ŠOLSKI CENTER VELENJE

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED Srednja trgovska šola Maribor Mladinska ulica 14, Maribor Velenje, december 2010 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 1

Naslov študije: RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OBJEKTA SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA MARIBOR Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, Masarykova ulica 16, Ljubljana Številka pogodbe: 3311-09-287005 Izvajalec: Zastopnik naročnika: ŠOLSKI CENTER VELENJE Medpodjetniški izobraţevalni center Energetski inţeniring Trg mladosti 3, Velenje Mateja Tilia Vodja naloge: Cveto Fendre Avtorji: Zunanji sodelavci: Datum: December, 2010 Direktor ŠCV Ivan Kotnik Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 2

KAZALO 0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE... 5 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodjenapaka! Zaznamek ni definiran. I SPLOŠNI DEL... 9 1 Namen in cilji energetskega pregleda... 9 2 Uvod... 10 Lokacija... 10 2. 1 Opis dejavnosti v objektu... 11 2.2 Prostorska razporeditev objekta z označeno namembnostjo... 12 2. 3 Skupna poraba energije in stroški... 13 2. 4 Stanje toplotnega ugodja... 14 3 Shema upravljanja šole... 15 3. 1 Razmerja med naročnikom EP, lastniki stavb in uporabniki... 15 3. 2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov... 15 3. 3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE... 16 3. 4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški... 16 3. 5 Motivacija za URE pri vseh udeleţenih akterjih... 16 3. 6 Raven promoviranja URE... 17 4 Oskrba in raba energije... 17 4. 1 Cene energetskih virov... 18 4. 2 Mesečne porabe glavnih virov energije in vode 2007, 2008... 18 4. 3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov... 20 4. 4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme... 20 5 Pregled naprav za pretvorbo energije... 21 5. 1 Ogrevalni sistem... 21 5. 2 Sistem za oskrbo s toplo vodo... 22 5. 3 Sistem za oskrbo s hladno vodo... 22 5. 4 Elektroenergetski sistem in porabniki... 22 6. Pregled rabe končne energije... 23 6. 1 Ovoj zgradbe... 24 6. 2 Električni aparati... 25 6. 3 Razsvetljava... 26 II ANALIZA MOŢNOSTI ZA ZNIŢANJE RABE ENERGIJE... 27 7. Oskrba z energijo... 27 7. 1 Splošni pregled moţnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije javnih objektov... 27 7. 2 Raba energije in stroškovna specifikacija za leto 2008... 29 8 Analiza energetskih tokov v zgradbah... 29 8. 1 Potrebna toplota za ogrevanje zgradbe in toplotne izgube... 30 8. 2 Toplotne in difuzijske karakteristike kritičnih prerezov objekta... 30 8. 3 Karakteristične energetske veličine in energetski kazalci objekta... 31 9. Ocena energetsko varčevalnih potencialov zgradbe... 32 9. 1 Ovoj zgradbe... 32 9. 2 Ogrevalni sistem in sanitarna voda... 33 9. 3 Električna energija... 33 9. 4 Nadzorni sistem z energetskim knjigovodstvom... 33 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 3

9.5 Izraba obnovljivih virov energije... 34 III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE... 35 10 Organizacijski ukrepi... 35 11 Investicijski ukrepi... 36 11. 1 Ovoj zgradbe... 36 11. 2 Ogrevalni sistem... 36 11.3 Električna energija... 37 11. 4 Pregled ukrepov URE s prioritetno listo... 38 11. 5 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje... 38 PRILOGE Priloga 1: Poročilo o energetskem pregledu za področje toplotnih karakteristik gradbene fizike Priloga 2: Elaborat gradbene fizike in izkaz toplotnih karakteristik stavbe Priloga 3: Poročilo o stanju ogrevalnega sistema in strojnih instalacijah objekta Priloga 4: Poročilo o stanju električnih porabnikov, električnih instalacijah in merjenju porabe električne energije objekta Priloga 5: Poročilo o merjenju mikroklime v prostoru Priloga 6: Poročilo termovizijskih meritev objekta Priloga 7: Poročilo ekonomsko energetske analitike za leti 2007 in 2008 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 4

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE Pri energetskem pregledu so nakazane moţnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanje stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Analizirana je ekonomska upravičenost nekaterih posegov in ocenjena doba vračanja vloţenih sredstev. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in investicijske ukrepe. Vsi ukrepi vplivajo na URE in zniţanje stroškov. Predlagani ukrepi se razlikujejo tako po dobi vračanja vloţenih finančnih sredstev kot tudi po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Energetski pregled nakaţe moţnosti uporabe obnovljivih virov (OVE) energije za določen zavod oz. objekt, kar je pogojeno z lokacijo, orientiranostjo objekta. Kot splošne moţnosti uporabe OVE smo se za šolske objekte posebej osredotočili na uporabo lesne biomase v kotlovnicah, izkoriščanje sončne energije, predvsem s stališča fotovoltaike in v določenih primerih še na uporabo deţevnice kot sanitarne ali tehnološke vode. Na osnovi opravljenega energetskega pregleda Srednje trgovske šole Maribor objekt Mladinska 14, Maribor, ki ga je naročilo in financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport, predlagamo naslednje ukrepe učinkovite rabe energije: A. Organizacijski ukrepi Organizacijski ukrepi naj bodo naslednji: 1. uvajanje energetskega upravljanja objektov in energetskega knjigovodstva, 2. ciljno spremljanje rabe energije in stroškov, vpeljava spletnega energetskega knjigovodstva 3. osveščanje uporabnikov, 4. izobraţevanje, 5. informiranje, 6. uvajanje pravilnega naravnega prezračevanja, 7. uvajanje pravilnega osvetljevanja ob upoštevanju dnevne svetlobe, B. Ukrepi ob rednem vzdrţevanju in manjše investicije 1. Ukrepi na ovoju zgradbe: - vzdrţevanje stavbnega pohištva, - vgradnja zasteklitve s plinskim polnjenjem ob popravilih oken, vrat ali zasteklitve, - izboljšanje zrakotesnosti lahkih konstrukcij, 2. Ukrepi na ogrevalnem sistemu: - hidravlično uravnoteţenje sistema, - vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala. 3. Ukrepi na področju rabe električne energije: - vgradnja energetsko učinkovitih svetil ob zamenjavi dotrajanih svetil. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 5

