unilj.si/iti/login_osnovna_sola.html [21.07.2000]. Bregar, Lea. 1998a. Študij na daljavo na Ekonomski fakulteti: izkušnje za prihodnost. Vzgoja in izobraževanje 3: 14-20. Bregar, Lea. 1998b. Študij na daljavo nove poti komuniciranja v procesu izobraževanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Available: http://www.ef.uni-lj.si/ncp/slo_1250/papers.html [15.02.2000]. Keegan, Desmond. 1991. Foundations of Distance Education. 2 nd edit. London and New York: Routledge. Microsoft. 1998. Online Learning Resource Kit vol.1. Microsoft's Online Learning Strategy - John DuBois. MIRK. (2000). Available: http://www.mirk.si/skoljka/help/help_about.html [21.07.00]. RIS Raba interneta s Sloveniji. 1999. Available: http://www.ris.org/si/ris99/news/n20000211.html [18.07.2000]. Sulčič, Viktorija. 2000. Vpliv informacijske tehnologije na izvajanje študija na daljavo seminarska naloga pri predmetu Informatika v storitvenih organizacijah; magistrski študij. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. SURS Statistični urad Republike Slovenije. 1999. Statistični letopis Republike Slovenije 1999. Available: http://www.sigov.si:90/zrs/slo/index.html [13.07.2000]. The Whatis.com. Available: http://www.whatis.com/ [27.07.2000]. Uporabljeni viri Mat'kurja. Available: http://www.matkurja.com/ [17.07.2000, 19.07.200]. Pehta. Available: http://www.pehta.com/ [18.07.2000, 20.07.2000]. PIVI. Available: http://www.siol.net/iskalnik/query.aps [17.07.2000, 20.07.2000]. Portal EON.si. Available: http://www.eon.si/ [17.07.2000, 19.07.200]. SIO - Slovensko izobraževalno omrežje. Available: http://sio.edus.si/ [17.07.2000, 21.07.2000]. SIS - Spletni imenik Slovenije. Available: http://www.sis.si/ [17.07.2000]. SloVista. Avalaible: http://www.slovista.net/ [20.07.2000]. SloWWWenia.com. Available: http://www.slowwwenia.com/ [20.07.2000]. TOBI. Available: http://slo-web.com/ [17.07.2000, 21.07.2000].