DIPLOMSKO DELO Primerjalna analiza detektivske dejavnosti v nekaterih državah bivše Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Republika Srbija ter S

DIPLOMSKO DELO Primerjalna analiza detektivske dejavnosti v nekaterih državah bivše Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Republika Srbija ter Slovenija) Junij, 2011 Teja Vodušek

DIPLOMSKO DELO Primerjalna analiza detektivske dejavnosti v nekaterih državah bivše Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Republika Srbija ter Slovenija) Junij, 2011 Teja Vodušek Mentor: Doc. dr. Andrej Sotlar

KAZALO KAZALO... 2 POVZETEK... 5 1 UVOD... 7 2 METODOLOŠKI PRISTOP... 8 2.1 Predmet in cilji naloge... 8 2.2 Hipoteze... 9 2.3 Metode... 9 3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV... 10 3.1 Varnost in zasebna varnost... 10 3.2 Zasebno varstvo, zasebno varovanje in zasebno varnostne službe... 11 3.3 Detektiv in detektivska dejavnost... 12 4 DETEKTIVSKA DEJAVNOST NA HRVAŠKEM... 14 4.1 Stanje detektivske dejavnosti na Hrvaškem... 14 4.2 Ureditev detektivske dejavnosti... 15 4.2.1 Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti... 15 4.2.2 Pooblastila in dolžnosti detektivov... 16 4.2.3 Shranjevanje podatkov... 18 4.2.4 Nadzor nad delom detektivov... 19 4.2.5 Združenje zasebnih detektivov Hrvaške... 19 5 DETEKTIVSKA DEJAVNOST V BOSNI IN HERCEGOVINI... 20 5.1 Upravno politična organiziranost Bosne in Hercegovine... 20 5.2 Na splošno o detektivski dejavnosti v Bosni in Hercegovini... 23 5.3 Detektivska dejavnost v Republiki Srbski... 24 5.3.1 Pooblastila in dolžnosti detektivov v Republiki Srbski... 26 5.3.2 Nadzor nad delom detektivov... 30 5.4 Detektivska dejavnost v distriktu Brčko... 31 5.4.1 Pooblastila in dolžnosti detektivov... 32 5.4.2 Nadzor... 33 5.5 Detektivska dejavnost v Federaciji Bosne in Hercegovine... 34 5.5.1 Stanje detektivske dejavnosti v Federaciji Bosne in Hercegovine... 34 6 REPUBLIKA SRBIJA... 35 2

6.1 Stanje detektivske dejavnosti v Republiki Srbiji... 36 6.2 Predstavitev detektivske agencije DIZA... 38 6.3 Usposabljanje zasebnega detektiva... 40 6.4 Predstavitev modela Zakona o zasebnem varovanju in detektivski dejavnosti... 41 6.4.1 Zbiranje podatkov... 41 6.4.2 Pridobivanje podatkov iz javnih evidenc... 42 6.4.3 Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti... 42 6.4.4 Evidence detektiva... 43 6.4.5 Detektivska zbornica... 43 7 DETEKTIVSKA DEJAVNOST V SLOVENIJI... 44 7.1 Pooblastila detektivov... 45 7.2 Omejitve pri opravljanju detektivske dejavnosti... 47 7.3 Detektivska zbornica... 47 7.4 Nadzor nad opravljanjem detektivske dejavnosti... 48 8 ZAKLJUČEK... 50 8.1 Verifikacija hipotez... 50 8.2. Povzetek temeljnih ugotovitev... 52 9 LITERATURA IN VIRI... 54 10 PRILOGA... 58 3

POVZETEK Z razpadom Jugoslavije so vzporedno tekle velike politične, ekonomske in družbene spremembe, ki so pripeljale do razvoja novih strok in dejavnosti, zlasti na osnovi zasebne pobude. V državah bivše Jugoslavije se je začela razvijati tudi detektivska dejavnost, ki je danes različno zakonsko regulirana, različne pa so tudi stopnje razvoja te dejavnosti. Detektivska dejavnost na Hrvaškem se je začela intenzivneje razvijati po letu 1996, ko je začel veljati Zakon o varstvu oseb in premoženja. V njem je bila opredeljena tudi detektivska dejavnost, vendar v sklopu varnostne dejavnosti. Leta 2009 je začel veljati prvi posebni zakon, ki regulira detektivsko dejavnost na Hrvaškem - Zakon o privatnih detektivih. Bosna in Hercegovina je država, ki je sestavljena iz dveh entitet in enega distrikta in nima zakona, ki bi reguliral zasebno detektivsko dejavnost na nivoju celotne države. Detektivska dejavnost je bila formalno vzpostavljena leta 2002, ko je bil v Republiki Srbski sprejet Zakon o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter zasebni detektivski dejavnosti. Leta 2004 je sledil še distrikt Brčko, kjer je bil sprejet podoben zakon. Federacija Bosne in Hercegovine je edina entiteta, kjer detektivska dejavnost še ni zakonsko urejena, čeprav je predlog zakona vlada potrdila julija 2010. Prav tako detektivska dejavnost ni zakonsko urejena v Republiki Srbiji. Obstaja model zakona, za katerega osebe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, upajo, da bo kmalu sprejet. Detektivska dejavnost v Sloveniji se je začela razvijati po osamosvojitvi Slovenije. Prvi zakon, ki je reguliral detektivsko dejavnost, je začel veljati leta 1994. Detektivi se pri svojem delu srečujejo z različnimi dolžnostmi, pooblastili in prepovedmi, ki so jih dolžni spoštovati. Njihova pooblastila, dolžnosti in prepovedi se lahko tudi razlikujejo od države do države, vendar v državah bivše Jugoslavije ni opaziti večjih razlik med zakoni, ki urejajo dejavnosti detektivov; lahko bi rekli, da gre kvečjemu za podobnosti. Izkazalo se je, da države močno sodelujejo pri oblikovanju zakonov in pravilnikov. Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, pridobivanje informacij, nadzor, pooblastila. 5

Comparative analysis of detective agencies in some countries of the former Yugoslavia (Croatia, Bosnia and Herzegovina, Republic of Serbia and Slovenia) - Summary The disintegration of Yugoslavia took place in parallel with great political, economic and social changes. These changes led to the development of new professions and activities, particularly based on private initatives. The private investigate activity, which is now legally regulated differently, has begun to develop in the countries of former Yugoslavia. The levels of the development of this activity are different.investigate activity in Croatia started to develop intensively after 1996 when the Law for the protection of persons and property came into force. Investigate activity was also defined in it, but in the context of security activity. The first specific law that regulates the detective activity in Croatia, the Law of private detectives, came into force in 2009. Bosnia and Herzegovina is a country, consisting of two entities and one district and has no law which regulates private detective services across the entire country. Investigate activity was formally established in 2002 when Republika Srpska adopted the Law for the protection of persons and properties and private detective agencies. The similar law was adopted in District Brčko in 2004. The Federation of Bosnia and Herzegovina is the only entity in which activity has not been regulated yet, although governent has approved a Bill in July 2010. Also, investigate activity is not regulated in the Republic of Serbia. There is a model law for any person engaged in this activity, hoping it will soon be adopted. Investigate activity in Slovenia started to develop after independence of Slovenia. The first law that regulated the detective activity came into force in 1994. Detectives are in contact with various duties, power and prohibitions, which are obliged to respect. Their powers, duties and prohibitions may also vary from one country to the other, but in the countries of former Yugoslavia there aro no major differences among the laws governing the activites of detectives. We might say that there is at most of the similarities. This could be the result of cooperation among countries, as it turned out that the country strongly cooperate in shaping laws and regulations. Key words: detective, detective agency, acquisition of information, control, authority. 6