Investicijski ukrepi Ukrepi na ovoju zgradbe: - toplotna izolacija fasade, - zamenjava dotrajanih oken z novimi PVC okvirji - dodatna izolacija ravnega dela stropa nad mansardo oz. zadnjo etaţo Ukrepi na ogrevalnem sistemu: - rekonstrukcija sekundarnega razvodnega sistema, zamenjava grelnih teles in vgradnja termostatskih ventilov, - posodobitev obstoječe razdelilne toplotne postaje, Ukrepi na področju rabe električne energije: - rekonstrukcija notranje razsvetljave, Izvedba nadzornega sistema vodenja energetike - vgradnja števca porabe toplotne energije, - vgradnja krmilnega sistema za zajemanje podatkov, - postavitev energetske upravljalne postaje. Tabela 1: Pregled rabe energije v letu 2008 LETO 2008 Poraba (kwh) Stroški ( ) Emisije CO 2 (t) Energijsko število (kwh/m 2 a) Toplotna energija 412.849 26.409 82,6 174 Električna energija 66.105 7.216 45,1 28 Skupaj 478.954 33.625 127,7 202 Poraba m 3 Stroški ( ) Mrzla voda 2.032 1.767 Skupaj stroški 2008 ( ) 35.392 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 6

Tabela 2: Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije Moţni letni MWh/a prihranki Investicija Vrači lni rok Št Opis ukrepa We Wt (let) - ORGANIZACIJSKI UKREPI Priori teta 1 - osveščanje uporabnikov - pravilno prezračevanje - ciljno spremljanje rabe energije - energetsko upravljanje - nadzorni sistem vodenja energetike 3,3 6,6 20,7 41,4 360 1.325 3.370 0 0 17.000 5 I I SKUPAJ 9,9 62.1 5.055 17.000 3,3 TEHNIČNO-INVESTICIJSKI UKREPI 2 Toplotna izolacija fasade 3 Menjava starih oken 28,5 1.826 68.385 37 67,5 4.319 206.500 48 4 Toplotna izolacija stropa nad zadnjo etaţo 4,5 290 7.620 26 5 Ogrevalni sistem - rekonstrukcija razdelilnika in krmiljenja 6 Rekonstrukcija sekundarnega razvoda in grelnih teles 43,7 2.796 21.800 8 I 49,5 3.168 23.000 7 I 7 Rekonstrukcija notranje razsvetljave 18,4 2.010 25.000 12,5 II SKUPAJ 28,3 255,8 19.464 369.305 19 IV III II Tabela 3: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij za 5 letno obdobje POVZETEK ZA UKREPE Z VRAČILNIM ROKOM DO 5 LET: % prihranka od skupne letne porabe letni prihranek električne energije 9,9 MWh 15 % letni prihranek ogrevalne energije 62,1 MWh 15 % skupno zmanjšanje emisij CO 2 19 ton 9 % celotnih emisij CO 2 skupno zmanjšanje stroškov na leto 5.055 skupni znesek potrebnih investicij 17.000 povprečni vračilni rok 3,3 let % od letnega stroška za energijo 15 % Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 7

Tabela 4: Povzetek ukrepov in zmanjšanje energije, stroškov in emisij vseh predlaganih ukrepov POVZETEK VSEH PREDLAGANIH UKREPOV: % prihranka od skupne letne porabe letni prihranek električne energije 28,3 MWh 43 % letni prihranek toplote 255,8 MWh 62 % skupno zmanjšanje emisij CO 2 70 ton 35 % celotnih emisij CO 2 skupno zmanjšanje stroškov na leto 19.464 skupni znesek potrebnih investicij 369.305 povprečni vračilni rok 19 let % od letnega stroška za energijo 58 % Ob upoštevanju vseh navedenih ukrepov, ki pa niso povsem realno pričakovani, lahko prihranimo pri električni energiji do 43 %, pri toplotni energiji pa do 62 % porabljene energije. Stroškovno to pomeni zmanjšanje finančnih sredstev za električno energijo in ogrevanje letno za 58 %,povprečna vračilna doba vseh ukrepov, ki smo jo izračunali po metodi enostavne vračilne dobe, pa znaša 19 let. Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje Manjša poraba električne energije in ogrevanja pomeni tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, predvsem CO 2. Za preračun emisij CO 2 je uporabljena metodologijo izračuna iz Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida: utekočinjen naftni plin 0,225 kg CO 2 /kwh. Za elektriko, dobavljeno iz javnega omreţja, smo uporabili faktor za leto 2008: 0,682 kg CO 2 /kwh e. Po tem izračunu je predvideno skupno zmanjšanje emisij CO 2 po izvedbi vseh ukrepov za 70 ton letno (za 35 %). Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 8

I SPLOŠNI DEL 1 Namen in cilji energetskega pregleda Namen izvedbe energetskega pregleda objekta Srednje trgovske šole Maribor je bila izdelava ocene energetskega varčevalnega potenciala objekta, analize obstoječega energetskega stanja s stališča ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije. Z energetsko analizo smo ţeleli poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati moţnosti za njihovo prenovo. Namen energetskih pregledov je analizirati obstoječe energetsko stanje objekta s stališča ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije. Z analizo ţelimo identificirati energetsko neučinkovita mesta in nakazati moţnosti za njihovo sanacijo. Pregled zajema tri faze: posnetek obstoječega energetskega stanja zgradb (toplotna in električna energija), analizo stanja ter moţnosti za zniţanje porabe energije in s tem stroškov energentov. Najpomembnejši element energetskega pregleda je analiza energetskega stanja objekta z naborom moţnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in pripadajočih prilogah. Energetski pregled navedenega objekta je zajemal: analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo, analizo porabe energije in njenih stroškov za leti 2007 in 2008, izvedbo meritev porabe električne energije in vršne moči, izvedbo meritev mikroklime, določitev nabora moţnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja, izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku. Cilj energetskega pregleda je izdelava dokumentacije energetskega izkaza objekta, na osnovi katerega se bo lahko poslovodna struktura institucije realno odločala za izvedbe ukrepov učinkovitejše rabe energije v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Energetski pregled je izveden tako, da bo naročniku v največji moţni meri omogočeno črpanje nepovratnih kohezijskih sredstev skladno z razvojno prioriteto Trajnostna raba energije (glavni področji: energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb in učinkovita raba električne energije v javnem in storitvenem sektorju) zapisano v Operativnem programom Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 9

2 Uvod Lokacija Naslov : Srednja trgovska šola, Mladinska ulica 14, 2000 Maribor Katastrska občina: Maribor - Grad Parcelna številka 870/1 Koordinate Y= 549.796 X= 157.888 Vir: Zemljevid najdi.si: Mladinska ulica 14, Maribor (dostopno na http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=mladinska+ulica+14%2c+maribor&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page pridobljeno dne 10.02.2010) Vir: Atlas okolja Agencije RS za okolje: Mladinska ulica 14, Maribor (dostopno na http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=atlas_okolja_axl@arso&initialposition=507279.5000000,151632.0000000,53.0950000 pridobljeno 15. 02. 2010) Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 10