1 UVOD Detektivska dejavnost pomeni zbiranje in posredovanje informacij, ki jih detektivi pridobivajo na podlagi pooblastila stranke v njenem imenu in na njen račun. Za uspešno in zakonito opravljanje dejavnosti mora detektiv poznati vrsto zakonov in podzakonskih predpisov, kjer so natančno določena njegova pooblastila, dolžnosti in prepovedi. Ljudje najemajo detektiva za opravljanje različnih nalog, vendar so naloge detektiva, ki jih lahko opravlja, omejene z zakoni. Detektivska dejavnost v državah bivše Jugoslavije je relativno mlada dejavnost, ki se je začela razvijati po letu 1990. Položaj, ki ga detektivska dejavnost zavzema v teh državah, je še vedno precej nedorečen. Na to kažejo predvsem predlogi sprememb zakonov, ki regulirajo zakonsko dejavnost; Republika Srbija je država brez sistemskega zakona, ki bi reguliral detektivsko dejavnost. Vsekakor pa velja, da so naloge, ki jih detektiv lahko opravlja v teh državah, podobne, lahko bi rekli, celo istovrstne. Detektiv lahko tako zbira različne informacije, predvsem o osebah, ki so pogrešane, o predmetih, ki so izgubljeni ali ukradeni, informacije, ki so povezane z delovnimi obveznostmi delavcev, zbira lahko tudi različne dokaze, ki jih stranka potrebuje v kazenskem postopku. Pri opravljanju nalog je tako dolžan spoštovati vrsto dolžnosti, kot na primer molčečnost, se pravi, da podatkov, do katerih je prišel, ne sme posredovati tretjim osebam, prav tako je dolžan sporočiti pristojnemu organu, če je pri svojemu delu naletel na dokaze, ki kažejo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Detektiv je dolžan spoštovati tudi pooblastila, ki mu jih dovoljuje zakon. Detektivu je omejena uporaba prisilnih sredstev, dovoljeno mu je le slikanje in snemanje na javnih mestih. Vsaka dejavnost, ki je zakonsko opredeljena, mora biti tudi nadzorovana. Nadzor nad detektivsko dejavnostjo v analiziranih državah opravljajo različni pristojni organi. Nadzorujejo zakonitost poslovanja, pregledujejo poslovno 7

dokumentacijo in različna dovoljenja, ki jih detektiv potrebuje za opravljanje dela. Osnova za dobro in uspešno detektivsko delo sta primerna izobrazba in praktična usposobljenost detektivov. Vsekakor je pomembna tudi iznajdljivost detektivov, ki jih vodi pri opravljanju njihovega dela. Obstaja relativno malo literature, ki prikazuje razvoj in stanje detektivske dejavnosti v državah bivše Jugoslavije. Z uporabo različnih metod smo zato pripravili nekakšen posnetek stanja na tem področju na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Sloveniji, ki pa smo jo obravnavali bolj kot referenčno državo. 2 METODOLOŠKI PRISTOP 2.1 Predmet in cilji naloge Predmet proučevanja je razvoj detektivske dejavnosti v državah bivše Jugoslavije. Opisane so različne dolžnosti, pooblastila in omejitve, s katerimi se srečujejo detektivi pri svojemu delu. Poudarek je na normativno - pravni ureditvi dejavnosti. Cilji, ki jih skušamo v diplomskemu delu doseči, so : predstaviti razvoj detektivske dejavnosti v posameznih državah bivše Jugoslavije; predstaviti zakonodajo na področju detektivske dejavnosti; opisati pravice in omejitve detektivov; analizirati razlike in podobnosti detektivske dejavnosti za posamezne države; predstaviti nadzor nad delom detektivov. 8

2.2 Hipoteze V diplomskemu delu bomo preverjali naslednje hipoteze: H1: Detektivska dejavnost je v državah bivše Jugoslavije slabo razvita. H2: Detektivi imajo v državah bivše Jugoslavije premalo pooblastil za opravljanje svojega dela. H3: Detektivska dejavnost v državah bivše Jugoslavije ima pogoje, ki so ključni za uspešen razvoj. 2.3 Metode Analiza primarnih in sekundarnih virov je temeljna metoda, ki smo jo uporabili v diplomski nalogi. Primarni se nanašajo predvsem na proučevanje zakonodaje in drugih podzakonskih aktov na področju detektivske dejavnosti in na področjih, ki so z detektivsko dejavnostjo neposredno povezana. V veliko pomoč so nam bili tudi intervjuji, ki smo jih opravili z detektivoma iz Hrvaške in Srbije ter profesorjem, ki se ukvarja s področjem detektivske dejavnosti iz Bosne in Hercegovine. V diplomskem delu smo uporabili primerjalno in deskriptivno metodo ter analizo strokovne literature in internetnih virov, pregledali smo tudi nekaj diplomskih nalog s sorodno vsebino. 9

3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV 3.1 Varnost in zasebna varnost»varnost je stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni in duševni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave«(grizold, 1999:23). Gledano skozi razvoj, je varnost vgrajena kot biološki mehanizem, kot stremljenje organizma po obstoju, kot prilagajanje organizma na ogrožajoče okoljske vplive. V biološkemu smislu je torej varnost pogoj za delovanje osnovnih življenjskih funkcij ter zavestno dejanje, da bi se stanje varnosti ponovno vzpostavilo (Anžič, 1997). Varnost lahko pojmujemo tudi kot dejavnost države. Pri tem gre za tisto življenjsko potrebno delovanje državnih organov in služb, ki v ideološkem, zakonitem, organizacijskem in delovnem smislu zagotavlja uspešno varovanje temeljnih družbenih vrednot in nasploh družbenega življenja in del; vse do ravni temeljne organizacije združenega dela in krajevne varnosti. V tem sklopu poznamo več oblik varnosti in sicer: ekonomsko, socialno, politično, državno, javno, nacionalno, požarno, prometno, notranjo, zunanjo in univerzalno varnost. Vsaka oblika varnosti ima svoj pomen in namen (Vršec, 1988). Zasebna varnost je ožji pojem od varnosti. Največkrat ga povezujemo z zasebno varnostjo in detektivsko dejavnostjo in ga pojmujemo kot stanje v katerem se z varnostnimi, preventivnimi in drugimi aktivnostmi preprečujejo, razrešujejo protipravna in druga dejanja, ki so v pristojnosti zasebno varnostnih služb (Čas, 2005). Izraz zasebno ima dvojni pomen. V prvem primeru pomeni izraz lastništvo nad službami varovanja, ki so v zasebni lasti, v drugem primeru pa gre za zagotavljanje varnosti zasebnemu naročniku. Zasebna varnost je torej nasprotna od državne varnosti in je v interesu posameznika, medtem ko je državna v enakem obsegu na voljo vsem 10

državljanom (Sotlar, 1997). Zasebna varnost se pojavlja kot potreba za dosego še večje varnosti, katero pa se lahko zagotovi z zasebnim varstvom. S tem varstvom se opravljajo dejavnosti varovanja ljudi in premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja, ki ga ne zagotavlja država (Čas, 2006). Izraz zasebna varnost izhaja iz tega, da varuje zasebnost posameznika in njihovo premoženje, varnostne storitve pa kupujejo in plačujejo naročniki. Tako storitve zasebno varnostnih služb potrebuje naročnik zasebne varnosti, kot država potrebuje policijo. Zasebnik pričakuje za svoj denar dosti več, kot od policije pričakuje družbeni povprečnež (Čas, 2010). 3.2 Zasebno varstvo, zasebno varovanje in zasebno varnostne službe Zasebno varstvo je pojem, ki bi ga lahko označili kot nadstandardno varstvo, ki ga zagotavljajo predvsem zasebno varnostne službe, detektivi in detektivske družbe. Zagotavljanje dodatne varnosti je potrebno naročiti in plačati. S takšnim zasebnim varstvom pa se dosega višja stopnja varnosti za naročnika in družbo, hkrati pa tudi višja stopnja varnosti v celi družbi (Čas, 2010). Zasebno varstvo je regulirana gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z varnostnimi storitvami in nalogami ter zbiranjem in posredovanjem informacij. S pojmom "zasebno varstvo" se označuje zasebno varovanje, detektivsko dejavnost, varnostno svetovanje in državljansko samovarovanje. Cilji na področju zasebnega varstva v Republiki Sloveniji so predvsem razvoj dejavnosti zasebnega varstva, sistemska ureditev na tem področju, izobraževanje detektivov in varnostnega osebja, nadzor nad izvajanjem zasebnega varstva in doseganje pozitivnih učinkov na področju varnosti (Ministrstvo za notranje zadeve, 2010). Zakonodaje posameznih držav opredeljujejo različne oblike zasebnega varovanja; načeloma med državami glede tega ni bistvenih vsebinskih razlik. V Sloveniji Zakon o zasebnem varovanju (Ur. list RS, št. 17/2011) na primer 11

definira zasebno varovanje kot:»varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom. Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost«. Zasebno varovanje je vezano na varovanje premoženja posameznika in premoženja drugih subjektov ter zagotavljanje drugih pravic in svoboščin, ki so lahko ogrožene. Gre za varovanje ljudi in premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugim oblikam škodljivega delovanja (Čas, 2006). Dejavnosti in pristojnosti zasebno varnostnih služb so obsežne in se spuščajo na različne dejavnosti. Njihov namen je predvsem ustvarjanje dobička. Ugotovimo lahko, da so dejavnosti s katerimi se zasebno varnostne službe ukvarjajo podobne kot drugje po svetu, lahko pa jih razvrstimo v več skupin in sicer: fizično in tehnično varovanje oseb in premoženja, preprečevanje kriminalitete in drugih deviantnosti, spremstvo denarja in vrednostnih pošiljk v prometu, svetovanje in inženiring, trgovina s sredstvi in pripomočki za uspešno varovanje, usposabljanje in izobraževanje varnostnikov, servisne usluge (Čas, 1997). 3.3 Detektiv in detektivska dejavnost Iz prejšnjega podpoglavja izhaja, da tudi detektivska dejavnost sodi v sklop nedržavnega, torej zasebnega varstva. Detektive ter njihovo delo poznajo v 12

zahodnih državah že zelo dolgo, medtem ko je v državah bivše Jugoslavije ta pojem sorazmerno mlad in nepoznan. Detektiv je oseba, ki nekaj odkriva ali razkriva. Beseda detektiv izhaja iz latinske besede detectio, ki pomeni odkrivati. Detektiv je posameznik, ki na zakonit način pridobiva podatke in dokazno gradivo, vse to analizira in v obliki informacije posreduje naročniku (Dvoršak, 2002). Ponekod v tujini kot detektiva imenujejo tudi policijskega uslužbenca v civilu. Sodobni detektiv je strokovnjak, ki ima neskončno potrpljenje s papirji in ljudmi. V najrazličnejših zbirkah podatkov, ki so mu dostopne, išče najrazličnejše podatke, prav tako jih zbira pri najrazličnejših ljudeh. Uporablja vse najsodobnejše elektronske pripomočke, zlasti računalnik. Podatke, do katerih se dokoplje, skrbno analizira in iz njih oblikuje informacijo. Lahko je strokovnjak za elektroniko, računalništvo, finance, ekologijo, kemijo, vročanje sodnih pošiljk in podobno. (Dvoršak, 2002). Zasebni detektivi (v tujini se zanje uporablja izraz zasebni preiskovalec oziroma private investigator) opravljajo naloge, ki so odvisne predvsem od potrebe stranke, ki ga najame. Osnovni del njihovega dela je zbiranje podatkov in informacij (Kotnik, 1999). Detektivska dejavnost je zbiranje in posredovanje informacij, svetovanje na področju preprečevanja kaznivih in drugih škodljivih dejanj. To dejavnost opravljajo detektivi in sicer kot svoboden poklic. Detektiv ima vpogled v osebne in druge podatke, ki jih obdeluje za potrebe naročnika, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivu dajejo predpisi, ki urejajo tovrstno dejavnost (Čas, 2010). Detektivska dejavnost je komercialna dejavnost, osnova katere je pogodbeni odnos med naročnikom določene storitve in njenim izvajalcem, to je detektivov, kar pa posledično pomeni, da lahko detektiv opravlja le tiste naloge, za katere je pooblaščen s strani naročnika, seveda v okviru zakona, ki določa osnove delovanja detektivom (Jaklič, 1998). 13

4 DETEKTIVSKA DEJAVNOST NA HRVAŠKEM Poklic detektiva (na Hrvaškem mu pravijo privatni istražitelj) je bil do leta 1990 neznan oziroma nepomemben. Zanimanje zanj se je začelo povečevati, ko država ni bila več sposobna ali dovolj zainteresirana za preganjanje določenih kaznivih dejanj. Med ključnimi razlogi za nerazvitost detektivske dejavnosti na Hrvaškem, prevladuje nepoznavanje vrednosti in moči informacije (Blažek, 2002). 4.1 Stanje detektivske dejavnosti na Hrvaškem Do leta 1996 detektivska dejavnost na Hrvaškem ni bila zakonsko regulirana, uporabljal se je le jugoslovanski zakon o osnovah družbene samozaščite (Zakon o osnovama društvene samozaštite). 01.12.1996 je Hrvaška dobila Zakon o varstvu oseb in premoženja (Zakon o zaštiti osoba i imovine), v katerem se je prvič začela omenjati tudi detektivska dejavnost, vendar v sklopu varnostne dejavnosti. Zakon je bil dopolnjen dvakrat, in sicer leta 2001 (elektronski naslov hrvaškega detektiva). S 03.03.2009 je stopil v veljavo Zakon o zasebnih detektivih (Zakon o privatnih detektivima) prvi posebni zakon, ki regulira detektivsko dejavnost na Hrvaškem. Poleg zakona obstajajo še trije pravilniki, ki dodatno usmerjajo delo detektivov: Pravilnik o detektivski izkaznici, Pravilnik o opravljanju detektivskega dela, Pravilnik o načinu in programu za opravljanje izpita detektivske dejavnosti. Poleg zakona in pravilnikov morajo detektivi svoje delo opravljati tudi v skladu z drugimi zakoni, kot sta na primer Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o varstvu osebnih podatkov (Blažek, 2002). 14