Splošni podatki šole Naziv šole Srednja trgovska šola Maribor Davčna številka 17683785 Telefonska številka 02 250 4650 Ravnatelj Alojz Velički, tel. 02 250 4655, e-mail: alojz.velicki@guest.arnes.si Kontaktna oseba Alojz Velički 2. 1 Opis dejavnosti v objektu Šola je vzgojno izobraţevalni zavod, ki opravlja javno sluţbo na področju izobraţevanja na podlagi izobraţevalnih in študijskih programov, ki jih v izvajanje določi minister, pristojen za šolstvo. Prva trgovska šola je bila v Mariboru ustanovljena leta 1876, imenovala se je Trgovska nadaljevalna šola. Nastala je na pobudo mariborskih trgovcev, ki so ţeleli dodatno izobraţevanje za svoje vajence. Šola je imela prostore v Gregorčičevi ulici 12. Razen te šole je bila Mariboru tudi privatna šola Petra Rescha; obe šoli sta bili v isti stavbi. Danes se šola imenuje Srednja trgovska šola in se nahaja v Mladinski 14. Stavba je bila zgrajena leta 1963, v njej pa je bila takrat razen trgovske še gostinska šola. Srednja trgovska šola ima danes štiri izobraţevalne programe za številna delovna področja in zanimive poklice. Vsi štirje programi imajo v predmetniku dva tuja jezika. Zaradi velikega zanimanja za izobraţevanje na naši šoli imamo prostore tudi na Cafovi 7. Srednja trgovska šola na nivoju srednjega poklicnega in strokovnega izobraţevanja usposablja mladino in odrasle za trgovske in upravne poklice. Na temeljih dolgoletnih izkušenj izobraţujejo trgovce, aranţerje in ekonomske tehnike komercialnega, poslovnega ter upravnega področja.šola ima sodobno urejeno knjiţnico in tri računalniške učilnice ter sodobno opremljeno učilnico za učno podjetje. V avli je šolsko razstavišče. Na šoli imajo tudi močno razvito andragoško dejavnost za trgovce in ekonomske ter aranţerske tehnike. Slika 1: posnetek z informativnega dne, vir: /www.trgovska.si/index.php?option=com_phocagallery&view=detail&catid=27&id=436:&itemid=0 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 11

2.2 Prostorska razporeditev objekta z označeno namembnostjo Obravnavani objekt se nahaja na severnem robu centra Maribora. Objekt je zasnovan v obliki simetrične črke S. Zasnovo objekta obravnavamo razčlenjeno v dve coni: cona 1 zahodni trakt in cona 2 vzhodni trakt. Objekt je bil v osnovi zgrajen leta 1962, leta 1985 pa je bil temeljito prenovljen in dograjen. Zasnova objekta je kompaktna in za čas, ko je nastala precej napredno zasnovana. Glede na lego objekta je moţno upoštevati toplotne dobitke na severni in juţni strani objekta, ki sta zaradi velikega števila oken kljub vgrajenim ţaluzijam problematični za poletno pregrevanje. Slika 2: Razporeditev objekta Vir: Prostorski portal RS, Javni vpogled v podatke o nepremičninah: Katastrska občina Maribor-Grad, parcela št. 870/1 (dostopno na http://prostor2.gov.si/javni/javnivpogled.jsp?rand=0.14166183662011622, pridobljeno 10.02.2010) Iz dokumentacije, ki je na voljo, in izmer je razvidno, da naj bi bila celotna neto uporabna površina objekta 2.376 m 2, pri čemer so navedene površine ogrevane. Za nadaljnjo obravnavo uporabimo površino 2.376 m 2. Pri tem ni upoštevana neogrevana mansarda nad vzhodnim traktom. Upoštevamo, da je objekt v večini podkleten le v zahodnem traktu. Vir podatka neto podatek iz evidence nepremičnin 2.292 podatek iz ankete 2.316 podatek projekta in izmer 2.376 Tabela 5: Neto ogrevalne površine specifičnih prostorov po podatkih uporabnikov (m 2 ) Učilnice 1.079 Delavnice 0 Telovadnice 0 Jedilnica 0 Skupni prostori: zbornica, knjiţnica 856 Bivalni prostori 0 Garderobe 0 Hodniki 382 Ostale površine 0 SKUPAJ 2.317 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 12

2. 3 Skupna poraba energije in stroški Za toplotni energent se uporablja zemeljski plin Plinarna Maribor. Tabela 6: Podatki o porabi toplotne energije šole Leto 2007 2008 ZP (m 3 ) 43.817 43.734 Qop (kwh) 413.633 412.849 Oskrba z električno energijo je izvedena iz javnega omreţja. Obračunava se v dvotarifnem reţimu z merjenjem konične obremenitve. Tabela 7: Podatki o porabi električne energije šole Leto 2007 2008 Qel(kWh) 70.021 66.105 V sanitarijah dijakov in zaposlenih je napeljana samo hladna voda. Topla voda se pripravlja s podpultnimi električnimi ogrevalniki sanitarne vode. Tabela 8: Podatki o porabi vode šole Leto 2007 2008 m 3 2.108 2.032 Grafični prikaz letne porabe energentov je prikazan na naslednjem grafikonu. Iz grafikona levo je razvidno, da je poraba toplotne energije bistveno večja od porabe električne energije (razmerje 1:7 v korist toplotne energije). S stališča stroškov je na prvem mestu poraba toplote, sledi ji električna energija, pri čemer pa se bistveno spremeni njuno razmerje (1:3). Poraba vode je s porabljenimi cca.2.000 m 3 letno četrtem mestu in predstavlja 4 % deleţ v skupnih stroških. Relativno velik stroškovni deleţ predstavljajo odpadki oz. odvoz smeti. Grafikon 1: Struktura porabe energije in struktura stroškov za energijo in vodo v letu 2008 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 13

Tabela 9: Pregled porabe energentov in vode, stroški in emisije CO 2 v letu 2008 LETO 2008 Poraba (kwh) Stroški ( ) Emisije CO 2 (t) Energijsko število (kwh/m 2 a) Toplotna energija 412.849 26.409 82,6 174 Električna energija 66.105 7.216 45,1 28 Skupaj 478.954 33.625 127,7 202 Poraba m 3 Stroški ( ) Mrzla voda 2.032 1.767 Skupaj stroški 2008 ( ) 35.392 Opomba: predpostavljena energetska vrednost zemeljskega plina znaša 9,44 kwh/m 3. Za preračun emisij CO 2 je uporabljena metodologijo izračuna iz Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida: zemeljski plin: 0,200 kg CO 2/kWh. Za elektriko, dobavljeno iz javnega omrežja, smo uporabili faktor 0,673 kg CO 2/kWh e. Iz razmerja porabe in stroškov energentov lahko zaključimo, da količinsko pri porabi energije prevladuje toplotna energija, stroškovna analiza pa pokaţe, da velik deleţ pade na električno energijo, še posebej v primeru krajše ogrevalne sezone. Zaključimo lahko, da relativno manjši deleţ električne energije pomeni večjo stroškovno uteţ. Varčevanje z električno energijo bistveno prispeva k zmanjšanju stroškov energentov. 2. 4 Stanje toplotnega ugodja Toplotno udobje v zgradbi je zelo pomembno za dobro počutje dijakov in zaposlenih. Občutek toplotnega ugodja človek doseţe, kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od splošnih mikroklimatskih parametrov, kot so temperatura in vlaga zraka v prostoru ter od človeških subjektivnih parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke. Človek lahko na določene parametre vpliva (oblačila ipd.), medtem ko na mikroklimatske parametre (temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlaţnost ) ne more. Le-ti so odvisni od same zasnove zgradbe. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima zagotovo temperatura zraka in obodnih površin ter hitrost gibanja zraka ob človeškem telesu (prepih). V objektu je stanje toplotnega ugodja problematično. Šola nima ločenih vej in regulacije osončene in senčne strani, zato ni mogoče dosegati optimalnega toplotnega ugodja v njih. Temperatura v posameznih prostorih se regulira z ventili brez nameščenih termostatskih glav. Meritve mikroklime Za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v zgradbi smo v objektu šole opravili meritve mikroklime. Le-te so informativnega značaja in so opravljene izključno za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v okviru energetskega pregleda in niso namenjene uradnemu ocenjevanju Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 14

delovnega okolja. Skupni prostori, v katerih so bile izvedene meritve so bili sistematično izbrani, glede na lego, tako da smo dobili celostni pogled nad bivalnim ugodjem v zgradbi. Podrobni rezultati meritev so podani v prilogi. V tem poglavju navajamo samo povzetek rezultatov: zunanja temperatura zraka je bila 2,8 o C, relativna zračna vlaga je bila 61,7 % povprečna notranja relativna zračna vlaga je bila 42,8 % povprečna notranja temperatura je bila 21,4 o C osvetljenost prostora z umetno svetlobo se giblje do 430 lux / referenčne vrednosti srednje osvetljenosti v prostorih so 150-300 - 500 lux Na spodnji slikah sta primera dveh tipičnih prostorov-učilnic v šoli. Bivalno ugodje je primerno v obeh prostorih, notranja razsvetljava je izvedena s klasično fluorescentno razsvetljavo. Razsvetljava v računalniški učilnici ni primerna, saj je srednja minimalna osvetljenost znašala 280 lux.. Srednja osvetljenost klasične učilnice zadovoljuje normativom. Slika 3: Splošna učilnica in računalniška učilnica 3 Shema upravljanja šole 3. 1 Razmerja med naročnikom EP, lastniki stavb in uporabniki Ustanoviteljica šole je Ministrstvo za šolstvo in šport. Sedeţ šole je v sami zgradbi šole, Mladinska ulica 14, Maribor. Naročnik energetskega pregleda objekta je Ministrstvo za šolstvo in šport. Uporabniki objekta so zaposleni v šoli in koristniki storitev te institucije zaposleni pedagoški delavci in ostali ter dijaki. 3. 2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov Obratovalne stroške objekta krije Ministrstvo za šolstvo in šport. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 15

3. 3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE Vodstvo zavoda skupaj s svojo vzdrţevalno sluţbo in Ministrstvom za šolstvo in šport pripravlja projekte sanacij in investicij v učinkovito rabo energije. Na osnovi letnih finančnih in vzdrţevalnih načrtov se odločajo o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrţevalnih ukrepov. Energetski pregled predstavlja dokument, ki bo instituciji potrdil ali ovrgel pravilnost sprejetih poslovnih odločitev v smislu učinkovite rabe energije, hkrati pa nakazal moţnosti izvajanja učinkovitejše rabe energije v prihodnje. 3. 4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški Vsi podatki o stroških se zbirajo v računovodstvu šole. Nadzor nad porabo energije in stroški ima neposredno upravljavec objektov. Energetsko upravljanje objekta še ni docela vpeljano. Uporabniki objekta lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju porabe energije, če bodo vpeljali določene organizacijske (energetsko knjigovodstvo), ozaveščevalne (vpeljava učnih vsebin s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije) in tehnično-investicijske ukrepe, ki jih podaja energetski pregled. 3. 5 Motivacija za URE pri vseh udeleţenih akterjih Prihranek iz učinkovitejše rabe energije bi lahko porabili v druge namene, npr. boljšo splošno in didaktično opremo, izboljšanje mikroklimatskega udobja delovnih prostorov, hkrati pa tudi ekološko pripomogli k čistejšemu okolju na račun posrednega zmanjšanja toplogrednih plinov (predvsem zmanjšanje CO 2 ). Na osnovi stroškovnega prihranka iz racionalnejše rabe energije se lahko ustanovi posebni energetski sklad, ki v kasnejši fazi pomeni tudi enega izmed virov energetske sanacije zgradbe. Velika večina šolskih zgradb, predvsem starejših objektov od 20 let, ima velik potencial za učinkovito rabo energije. Brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte in ob racionalni rabi energije ter ustrezni organiziranosti bi bilo moţno zmanjšati porabo energije do 10 %. Tu imamo v mislih predvsem potrebno energijo za ogrevanje prostorov, električno energijo in vodo. Ob ustrezni organizaciji dela in primerni ozaveščenosti uporabnikov teh zgradb pa bi prihranili še nadaljnjih 5 % energije. Ob ustreznih tehnično-investicijskih ukrepih bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 30 %. Na porabo energije vpliva vrsta zunanjih dejavnikov, kot so spremenljive vremenske razmere in z njimi velika temperaturna nihanja, cene energentov, spreminjajo se število, struktura in miselnost uporabnikov. Velik vpliv na porabo energije ima tudi ozaveščenost uporabnikov v smislu učinkovite rabe in obnovljivih virih energije ter ekologije. Pomemben napredek na tem področju predstavlja ţe uvedba rednega spremljanja tekoče porabe in stroškov energije v objektih. Spremljanje lahko izvajamo zgolj s pregledovanjem in preverjanjem računov za posamezne energente ali pa uvedemo računalniško podprto energetsko knjigovodstvo. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 16