Danes je na Hrvaškem okoli 20 detektivskih agencij in okoli 100 detektivov z licenco, čeprav vsi ne opravljajo te dejavnosti. Večina agencij je z območja Zagreba in okolice. Agencije so registrirane kot obrti, podjetja in komanditne družbe (intervju z detektivom iz Hrvaške, 2011). 4.2 Ureditev detektivske dejavnosti Detektivska dejavnost po Zakonu o zasebnih detektivih obsega zbiranje obvestil in informacij, ki so potrebni za dokazovanje dejstev, vpogled v osebne in druge podatke ter uporabo in obdelavo osebnih in drugih podatkov za potrebe naročnika detektivskih uslug v mejah, ki jih dopušča naročnik ter v skladu z Zakonom o zasebnih detektivih (Blažek, 2002). Detektivsko dejavnost lahko opravljajo pravne osebe in obrtniki, ki imajo dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Detektivska dela opravljajo zasebni detektivi, zaposlene osebe pri pravnih osebah ter obrtniki iz prejšnjega stavka, ki pa morajo imeti dovoljenje pristojne policijske uprave (Zakon o privatnih detektivima, Narodne novine, št. 24/2009). 4.2.1 Pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti Pravni osebi se odobri opravljanje detektivske dejavnosti pod naslednjimi pogoji: dejavnost mora imeti vpisano v sodni register, in sicer kot preiskovalno in varnostno dejavnost, delovno razmerje za nedoločen čas, sklenjeno z najmanj enim detektivom, poslovni prostor mora biti urejen v skladu s prostorsko tehničnimi zahtevami (Narodne novine, št. 24/2009). 15

Zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje detektivske dejavnosti fizična oseba predloži pristojni policijski upravi. Ta zahtevek potrdi, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje: ima stalno prebivališče v Republiki Hrvaški, ima opravljeno najmanj visoko strokovno izobraževanje, ima končano usposabljanje, ki traja 12 mesecev, je v dobrem zdravstvenem stanju, ni pravnomočno obsojena niti se proti njej ne vodi kazenski postopek, ki se preganja po uradni dolžnosti, je vredna zaupanja, ima opravljen strokovni izpit za detektiva, razume hrvaški jezik (Narodne novine, št. 24/2009). 4.2.2 Pooblastila in dolžnosti detektivov Detektiv lahko opravlja delo le na podlagi dovoljenja stranke in pisne pogodbe med naročnikom in detektivom. Detektivi opravljajo svoja dela na podlagi naloga, ki ga izda odgovorna oseba v detektivski agenciji, nalog pa mora vsebovati številko pogodbe ter opis nalog, ki jih je detektiv dolžan opraviti. Detektiv sme zbirati informacije in obvestila le od osebe, ki mu jih je pripravljena prostovoljno tudi posredovati (Narodne novine, št. 24/2009). Detektiv lahko zbira naslednje informacije ter obvestila: o pogrešanih osebah in osebah, ki se skrivajo, o osebah, ki so poslale anonimna pisma, ali o osebah, ki so obrekovale ali kako drugače užalile naročnika, na področju zasebnega, družinskega ali poslovnega življenja (materialna in nematerialna škoda), o osebah, ki so stranki povzročile škodo, 16

o predmetih, ki so izgubljeni ali ukradeni, o dokazih, potrebnih za upravičenje stranke pred pravosodnimi ter državnimi organi, o zvestobi delavcev, o uspešnosti in poslovnosti obrtnikov in pravnih oseb, o dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na osebni položaj državljanov in njihovo premoženje, o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na podlagi osebne tožbe ter njihovih storilcev, o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata, o kršenju delovnih obveznosti in delovne discipline. Poleg zbiranja obvestil in informacij lahko detektiv: načrtuje in izvaja varstvo poslovnih skrivnosti, informacijskega sistema in osebnih podatkov za svojega naročnika, vroča pisma v sodnem, upravnem ter drugih postopkih (Narodne novine, št. 24/2009). Če detektiv pri svojemu delu odkrije kakršne koli podatke o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan o tem obvestiti državno tožilstvo ali policijo. Zasebnemu detektivu je prepovedano: dajanje, prejemanje podkupnine ali odkup predmeta, ki izhaja iz kaznivega dejanja, zbiranje podatkov, ki so zavarovani s posebnimi zakoni, opravljati dejavnosti, ki so v pristojnosti policije, pravosodnih organov in varnostnih služb, 17

uporabljati sredstva za prisluškovanje in snemanje 1 (Narodne novine, št. 24/2009). 4.2.3 Shranjevanje podatkov Pri opravljanju svojega dela detektiv zbrana obvestila dokumentira na naslednje načine: z zapisnikom (zapisnik mora biti sestavljen v skladu z Zakonom o splošnemu upravnem postopku, ki ga sestavi, kadar se pokaže potreba po dokumentiranju podatkov ter informacij, ki jih je zbral pri svojemu delu), z beležko (beležko potrebuje za podatke in informacije, ki jih je dobil z izjavo osebe, ki pa ni pripravljena podpisati zapisnika), s pisnim poročilom stranki (vse informacije ter podatke, ki jih je pridobil, mora poslati stranki v pisnem poročilu), s fotografijo. Pravne osebe in obrtniki, ki opravljajo detektivsko dejavnost, so dolžni voditi naslednje zbirke podatkov: register pooblastil naročnikov, register sklenjenih pogodb, register izdanih delovnih nalogov. Vsi podatki iz registra veljajo kot poslovna tajna. Lahko se uporabljajo le za namen, za katerega so bili zbrani. Morajo biti dobro varovani, tako da so nedostopni nepooblaščenim osebam. Kopijo sklenjenega dogovora mora detektiv oziroma detektivska agencija čuvati najmanj pet let. Vse ostale podatke, ki niso dokumentirani oziroma ki niso pomembni, morajo uničiti v roku osmih dni od dneva, ko so bili zbrani (Narodne novine, št. 24/2009). 1 Detektivu je dovoljeno le zasledovanje in slikanje na javnih mestih. 18

4.2.4 Nadzor nad delom detektivov Inšpekcijski nadzor nad delom detektivov izvajajo inšpektorji za zasebno varovanje in detektivsko dejavnost Ministrstva za notranje zadeve. Njihovo delo je: preverjanje in ugotavljanje istovetnosti oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost, začasno, do prihoda policije, omejiti svobodo gibanja osebi, za katero obstajajo sumi, da je pri opravljanju detektivske dejavnosti storila kaznivo dejanje ali prekršek, začasno, do prihoda policije, odvzeti predmete, ki kažejo, da je predmet vezan na storitev kaznivega dejanja ali prekrška ali pa, da lahko služi kot dokaz v postopkih, pregledati in zavarovati prostore, objekte, dokumentacijo ter prevozna sredstva, ki jih detektiv uporablja za opravljanje detektivske dejavnosti, kadar obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vpogled v register podatkov in poslovno dokumentacijo, ki jim omogočajo vpogled v poslovanje detektivov (Narodne novine, št. 24/2009). Pravna oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost, je dolžna inšpektorjem omogočiti opravljanje njihovega dela, se pravi nadzora, ter jim omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo, podatke ter ostale informacije (Narodne novine, št. 24/2009). 4.2.5 Združenje zasebnih detektivov Hrvaške Združenje zasebnih detektivov Hrvaške je strokovna in interesna organizacija zasebnih detektivov. Deluje v skladu z zakoni ter drugimi pravnimi predpisi, ki urejajo detektivsko dejavnost, s svojim Statutom in drugimi predpisi, ki so usmerjeni k razvoju detektivske dejavnosti v Republiki Hrvaški. 19

Združenje zasebnih detektivov Hrvaške je neprofitno združenje, katerega člani so zasebni detektivi, ki imajo dovoljenje za opravljanje detektivske dejavnosti, ter osebe, ki so zainteresirane za razvoj detektivske dejavnosti na Hrvaškem. Njegova osnovna naloga je usmerjanje detektivske dejavnosti. Združenje zasebnih detektivov Hrvaške poleg usmerjanja detektivske dejavnosti, skuša doseči še naslednje cilje: braniti čast in ugled detektivske dejavnosti in članov, izboljšati detektivsko dejavnost kot samostojno ter neodvisno dejavnost, spremljati zakonodajo na področju delovanje detektivske dejavnosti ter predlagati morebitne spremembe, sodelovati z osebami, ki so dobile dovoljenje za opravljanje detektivske dejavnosti, sodelovati z državnimi organi, ki zatirajo nelegalne detektivske dejavnosti, sodelovati s tujimi zbornicami, ki se ukvarjajo z detektivsko dejavnostjo (http://updh.hr/onama/). 5 DETEKTIVSKA DEJAVNOST V BOSNI IN HERCEGOVINI 5.1 Upravno politična organiziranost Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina je država s posebno politično strukturo, ki je bila po državljanski vojni (1992 1995) vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Ta sporazum je vseboval tudi novo ustavo in z njo novo politično ureditev. BiH je razglasila svojo neodvisnost oktobra 1991. Februarja leta 1992 je sledil referendum o ločitvi Bosne in Hercegovine od Jugoslavije. Na referendumu se 20

je večina državljanov odločila za neodvisno državo. Bosanski Srbi se referenduma niso udeležili in s podporo Srbije začeli vojno v Bosni in Hercegovini, da bi BiH razdelili po etničnem načelu in se odcepili ter priključili Srbiji. Kmalu je izbruhnila vojna med vsemi tremi narodi Srbi, Hrvati in Bošnjaki. Marca 1994 so Bošnjaki in Hrvati podpisali sporazum o vzpostavitvi bošnjaško hrvaške Federacije Bosne in Hercegovine ter konfederacije z Republiko Hrvaško. (www.bosna-hercegovina.info/povijest.htm) V ameriškem mestu Dayton so leta 1995 vse tri strani podpisale mirovni sporazum, s čimer se je končala triletna vojna. Sporazum so podpisali predsednik BIH (Izetbegović), Hrvaške (TuĎman) in Srbije oziroma Zvezne republike Jugoslavije (Milošević). Daytonski sporazum je razdelil Bosno in Hercegovino na dva dela Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko. Med vojno v BiH je bilo ubitih približno 100.000 ljudi, od tega 83 odstotkov Bošnjakov, 10 odstotkov Srbov, 5 odstotkov Hrvatov in 1 odstotek ostalih. (www.idc.org.ba/index.php?option=com_content&view=section&id=35&itemid =126&lang=bs) Bosna in Hercegovina je danes sestavljena iz dveh entitet in enega distrikta: Federacija Bosne in Hercegovine (v njej pretežno živijo Bošnjaki in Hrvati), Republika Srbska (pretežno v njej živijo Srbi), Distrikt Brčko (v njem živijo Bošnjaki, Hrvati, Srbi in ostali). Distrikt Brčko je samostojna administrativna enota lokalne samouprave in je pod suverenostjo BiH. Na njegovem teritoriju se uporablja ustava BiH in njeni zakoni. Na območju distrikta živi okrog 71000 prebivalcev (Bosnian institute, 2004). V daytonski ustavi so v 3. členu točno določene odgovornosti in pristojnosti države in na drugi strani entitet. Entiteti imata pravico vzpostavljanja 21

posebnih in paralelnih odnosov s sosednjimi državami, ki so v skladu s suverenostjo države. Vsaka entiteta mora nuditi potrebno pomoč vladi Bosne in Hercegovine, da lahko ta izpolnjuje svoje mednarodne dolžnosti. S privolitvijo parlamentarne skupščine lahko vsaka eniteta sklepa pogodbe z državami in mednarodnimi institucijami (Ustava Bosne in Hercegovine). Oblast v Bosni in Hercegovini se deli na tri veje: zakonodajno, izvršno in sodno. Izvršno oblast v državi predstavljajo predsedstvo BiH in ministrski svet. Zakonodajno oblast je daytonska ustava podelila parlamentarni skupščini. Sodna oblast je dodeljena vrhovnemu sodišču in ustavnemu sodišču, ki jo nadzoruje pravosodno ministrstvo (U. S. Department of State, 2011). PREDSEDSTVO Predsedovanje predsedstvu rotira med tremi člani: Bošnjakom, Hrvatom in Srbom. Vsak član je neposredno izvoljen za dobo 4-ih let. SVET MINISTROV (Vlada) Predsedstvo imenuje predsednika Sveta ministrov (vlade), potrdi pa ga predstavniški dom parlamenta. Predsednik vlade mora nato imenovati zunanjega ministra, ministra za zunanjo trgovino in obrambnega ministra. PARLAMENTARNA SKUPŠČINA Parlamentarna skupščina je sestavljena iz dveh domov, predstavniškega doma in doma narodov. Dom narodov ima 15 delegatov. Dve tretjini teh delegatov prihajata iz Federacije BiH (5 Hrvatov in 5 Bošnjakov), ena tretjina pa iz Republike Srbske. Predstavniški dom sestavlja 41 poslancev, od katerih je dve tretjini izvoljenih v Federaciji BiH, ena tretjina pa v Republiki Srbski. Naloge parlamentarne skupščine so: sprejemanje zakonov, odločanje o viru in obsegu dohodkov, sprejemanje proračuna za državne institucije in druge naloge, ki mu jih dodelita entiteti po skupnem sporazumu. 22