3. 6 Raven promoviranja URE URE je promovirana od Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo (Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire energije) preko Ministrstva za šolstvo in šport do lastnika oziroma upravnika objekta. Osnova za delovanje energetskega upravljanja objektov je izvedba kvalitetnih energetskih pregledov objektov. Na osnovi teh dobijo upravljavci objektov dokument energetsko izkaznico, na osnovi katere lahko pričnejo izvajati nadzor nad porabo vseh vrst energij, ozaveščati zaposlene in uporabnike (dijake in ostale) ter graditi energetski informacijski sistem, ki bo v prihodnosti eno glavnih orodij optimalne rabe energije. 4 Oskrba in raba energije Objekt je napajan z dvema vrstama energije: z ogrevanjem preko kotla na zemeljski plin in električno energijo. Ogrevanje objekta je izvedena preko internega ogrevanja s kotlovnico in centralnim ogrevalnim sistemom, oskrba s hladno vodo je zagotovljena preko javnega vodovodnega omreţja, oskrba s toplo vodo preko podpultnih grelnikov vode 5 l ali 10 l, oskrba z električno energijo pa je izvedena iz javnega omreţja. Kotlovnica je locirana v mansardi objekta. Objekt je oskrbovan s toplotno energijo z UNP, ki ga dobavlja Plinarna Maribor, Plinarniška ul. 9, Maribor. Toplotna energija se obračunava po dejanski dobavi in porabi količine plina. Števec dejanske porabe plina oz. toplotne energije je instaliran na odjemnem mestu št. 10046650000. Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omreţja, vodo distribuira javno komunalno podjetje Mariborski vodovod, Jadranska c. 24, Maribor. Merilni števec hladne vode je postavljen pri vstopu v objekt na priključku št. 2405. Hladna voda se uporablja predvsem kot sanitarna voda. Objekt je napajan z električno energijo preko javnega omreţja in odjemnega mesta, operater distributer je Elektro Maribor, dobavitelj pa podjetje Elektro Primorska. Objekt je napajan z dvema dovodoma, napetosti 400/230 V. Merilni mesti ET, MT in VT sta nameščeni v glavnih razdelilnih omarah v kleti objekta in pritličji na odjemnih mestih št. 332001637004/146931 in št. 3320001637004/146930. Glavni električni porabniki v šoli so razsvetljava, ki je preteţno klasična fluorescentna, računalniška in ostala pisarniška elektro oprema. V kuhinji pa so glavni porabniki štedilniki, pomivalni stroj in ostale kuhinjske naprave. Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omreţja, kar pa traja lahko največ par ur. V teh primerih se aktivira varnostna razsvetljava. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 17

4. 1 Cene energetskih virov V naslednji tabeli so prikazane cene za leto 2008 Tabela 10: Tabela cen energetskih virov Pregled cen energetskih virov in stroškov komunalnih storitev Energetski vir Enota 2007 2008 Trošarina /kwh 0,0005 0,0005 Elek. energija ET /kwh 0,07137 0,07137 Elek. energija VT /kwh 0,08204 0,08204 Elek. energija MT /kwh 0,04241 0,04241 Obračunska moč /Kw 0,71662 0,66719 Omreţnina skupaj /kwh 0,03630 0,03794 Ogrevanje plin Plinarna MB /l 0,38527 0,39426 Voda /m3 0,7137 0,7137 Okoljske dajatve mesečno 13,13987 12,67 Priključnina vode /m3 13,3321 13,3321 Odvoz smeti - Snaga + okoljska dajatev /m3 117,14 146,43 4. 2 Mesečne porabe glavnih virov energije in vode 2007, 2008 4.2.1 Poraba toplotne energije Poraba toplotne energije je mesečno merljiva v m 3 porabe zemeljskega plina. Povprečna letna poraba kurilnega olja je pribliţno 43.000 m 3 plina. Ogrevanje objekta ni enakomerno. 4.2.2 Poraba električne energije Graf 2: Poraba električne energije v letih 2007 in 2008: 8.000 6.000 4.000 2.000 0 Mesečna poraba električne energije po vrstah tarife v letu 2007 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 VT kwh MT kwh ET kwh 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Mesečna poraba električne energije po vrstah tarife v letu 2008 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 VT kwh MT kwh ET kwh Razmerje med posameznimi vrstami tarife je v obeh proučevanih letih podobno. Poraba električne energije v celoti pa je najvišja v zimskih mesecih, ko je precej krajši dan, temperature so tudi precej nizke. Z daljšanjem dneva in višanjem temperatur se zmanjšuje poraba električne energije, najniţja pa je v poletnih mesecih, še posebej v mesecu juliju in avgustu, ko je čas počitnic. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 18

Graf 3: Primerjava porabljene električne energije med leti 2007 in 2008 Porabljena električna energija v kwh 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Elektr.energija 2007 Elektr.energija 2008 Iz primerjave porabljene električne energije v letih 2007 in 2008 je razvidno, da je poraba precej visoka v mesecu oktobru, novembru in decembru obeh proučevanih let, niţja poraba v letu 2008 glede na 2007 pa je zaznana v prvih dveh mesecih leta. Zelo nizka je poraba v poletnih mesecih, kar je posledica daljših in toplejših dne ter letnih počitnic. Graf 4: Razmerje visoke in nizke tarife v porabljeni električni energiji v letu 2007 in 2008 Razmerje porabe električne energije po vrstah tarife 2007 Razmerje porabe električne energije po vrstah tarife 2008 56% 29% 15% VT kwh MT kwh ET kwh 56% 28% 16% VT kwh MT kwh ET kwh Poraba enotne tarife je v obeh proučevanih letih pribliţno enaka. V letu 2007 in 2008 je enotna tarifa zajema 56 odstotkov porabljene električne energije, 29 oz. 28 odstotkov zajema visoka tarifa, manjši deleţ pa odpade na manjšo tarifo. 4.2.3 Poraba vode v letih 2007 in 2008 Na osnovi letnih faktur za energijo v letu 2007 in 2008 je izdelana analiza porabe vseh energentov. Porabe toplotne energije v poletnih mesecih ni, kar je pričakovano. Poraba električne energije v šoli ni odvisna od letnih časov in se v letnem intervalu bistveno ne spreminja, razen v obdobju letnih počitnic. Za porabo hladne vode, katere potek porabe je prikazan v spodnjem diagramu, pa velja, da je poraba precej enakomerna, razen v mesecu juliju leta 2008, ko je količina porabljene vode dvakrat večja kot v ostalih mesecih. V povprečju je zaznana manjša poraba vode v prvi polovici leta 2008 v primerjavi z istim obdobjem leta 2007. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 19