SODSTVO Ustavno sodišče je vrhovni arbiter pri zakonih. Sestavlja ga 9 članov. Štiri člane izbere Predstavniški dom Federacije BiH, dva izbere skupščina Republike Srbske, tri pa izbere evropsko sodišče za človekove pravice po posvetu s predsedstvom (U. S. Department of State, 2011). 5.2 Na splošno o detektivski dejavnosti v Bosni in Hercegovini Detektivska dejavnost v Bosni in Hercegovini je zelo mlada dejavnost. Zasebna varnostna dejavnost Bosne in Hercegovine je bila formalno vzpostavljena leta 2002, ko so bili sprejeti določeni zakoni v teritorialnih enotah Republike Srbske in Federacije Bosne in Hercegovine ter distrikta Brčko: v Republiki Srbski je bil sprejet Zakon o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter zasebni detektivski dejavnosti (Zakon o agencijama za obezbeďenje lica i imovine i privatnoj detektivskoj djelatnosti), v Federaciji Bosne in Hercegovine je bil sprejet Zakon o varstvu ljudi in premoženja (Zakon o zaštiti ljudi i imovine), v distriktu Brčko je bil leta 2004 sprejet zakon, podoben tistemu v Republiki Srbski - Zakon o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter zasebni detektivski dejavnosti (Zakon o agencijama za osiguranje lica i imovina i privatnoj detektivskoj djelatnosti) (Vejnović, 2008). Navedeni zakoni urejajo dejavnosti zasebnega varovanja, določajo pravila, potrebna za nastanek tovrstne dejavnosti, dolžnosti oseb fizičnega varovanja ter privatnih detektivov, kakor tudi nadzor nad temi dejavnostmi. Detektivska dejavnost v Republiki Srbski ter distriktu Brčko je urejena z zakonom, medtem ko Federacija BiH še nima zakona o detektivski dejavnosti. Takega zakona pa tudi ni na ravni celotne Bosne in Hercegovine. 23

Načela detektivske dejavnosti predstavljajo najbolj splošna in osnovna pravila, po katerih so se zasebni detektivi dolžni ravnati. Sestavljena so iz zakonov in drugih podzakonskih aktov, ki določajo ravnanje zasebnih detektivov, kakor tudi detektivskih izkušenj ter prakse (Vejnović idr., 2008). Za uspešno opravljanje detektivske dejavnosti je potrebno tudi, da poleg spoštovanja zakonov ter drugih podzakonskih predpisov, kodeksa detektivske etike, detektivskih načel, zasebni detektiv obvlada še znanja iz defendologije (znanost o zaščiti, varovanju in obrambi), kriminalistične taktike, kriminalistične tehnike, kriminalistične metodike in kriminalistične psihologije. Poleg teh mora detektiv poznati še osnove Kazenskega prava, vključno s procesnim in materialnim pravom, Zakona o prekrških ter mnogo drugih (Vejnović idr., 2008). Obstajajo številni problemi, ki obremenjujejo družbo v tranziciji - korupcija, finančne in druge zlorabe, razne oblike prevare ter druge oblike kriminala. Ureditev in spodbuda svobodne in avtonomne detektivske dejavnosti v Bosni in Hercegovini bi prispevala h konstruktivnejšemu reševanju obstoječih problemov v vseh strukturah države. Prav tako pa bi nova dejavnost prinesla tudi nova delovna mesta, ki so dobrodošla v vsaki družbi, še posebej tam, kjer je stopnja nezaposlenosti visoka (Vejnović idr., 2008). 5.3 Detektivska dejavnost v Republiki Srbski V Republiki Srbski je detektivska dejavnost samostojna dejavnost, ki pomeni zbiranje in predelavo podatkov ter dokazov materialne narave. Zakoni in predpisi, ki urejajo detektivsko dejavnost v Republiki Srbski, so: Zakon o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter detektivske dejavnosti (Zakon o agencijama za obezbjeďenje lica i imovine i privatne detektivske djelatnosti) Sl. Glasnik RS, br. 01-1277/2007), Pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita za osebe fizičnega in tehničnega varovanja ter zasebnega detektiva (Pravilnik o načinu 24

polaganja stručnog ispita za pripadnike fizičkog i tehničkog obezbjeďenja i privatnog detektiva), Pravilnik o načinu prostorske in tehnične ureditve (Pravilnik o prostornim i tehničkim uslovima), Pravilnik o izdajanju licenc za pripadnike varnostne ter detektivske dejavnosti (Pravilnik o legitimaciji pripadnika obezbjeďenja i detektivskoj legitimaciji), Pravilnik o evidencah (Pravilnik o evidencijima) (Vejnović idr., 2008). Pravne norme, ki so zapisane v navedenih predpisih, so podlaga za delovanje detektivov in detektivskih agencij. Detektivsko dejavnost lahko opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje te dejavnosti in imajo naziv zasebni detektiv. Dva ali več detektivov se lahko združi v detektivsko družbo, ki je organizirana kot pravna oseba. Detektivska družba lahko prične z delom potem, ko se je registrirala pri pristojnemu organu ter dobila dovoljenje Centra javne varnosti Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbske (Centar javne bezbjednosti Ministarstva unutrašnjih poslova Republike Srpske) (Vejnović idr., 2008). Dovoljenje za opravljanje detektivske dejavnosti se lahko izda osebi, ki ima izpolnjene naslednje pogoje: je državljan Republike Srpske ali BiH in ima stalno prebivališče v Republiki Srpski, je stara najmanj 25 let, ima dokončano višjo ali visoko šolo, ima dokončano pripravništvo, ki ga je opravljala pri zasebnemu detektivu in ki je trajalo 18 mesecev, s svojim dosedanjim načinom življenja in obnašanja dokazuje, da bo vestno in odgovorno opravljala detektivska dela, je zdravstveno sposobna ter v dobri fizični in psihični pripravljenosti, 25

ima opravljen strokovni izpit, ki ga je opravila pred izpitno komisijo Ministrstva za notranje zadeve (Zakon o agencijama za obezbjeďenje lica i imovine i privatne detektivske djelatnosti, Službeni glasnik RS, 01/1277/07). 5.3.1 Pooblastila in dolžnosti detektivov v Republiki Srbski Detektiv je pri svojemu delu dolžan izpolnjevati številne dolžnosti, ki so določene z zakoni in podzakonskimi akti. Nekatere izmed teh dolžnosti so: Detektivska dejavnost se sme opravljati samo na podlagi pogodbe, sklenjene v pisni obliki med detektivom ter naročnikom. Pogodba tako določa vrsto pravic in obveznosti tako detektiva kot tudi naročnika. Zasebni detektiv lahko delo sprejme ali zavrne. V določenih primerih, je detektiv dolžan delo, ki mu ga je naročnik ponudil, tudi zavrniti če gre za delo, ki zahteva zbiranje podatkov, ki se ne smejo zbirati, ter v drugih primerih, kjer je opravljanje dela v nasprotju s predpisi in kodeksom etike. Detektiv je dolžan po opravljenem delu vse zbrane podatke posredovati svoji stranki, vse druge podatke, ki niso vsebinsko pomembni, pa uničiti v roku osmih dni. Detektiv ne sme podatkov, do katerih je prišel pri svojemu delu, posredovati drugim osebam oziroma jih kako drugače objavljati, saj ti štejejo za poslovno skrivnost. Detektiv lahko zbira podatke le od oseb, ki so mu jih pripravljene posredovati, podatke pa lahko uporablja samo za namen, za katerega so bili zbrani. Detektiv, ki je pri svojemu delu naletel na dokaze, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan nemudoma to sporočiti pristojnemu organu Ministrstvu za notranje zadeve ali pristojnemu javnemu tožilcu. 26