Graf 5: Primerjava porabe hladne vode v letih 2007 in 2008 Porabljena voda 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Vodarina v m3 2007 Vodarina v m3 2008 Iz grafa, ki prikazuje dinamiko porabe hladne vode in primerjavo v porabi med letoma 2007 in 2008 je razvidno, da je najvišja poraba v pomladanskih mesecih leta 2007. Izrazito odstopa mesec julij v letu 2008. 4. 3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov Oskrba z ogrevalnim energetskim virom je zanesljiva. Toplotna energija se dobavlja preko interne kotlovnice, problematičen je lahko le vir ogrevalne energije, to je zemeljski plin. Objekt je oskrbovana s hladno vodo preko javnega vodovodnega omreţja, vodo distribuira javno komunalno podjetje. Merilni števec hladne vode je postavljen pri vstopu v objekt. Hladna voda se uporablja predvsem kot sanitarna voda. Električna energija se dobavlja iz javnega omreţja preko pripadajoče transformatorske postaje. Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omreţja, kar pa traja lahko največ par ur. 4. 4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme Posebnosti in tipične lastnosti energetskih naprav so opisane v prilogah. Splošna ocena je, da je oprema za ogrevanje v funkcionalnem stanju. Sekundarni razvod s klasičnimi radiatorji (TRIKA, EMOTERM, AKLIMAT) je sicer zastarel, vendar je v funkcionalnem stanju. Elektrorazdelilna oprema je ustrezno tehnično izvedena, napajalno odjemno mesto je zanesljivo, oskrba z električno energijo je popolna. Električne naprave in razdelilci NNrazvodov so solidno vzdrţevani in omogočajo zanesljivo delovanje. Razsvetljava notranjih prostorov je preteţno fluorescentna z elektromagnetnimi dušilkami. Rastri svetilk so v učilnicah klasični ali zrcalni, po hodnikih pa klasični. Razsvetljava sanitarij, pomoţnih prostorov in hodnikov je izvedena s klasičnimi ţarnicami. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive. Posebnosti in tipične lastnosti energetskih naprav v objektu so opisane v prilogah posameznimi tehničnimi poročili. s Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 20

5 Pregled naprav za pretvorbo energije V pregledanem objektu so naslednji energetski sistemi: - ogrevalni sistem, - sistem za oskrbo s hladno in toplo vodo, - elektroenergetski sistem s porabniki. Posebnosti in tipične lastnosti energetskih naprav za pretvorbo so opisane v prilogah s posameznimi tehničnimi poročili. 5. 1 Ogrevalni sistem Toplotna energija za ogrevanje objekta se pripravlja v centralni kotlovnici v mansardi objekta, ki za energent uporablja zemeljski plin. V kotlovnici sta nameščena dva atmosferska plinska kotla proizvajalca RENDAMAX R 307 nazivne moči 289 kw vrste B23 po DVGW 1986/96 leto izdelave 2002. Kotla sta vodena po zunanji temperaturi. Iz kotlovnice je razvod voden v podpostajo, ki se nahaja v pritličju(kleti ) objekta, kjer se nahaja toplotna podpostaja. Dovod ogrevalne vode je v podpostajo voden preko dviţnega voda in je opremljen z dvema obtočnima črpalkama IMP GHN 802 A-R s trostopenjsko regulacijo. V podpostaji se razvod loči v dve veji šola in telovadnica ( ni predmet pregleda). Za razvod ogrevalnega medija do porabnikov se uporabljajo obtočne črpalke Elektrokovina in Sever brez moţnosti nastavljanja hitrosti. Temperaturni reţim ogrevanja v objektu je 90/70 C. Toplotna izolacija instalacij v kotlarni v mansardi objekta je primerna, v podpostaji pa bi bilo potrebno toplotno izolacijo prenoviti izolacija razvodov je slaba ali pa je na določenih mestih ni. Grelna telesa so radiatorji različnih vrst ploščati pločevinasti radiatorji VOGL&NOOT, radiatorji EMOTERM, radiatorji TRIKA ter radiatorji AKLIMAT v prenovljeni razdeljevalnici hrane. Grelna telesa niso nikjer opremljena z radiatorskimi regulacijskimi ventili z termostatskimi glavami. Temperaturni reţim obratovanja je 90/70 C. Slika 4: posnetek kotla v kotlovnici RENDAMAX R 307, črpalk in radiatorja EMOTERM Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 21

5. 2 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo in prezračevanje Sanitarna topla voda se pripravlja lokalno v podpultnih električnih grelnikih sanitarne vode bojlerjih prostornine 5L ali 10 L, ki so locirani na mestu porabe. V sanitarijah so pisoarji brez EMV ventilov in WC kotlički klasične nadometne izvedbe. Slika 5: priprava sanitarne vode s podpultnim električnim bojlerjem 5.3 Prezračevanje Učilnice in pisarniški ter spremljajoči prostori (hodniki, stopnišča) so prezračevani naravno. Prav tako so naravno prezračevane sanitarije preko oken in rešetk v prezračevalnih jaških. 5. 4 Elektroenergetski sistem in porabniki Objekt se napaja iz glavnega razdelilno stikalnega bloka GR- klet in GR - pritličje. Napajata naslednje etaţne razdelilce: Tabela 11: Razdelilec električne energije Kotlovnica R-kotlovnica Razsvetljava, črpalke Pritličje RO (skupne sluţbe) Razsvetljava, varnostna razsvetljava, vtičnice 1.nad levo Učilnice, hodnik, kabineti (razsvetljava, vtičnice) 1.nad desno Učilnice, hodnik, kabineti (razsvetljava, vtičnice) 2.nad (mansarda) levo Učilnice, hodnik, kabineti (razsvetljava, vtičnice) 2.nad (mansarda) desno Učilnice, hodnik, kabineti (razsvetljava, vtičnice) Učilnica (dozidana) R Učilnica, hodnik, rampa (razsvetljava, vtičnice) Kuhinja, jedilnica R-kuhinja Razsvetljava, kuhinjski aparati, vtičnice Električna instalirana moč objekta je 148,2 kw, konična moč znaša 77,3 kw. Fiksne električne porabnike predstavlja oprema v kuhinji in kotlovnici. V šoli so računalniške učilnice, ostali porabniki (birooprema) pa je priključena na vtičnice. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 22

Instalacije so v večini prostorov izvedene podometno s podometnimi kabli presekov 2,5 mm 2 in 1,5 mm 2. V kletnih prostorih in kurilnici pa je instalacija izvedena nadometno v instalacijskih ceveh. V učilnicah in kabinetih so nameščene samo vtičnice in razsvetljava. Strelovodna instalacija je izvedena funkcionalno in v skladu s predpisi. Slika 6: računalniška učilnica Instalirana električna moč računalniške učilnice je 8 kw računalniške opreme in 1,3 kw razsvetljave. Računalniki in monitorji so novejšega tipa. 5.4.1 Merjenje porabe električne energije v objektu Meritve električne energije v objektu so bile izvedene od torka, 8. 12. 2009. 16 05 ure do torka, 15. 12. 2009. 9 20 ure. Maksimalna izmerjena vršna moč v merjenem obdobju je znašala 23,9 kw v ponedeljek, 14. 12. ob 9 05 zjutraj in ni posebej izstopala od dnevnega diagrama moči. Skupna poraba električne energije je znašala v merilnem obdobju 1668,7 kwh. Iz tedenskega diagrama je razvidna precej nesimetrična (konična) dnevna obremenitev, razen v soboto in nedeljo, ko je celodnevna poraba na nivoju nočne porabe delavnika. Iz dnevnega diagrama vršne moči je razvidna zelo visoka konična jutranje-dopoldanska obremenitev med 6.0. in 10.00. uro (Pk 20 kw) in večerna med 16.00 in 19.00. uro (Pk 15 kw). V času meritev ni bilo registriranih napetostnih anomalij. Prekinitev napajanja ni bilo. Fazi 2 in 3 sta simetrično obremenjeni, medtem ko faza 1 odstopa ( Imax. = 40 A). Za nadaljnje priključitve enofaznih porabnikov je priporočljivo uporabiti fazi I2 in I3. Višje harmonske komponente faznih napajalnih napetosti ne odstopajo od normiranih vrednosti. Kvaliteta in razvod električne energije sta s funkcionalnega in varnostnega stališča kljub starosti instalacij na ustreznem nivoju. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 23

P eriodics (MB_S TS.P MD) 25.00 23.75 22.50 21.25 20.00 18.75 17.50 16.25 15.00 13.75 12.50 11.25 10.00 8.75 7.50 6.25 5.00 3.75 2.50 1.25 0 09.12.2009. 00:05:00 Relation 1 : 1 10.12.2009. 00:05:00 P t+ (kw) A vg Slika 7: posnetek dnevne električne obremenitve šole 6 Pregled rabe končne energije 6. 1 Ovoj zgradbe Nosilno konstrukcijo predstavljajo betonski skelet in masivni opečni zidovi. Stropna konstrukcija je monta strop. Strešna konstrukcija je klasično leseno ostrešje, prekrito z opečno kritino (šotoraste oblike). Stopnišča so armiranobetonska. Notranje stene so masivne opečne izvedbe. Pri sestavi tlakov so upoštevane enotne finalne obdelave, saj obrabna plast talnih oblog (terraco, parket, pvc ) ne igra bistvene vloge pri toplotni prehodnosti. Fasada je v demit izvedbi s 5 cm toplotne izolacije. Okna so vezana s povprečnim faktorjem toplotne prehodnosti 2,9 W/m 2 K. Na severni in juţni fasadi je del kletnih oken zamenjan z PVC okni s povprečnim faktorjem toplotne prevodnosti 1,23 oz. 1.3 W/m 2 K. Toplotne izgube skozi zunanji ovoj predstavljajo glavnino toplotnih izgub stavbe. Pri sanaciji je smiselno izvesti ukrepe glede na ekonomičnost v ţivljenjski dobi. Ukrepi se razlikujejo glede na različne faktorje, praviloma je prvi ukrep (kjer je to glede na konstrukcijsko zasnovo moţno) toplotna izolacija podstrešja, to je plošče nad neogrevanim podstrešjem. Običajno je naslednji ukrep (ki pa ni vedno ekonomsko najbolj upravičen) menjava oken, še posebej, kjer so okna stara več kot 25 let in slabo tesnijo, kar pomeni tudi velike ventilacijske izgube in neugodno počutje v prostoru. Po menjavi oken se pogosto pojavi problem kondenzacije na konstrukcijskih elementih (predvsem na AB ploščah in nosilcih) ob oknih, zaradi česar se marsikdaj pojavi tudi plesen. Ţe pred menjavo oken je nujno razmisliti tudi o (dodatni) toplotni izolaciji fasade. Učinki ukrepov so odvisni od različnih faktorjev kot so: klimatski pogoji, faktor oblike stavbe, medsebojna usklajenost ukrepov, cena investicijskih ukrepov, organizacijski ukrepi po menjavi (ustrezno zračenje). Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 24

Arhitekturna zasnova zunanjega ovoja (faktor oblike) ima pomemben vpliv na toplotne karakteristike. Velike steklene površine na severni in juţni fasadi, ki so večinoma v izvedbi z vezanimi okni, predstavljajo glavni vir toplotnih izgub. 6.1.1 Zunanji ovoj Pri energetskem pregledu je bil opravljen pregled celotnega ovoja zgradbe. Na spodnjih slikah je prikazan del fasade in temperaturne razmere. Slika 8: posnetek delov objekta s termovizijsko kamero 6. 2 Električni aparati Napajanje električnih porabnikov je izvedeno iz porazdelilnikov, ki so napajani iz glavnega razdelilnika. Razdelilci so kovinski in v podometni izvedbi. Večji porabniki električne energije so: kuhinjske naprave, računalniki, razsvetljava, črpalke in regulacijski elementi. Med fiksne porabnike spadajo štedilniki, pomivalni stroj in ostale kuhinjske naprave ( napajano iz razdelilca R kuhinja), ki so priključeni preko ustreznih instalacijskih odklopnikov in kablov. Električna instalirana moč kuhinje je 68 kw, konična moč znaša 17 kw, od tega je 2,3 kw električne moči namenjeno napajanju razsvetljave. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 25

6. 3 Razsvetljava Razsvetljava je izvedena v učilnicah preteţno s klasičnimi fluorescentnimi sijalkami z zrcalnim rastrom in v klasični izvedbi. Slika 9: posnetek razsvetljave učilnice s fluorescentnimi sijalkami 1x36W, zrcalni raster in razsvetljava hodnika Tabela 12: Razsvetljava tipičnih prostorov Tipični prostor Moč svetil El. moč Tip razsvetljave HODNIK 232 W 278 W Fluorescentna, klasična NAVADNA UČILNICA 612 W 735 W Fluorescentna, zrcalni raster ZBORNICA 608 W 729 W Fluorescentna, zrcalni raster RAČUNALNIŠKA UČILNICA 1116 W 1340 W Fluorescentna, zrcalni raster KUHINJA, JEDILNICA 1440 W 1800 W Fluorescentna, klasična 6.3.1 Zasilna - varnostna razsvetljava Zasilne svetilke ob izpadu električne energije v javnih objektih osvetljujejo prostor eno uro z osvetljenostjo minimalno 1 luxa tako, da je moţno varno zapustiti prostore. V objektu delavnic praktičnega pouka je instalirana varnostna razsvetljava in je opremljena z ustreznimi oznakami. V šolskem objektu je instalirana varnostna razsvetljava in je v novem delu opremljena z ustreznimi oznakami. Slika 10: zasilna varnostna razsvetljava Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 26