Detektiv pri svojem delu ne sme uporabljati strelnega orožja, razen v primerih osebne zaščite (Službeni glasnik RS, 01/1277/07). Detektiv ima pri svojem delu pravico do vpogleda v določene evidence. Pooblaščena oseba državne uprave, ki vodi določene evidence, mora detektivu posredovati naslednje podatke: o stalnem in začasnem prebivališču oseb, iz zavarovalne police, o davčni napovedi, o lastnikih motornih vozil ter plovil, iz državnega arhiva, o pokojnini ter invalidskem zavarovanju. (Službeni glasnik RS, 01/1277/07) Zakon o detektivski dejavnosti natančno določa pristojnosti detektiva. Detektivu je dovoljeno zbirati naslednje podatke o: pogrešanih osebah, osebah, ki se skrivajo oziroma so pogrešane, piscih in pošiljateljih anonimnih pisem, osebah, ki širijo govorice, osebah, ki so stranki povzročile škodo, predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni, uspešnosti poslovanja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. (Službeni glasnik RS, 01/1277/07) Zakonodajalec ni podrobno definiral pooblastila detektivov. Zato obstaja določena nejasnost, katere podatke lahko zbira oziroma kaj sploh lahko 27

opravlja detektiv. Predvsem se to nanaša na nekatera pooblastila, ki so zelo blizu pooblastilom drugim državnim organom npr. policiji (Vejnović idr., 2008). V nadaljevanju bomo natančneje pogledali načine zbiranja podatkov. Zbiranje podatkov o pogrešanih osebah Zasebni detektivi lahko zbirajo podatke o pogrešanih osebah. Zakonodajalec se je usmeril v to, da zasebni detektiv išče pogrešane osebe na druge možne načine, na osnovi sodelovanja z družino pogrešane osebe, kar pa ne vključuje dejavnosti policije pri iskanju pogrešane osebe. Jasno je, da zasebni detektiv v teh primerih lahko pomaga pri iskanju osebe. Problem se pojavlja, ko oseba izgine v sumljivih okoliščinah in ko vsi dokazi kažejo na to, da je pogrešana oseba žrtev kriminalnega dejanja. V takšnih situacijah mora biti delo detektiva pazljivo in v tesnem sodelovanju s policijo. Ne sme se zgoditi, da detektiv kakor koli ogrozi preiskavo. Praksa kaže na to, da velikokrat družina angažira detektiva, kadar delo policije dlje časa ne da nobenih informacij (Vejnović idr., 2008). Zbiranje podatkov o osebah, ki se skrivajo Pojem skrivanja oseb je zelo nejasen. Lahko se nanaša na osebe, ki se skrivajo po tem, ko so storile kaznivo dejanje, lahko pa na osebe, ki se skrivajo iz kakšnih drugih razlogov. Osebe se lahko skrivajo na primer pred sostorilci kaznivih dejanj, družino in poslovnimi partnerji. Oseba, ki je storila kaznivo dejanje in se skriva, je vprašanje, ki je zelo delikatno in še ne dovolj razjasnjeno. V obeh primerih bi detektiv moral sodelovati s policijo (Vejnović idr., 2008). Zbiranje podatkov o piscih in pošiljateljih anonimnih pisem Zbiranje tovrstnih podatkov je področje, ki je nedefinirano in problematično. V teh situacijah je problematično to, da je prisotna tretja oseba pri iskanju informacij ali pojasnjevanju določene zadeve in da se raziskava nanaša 28

predvsem na njo. Največkrat se tovrstno zbiranje podatkov nanaša na tiste podatke, ki so potrebni v sodnih postopkih (npr. tožba) (Vejnović idr., 2008). Zbiranje podatkov o osebah, ki so stranki povzročile škodo Povzročitev škode drugi osebi je zelo širok pojem, ki ima v osnovi največje možnosti, da se začne detektivska dejavnost še bolje razvijati. Gre predvsem za različne tatvine ter tatvine zaposlenih, kjer lahko detektiv veliko pripomore k preprečevanju tovrstnih dejanj. Vse bolj je na primer razširjeno poligrafiranje kandidatov za zaposlitev, da bi se potrdila njihova iskrenost, kakor tudi zbrali dokazi oziroma podatki o delu posamezne osebe (Vejnović idr., 2008). Zbiranje podatkov o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni Detektivi lahko učinkovito zbirajo podatke o predmetih, ki so izgubljeni ali ukradeni. Kadar je nek predmet izgubljen, ga lahko detektiv svobodno išče v skladu s pooblastili, ki jih ima. V drugem primeru, ko je nek predmet ukraden, mora detektiv ravnati pazljivo in svojo dejavnost opravljati v sodelovanju s policijo. V praksi policija dostikrat dosega slabe rezultate pri odkrivanju premoženjskih kaznivih dejanj in najdbi odtujenih predmetov (npr. kraja avtomobila), kar detektivom odpira dodatne možnosti za delo na tem področju (Vejnović idr., 2008). Zbiranje podatkov o uspešnosti poslovanja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov Detektivi lahko zelo uspešno pridobivajo podatke o stanju, uspešnosti organizacij, samostojnih podjetnikov in poslovnih partnerjev. Ta dejavnost predstavlja zelo perspektiven del detektivske dejavnosti. V času intenzivnega večanja zasebnega kapitala lahko zasebni detektivi preprečijo nastanek problemov, kot so prevare in ponarejanje različne dokumentacije (Vejnović idr., 2008). 29

5.3.2 Nadzor nad delom detektivov Nadzor nad delom detektivov ali upravni nadzor nad izvajanjem Zakona o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter detektivske dejavnosti in veljavnih predpisov izvaja Ministrstvo za notranje zadeve. Inšpekcijski nadzor nad opravljanjem detektivske dejavnosti izvaja pooblaščena oseba Ministrstva za notranje zadeve. Center za javno varnost lahko odvzame zasebnemu detektivu pooblastila, če: dokaže, da so podatki, na osnovi katerih je bilo izdano dovoljenje lažni, preneha kateri od pogojev, na osnovi katerih je bilo dovoljenje izdano, detektiv postane nezmožen za opravljanje detektivske dejavnosti, detektiv izgubi poslovno sposobnost. Če se ugotovi enega od zgoraj navedenih dejstev, se izreče prepoved za opravljanje detektivske dejavnosti za stalno. Proti izdani odločbi je možna pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve, vendar pritožba ne zadrži izvršbe. Odločitev po pritožbi je končna in proti njej ni mogoč upravni spor. Prav tako lahko Center javne varnosti z odločbo prepove detektivski agenciji opravljanje detektivske dejavnosti, če se detektivu, ki je zaposlen v tej agenciji, prepove opravljanje dela. Pooblaščene osebe Ministrstva za notranje zadeve pri opravljanju nadzora: preverjajo zakonitost poslovanja detektivskih agencij, preverjajo način uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih ukrepov, pregledujejo evidence in poslovno dokumentacijo, ki jim omogoča vpogled v poslovanje, pregledujejo poslovne prostore, naprave in tehnično opremo, preverjajo način hranjenja in nošenje orožja, 30

preverjajo usposobljenost za ravnanje z orožjem. (Službeni glasnik RS, 01/1277/07) 5.4 Detektivska dejavnost v distriktu Brčko Opravljanje detektivske dejavnosti v distriktu Brčko je določeno z Zakonom o agencijah za varovanje oseb in premoženja ter zasebni detektivski dejavnosti, ki je bil sprejet je leta 2004. Za ustanovitev detektivske agencije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ustanovijo jo lahko le pravne osebe, ki so registrirane na območju Bosne in Hercegovine, kakor tudi fizične osebe, ki izpolnjujejo predpise, ki so določeni z zakonom, detektivsko agencijo je potrebno vpisati v sodni register pri sodišču distrikta Brčko, detektivska agencija, lahko prične z delom, ko dobi dovoljenje Policije distrikta Brčko. Lastnik agencije mora izpolnjevati naslednje pogoje: je državljan Bosne in Hercegovine, je polnoleten, ima končano najmanj srednjo strokovno izobraževanje, je zdravstveno sposoben, ni obtožen, za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, s strani Mednarodnega sodišča za vojne zločine ni bil pravnomočno obsojen in da se proti njemu ne vodi kazenski postopek, ni bil kaznovan za prekrške javnega reda in miru ali druge podobne prekrške. 31

Dovoljenje za opravljanje detektivske dejavnosti se izda osebi, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, prav tako pa mora v okviru Ministrstva za notranje zadeve narediti strokovni izpit za opravljanje detektivske dejavnosti (Službeni glasnik Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine, št. 27/2004). 5.4.1 Pooblastila in dolžnosti detektivov Zbiranje podatkov Detektiv lahko pridobiva podatke samo od oseb, ki so mu le - te pripravljene prostovoljno posredovati. Pridobiva lahko naslednje podatke o: pogrešanih osebah, ali podatke o osebah, ki se skrivajo, ali podatke o piscih in pošiljateljih anonimnih pisem ter podatke oseb, ki obrekujejo, povzročiteljih škod, predmetih, ki so izgubljeni ali ukradeni, uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov. Detektiv lahko od pristojnih oseb državne uprave, ki vodijo različne evidence, pridobiva podatke: o stalnih in začasno prijavljenih osebah, iz zavarovalnih polic, o lastnikih motornih vozil ter plovil, iz državnih arhivov, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če detektiv pri svojemu delu pride do podatkov, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora nemudoma to sporočiti policiji Brčko ali javnem tožilcu. (Službeni glasnik Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine, št. 27/2004) Dolžnosti in prepovedi detektiva 32

Detektiv mora pri opravljanju svojega dela spoštovati naslednje dolžnosti oziroma prepovedi: detektivu je prepovedano uporabljati orožje ter druga prisilna sredstva, razen v primeru osebne zaščite, prav tako je detektivu prepovedano uporabljati sredstva ter naprave za elektronsko snemanje in prisluškovanje, detektiv je dolžan podatke in dokaze, do katerih je prišel pri opravljanju svojega dela, uporabljati samo za namene, za katere so bili zbrani. Prepovedana je njihova objava. Vsi ti podatki in dokazi se smatrajo kot poslovna tajna, tudi potem ko detektiv preneha z opravljanjem dela. po končanem delu je detektiv dolžan predati vse zbrane podatke in dokaze stranki. Ostale podatke, ki so bili zbrani in niso bili uporabni, pa uničiti v roku osmih dni od dneva, ko je bil sklenjen dogovor med naročnikom in detektivom, detektivska agencija je dolžna pristojni pooblaščeni osebi Policije Brčko omogočiti vpogled v vse zbrane podatke in dokaze. Pooblaščena oseba pa je dolžna voditi zapisnik. 5.4.2 Nadzor Nadzor nad opravljanjem detektivske dejavnosti opravlja Policija Brčko. Nadzira predvsem: ali ima detektivska agencija dovoljenje za delo ter če je vpisana v sodni register, ali detektivska agencija opravlja samo dela, ki so določena z zakonom, ali ima detektivska agencija sklenjene pogodbe v pisni obliki ter če so te pogodbe tudi dostavljene Policiji Brčko v dogovorjenemu roku, ali imajo vsi detektivi dovoljenje za delo ter službeno izkaznico. 33

Poleg tega policija tudi: pregleduje evidence, sredstva, poslovne prostore ter opremo, nadzira dovoljenja za nošenje orožja, številčno stanje orožja, čuvanje ter nošenje orožja, nadzira usposobljenost detektivov za uporabo orožja. (Službeni glasnik Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine, št. 27/2004) 5.5 Detektivska dejavnost v Federaciji Bosne in Hercegovine 5.5.1 Stanje detektivske dejavnosti v Federaciji Bosne in Hercegovine V Federaciji Bosne in Hercegovine je v pripravi zakon o zasebnih detektivih. Vlada Federacije je predlog potrdila 23.07.2010. V obrazložitvi je navedla, da se z detektivsko dejavnostjo lahko ukvarjajo samo telesno in duševno zdrave osebe s končano najmanj višjo šolo in narejenim strokovnim izpitom. Oseba mora biti državljan Bosne in Hercegovine ter da proti tej osebi ne poteka kazenski postopek oziroma da ni bila pravnomočno obsojena. Prav tako je zasebni detektiv lahko le oseba, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj kot policist, vojaški policist, sodnik, tožilec ali odvetnik. Detektivom ni dovoljeno opravljati del, ki so v pristojnosti policije, varnostnih služb, sodišč in tožilstev, lahko pa opravljajo naloge, kot so zasledovanje, opazovanje ter fotografiranje na javnemu mestu. Dve osebi ali več, se lahko združi v detektivsko agencijo kot pravne osebe. Dovoljenje, da nekdo lahko opravlja detektivsko dejavnost, izdaja kantonsko ministrstvo za notranje zadeve. Informacije, vezane na sprejetje zakona o detektivski dejavnosti, kažejo na to, da se bivši policisti ter druge fizične osebe v Federaciji Bosne in Hercegovine do sedaj niso mogle legalno ukvarjati z detektivsko dejavnostjo. Posamezniki so poskušali opravljati detektivsko dejavnost, vendar se niso mogli registrirati in niso mogli delati legalno, zato so kmalu prenehali (Hodžić, 34