II ANALIZA MOŢNOSTI ZA ZNIŢANJE RABE ENERGIJE 7. Oskrba z energijo Institucija ima sklenjene letne pogodbe z dobavitelji energentov za dobavo energije. Po poteku pogodb je priporočljivo izbrati dobavitelje energentov po postopku oddaje javnega naročila, pri čemer se izbere najugodnejši ponudnik na osnovi najniţje cene. Objekt je oskrbovan s toplotno energijo, kjer se kot energent uporablja zemeljski plin. Dobavitelj je Plinarna Maribor, s katerim je sklenjena pogodba za dobavo goriva za tekoče leto in določeno ceno. Objekt je napajan z električno energijo preko javnega omreţja, operater distributer je Elektro Maribor. Dobavitelj električne energije je Elektro Primorska, s katerim ima odjemalec sklenjeno pogodbo. Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omreţja, vodo distribuira javno komunalno podjetje Mariborski vodovod. 7. 1 Splošni pregled moţnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije Organizacija dela (moţni prihranki do 10 %) s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe, z energetskim knjigovodstvom, s stalnim ozaveščanjem uporabnikov: zaposlenih, dijakov, z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje niţjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti). Poraba toplotne energije s primerno in dobro izolacijo stavb (moţni prihranki 15 25 %, investicija visoka in dolgoročna), z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50 kwh/m 2, investicija srednja in srednjeročna) s kvalitetnimi okni in vrati (moţni prihranki 10 % 60 %), z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %), s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna), s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna), z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna), s primerno in racionalno organizacijo dela, z uvajanjem obnovljivih virov energije: namestitev fotovoltaike na streho objekta. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 27

Poraba električne energije z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav, z uporabo sodobne fluorescentne razsvetljave, varčnih ţarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20 % 40 %, investicija srednja in kratkoročna), s kompenzacijo jalove energije, z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna), z rednim vzdrţevanjem naprav. Poraba vode s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in kratkoročna), z rednim vzdrţevanjem in pregledovanjem naprav. Prezračevanje prostorov Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten deleţ kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroţeno. Primerno kakovost zraka doseţemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh nivojih: iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa, lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu in zaradi bivanja človeka v prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji roţe, ki oddajajo dodatno vlago itd. Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni, lahko označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni poloţaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlaţnega zraka se v prostoru tudi hitreje zniţuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 10 minut) okna na steţaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat. kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah. Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 28

7. 2 Raba energije in stroškovna specifikacija za leto 2008 Porabljena energija ogrevanja: Qop = 413 MWh Qog = 36,1 kwh/m 3 a Strošek porabljene toplotne energije: 26.409 Strošek za ogrevanje sanitarne vode: 0 Strošek skupaj (brez DDV): 26.409 Obračunska/konična moč-letna Pk = 588 kw Porabljena električna energija: W d VT = 18,8 MWh Porabljena električna energija: W d MT = 10,5 MWh Porabljena električna energija: W d ET = 36,8 MWh Porabljena električna energija: W d VT+MT+ET = 66,1 MWh Strošek električne energije (brez DDV): 7.216 Porabljena toplotna in električna energija skupaj: 479,1 MWh = 1.725 GJ Strošek porabljene toplotne in električne energije skupaj: 33.625 Skupni stroški energije: 35.392 Emisije CO 2 : 202 t 8 Analiza energetskih tokov v zgradbah Energetski pregled zajema skupino postopkov za izračun in oceno stanja rabe energije skozi ovoj stavbe, določa izračune in moţne ukrepe za zmanjšanje rabe energije in jih ovrednoti s stališča učinkovitosti vlaganj. Pomembni so torej podatki o konstrukciji stavbe, predvsem sestav in debelina ter površina zunanjih sten, oken, stropa proti podstrešju ter tal. Pri energetskem pregledu smo uporabili metodo analize zgradbe. Podatke smo dobili iz literature, iz dosegljive tehnične dokumentacije in iz ogleda zgradbe ter s pogovorom z vzdrţevalci objekta. Analiza temelji na Elaboratih gradbene fizike objektov, ki so izdelani v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS št.: 42/2002, in zajema: Elaborat gradbene fizike - toplotne zaščite objekta, Izkaz toplotnih karakteristik stavbe. Splošni podatki zgradbe so - Nadmorska višina je 275 m. - Temperaturni primanjkljaj TP 20/12 je 3300 Kdni (stopinjski dnevi). Podatek poda klimatske pogoje kraja. Temperaturni primanjkljaj je definiran kot produkt časa ogrevanja z razliko temperatur med notranjostjo zgradbe (20 stopinj C) in zunanjim zrakom. Trajanje je po dogovoru omejeno na dni, ko je zunanja temperatura niţja od 12 C. Upošteva se povprečna temperatura v času kurilne sezone. - Število kurilnih dni je 265/leto. - Projektna zunanja temperatura je 13 C. - Razred zgradbe 2 Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 29

8. 1 Potrebna toplota za ogrevanje zgradbe in toplotne izgube Karakteristični gradbeni parametri zgradbe Neto uporabna površina stavbe: A u = 2376 m 2 Ogrevana prostornina stavbe: V e = 11424 m 3 Celotna zunanja površina stavbe: A = 4666 m 2 Oblikovni faktor stavbe: f o = A / V e = 0,41 m -1 Etaţnost: K+P+2N+M Klasifikacija zgradbe Klasifikacija zgradbe po Pravilniku - (2. razred po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah nestanovanjska stavba): - 2. razred: dovoljena letna potrebna toplota ne sme biti večja od Q/Ve = 14,4 + 12,8 x fo (kwh/m 3 ) = 19,63 kwh/m 3 = 224,2 MWh Izračunana letna potrebna toplota objekta a) pred energetsko sanacijo na ovoju zgradbe Qh = 294 MWh; Qh/Au = 124 kwh/m 2 a; Qh/Vu = 25,75 kwh/m 3 a b) po energetski sanaciji na ovoju zgradbe Qh = 168 MWh; Qh/Au = 71kWh/m 2 a; Qh/Vu = 14,75 kwh/m 3 a Izračunana dovoljena specifična letna potrebna toplota: Qh dov = 224,2 MWh; Qh/Au dov = 94,4 kwh/m 2 a; Qh/Vu dov = 19,63 kwh/m 3 a; Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 0,717 W/m 2 K, Dovoljeni koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 0,667 W/m 2 K Skupne letne toplotne izgube: Q I =423 MWh Izračunani koeficient specifičnih transmisijskih izgub je večji od dovoljenega. 8. 2 Toplotne in difuzijske karakteristike kritičnih prerezov objekta Izračun je izdelan v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002 in je v celoti podan v prilogi: Elaborat gradbene fizike, Izkaz toplotnih karakteristik stavbe. Tabela 13 : Izračun toplotnih in difuzijskih karakteristik za kritične prereze Konstrukcija U dovoljena U dejanska Ustrezno (W/m 2 K) (W/m 2 K) Zunanja stena 40 cm 0,600 0,4602 DA Zunanja stena 30 cm 0,600 0,4813 DA Strop med etaţami 1,350 0,8203 DA Stena notranja 40 cm 1,600 1,1999 DA Stena notranja 30 cm 1,600 1,4249 DA Stena notranja 10 cm 1,600 2,2798 NE Strop - ostrešje V 0,3500 0,2881 DA Streha 0,2500 0,2175 DA Tla proti terenu 0,4000 1,0244 NE Srednja trgovska šola Maribor Končno poročilo EP Stran 30