Matice znanstvene in kulturne ustanove Primerjalni pregled (PP) Avtorja: Janez Blažič Marjana Križaj
Št. naročila: 25/2015 Deskriptor/Geslo: Znanstveno izobraževanje/ Scientific education, Kulturna organizacija/ Cultural organisation Datum in kraj: Ljubljana, 15. 7. 2015 Kontakt: Raziskovalno-dokumentacijski sektor: mag. Tatjana Krašovec, vodja, tatjana.krasovec@dz-rs.si Raziskovalni oddelek: mag. Igor Zobavnik, vodja, igor.zobavnik@dz-rs.si Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora!
1. UVOD Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je tudi založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih in izvirnih del ter prevodov humanistike, naravoslovja in tehnike. Ustanovljena je bila leta 1864 v okviru čitalniškega gibanja in je bila sprva financirana s prostovoljnimi prispevki. Sedaj ima status društva, ki deluje v javnem interesu. Trenutno ima 284 individualnih članov, poleg posameznikov pa lahko postanejo njeni člani tudi ustanove, društva, knjižnice in podjetja. Slovenska matica ima predsednika, predsedstvo, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. V njenem okviru glede na vsebinska področja delovanja deluje pet odsekov (Slovenska matica, spletna stran in Wikipedija: Slovenska matica). Iz dosegljivih virov je mogoče zaznati precejšnje težave v zvezi s financiranjem Slovenske matice, ki naj bi grozile celo njenemu obstoju. Doslej ji je uspevalo prebroditi težave z izrednimi subvencijami in s pomočjo nekaterih sponzorjev, katerih število pa se v zadnjih letih zmanjšuje. Ostala je pomoč Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) za izvajanje skupnega programa. 1 Težave v zvezi s financiranjem bi se po nekaterih ocenah lahko razrešile s sprejetjem posebnega zakona. Po nekaterih drugih mnenjih pa bi bilo koristno, če bi se Slovenska matica preoblikovala v javni zavod, ki bi lahko konkuriral za pridobitev javnih sredstev, a bi tako izgubila dosedanjo samostojnost in tudi nepremičnine (Delo, 6. 5. 2015). V primerjalnem pregledu smo prikazali, v katerih državah tudi delujejo ustanove, primerljive s Slovensko matico. 2 Prikazali smo, kdo so ustanovitelji teh ustanov, kakšen je njihov status, kako se financirajo, poleg tega pa smo navedli tudi dosegljive podatke o njihovem članstvu, pristojnostih in nalogah. Podatke smo pridobili s pomočjo Slovenske matice, pa tudi na spletnih straneh posameznih matic in iz časopisnih člankov. Iz odgovora, ki ga je Slovenska matica posredovana na naše zaprosilo za dodatne informacije, med drugim izhaja, da na zahodu tradicije delovanja matic ne poznajo in da gre za zgodovinsko specifiko slovanskega sveta. Med maticami po imenu sicer med drugim obstaja tudi makedonska matica (Matica makedonska), ki pa je zasebna založba in nima kulturne in znanstvene dejavnosti v takšnem obsegu kot ostale matice. Še najbolj so po statusu, tradiciji in načinu delovanja naši matici sorodne slovaška, hrvaška in srbska matica, ki so vse proračunsko financirane (povzeto po odgovoru Slovenske matice). Pri pregledu matic, kot je razviden iz nadaljevanja, smo ugotovili, da ima tudi črnogorska matica podoben status kot prej navedene matice, je pa res, da je bila ustanovljena precej kasneje kot ostale matice. Med nacionalnimi maticami je treba omeniti še češko matico, ki pa je sestavni del njihovega Narodnega muzeja. Matice na državnem nivoju imajo torej poleg Slovenije še naslednje države: Hrvaška, Srbija, Črna gora, Češka in Slovaška. Tistih matic, ki ne delujejo več ali ki ne delujejo na državnem nivoju (te ožje zasnovane matice so: bunjevska, lužiškosrbska, moravska, šlezijska, Muslimanska matica Črne gore, v določenem smislu pa tudi Srbska matica 1 Iz poročila o gospodarskem poslovanju Slovenske matice v letih 2008 2011 izhaja, da vire sredstev Slovenske matice (poleg zgoraj navedenih) predstavljajo še sredstva, zbrana s prodajo knjig, pa tudi dohodki od najemnin z oddajo poslovnih prostorov v obeh stavbah Slovenske matice (Glasnik Slovenske matice 2011). 2 Matice po imenu so v Sloveniji tudi Združenje Slovenska izseljenska matica ter glasbene in planinske matice. Ker pa po vsebini delovanja niso primerljive s Slovensko matico, jih v tem pregledu nismo prikazali. 3
Društvo članov v Črni gori), v tem pregledu nismo podrobneje prikazali, saj smo se zaradi primerljivosti s Slovensko matico omejili samo na delujoče matice državnega značaja. 2. MATICE V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH 2.1 Češka Češka matica (v nadaljevanju Matica) je bila ustanovljena leta 1831. Ukvarjala se je z znanstveno in izobraževalno dejavnostjo na področju umetnostne zgodovine, literarne zgodovine in knjižničarstva. Ustanovitelji so želeli poudariti pomen češkega jezika in literature, zato je bila njena pomembna naloga izdajanje knjig. S pojavom drugih založb, zlasti po letu 1848, se je pomen Matice zmanjšal. Leta 1952 so ji prepovedali založniško dejavnost, grozila ji je popolna likvidacija. Rešitev je prišla v obliki skupine prijateljev Češkega (narodnega) muzeja, ki je v sodelovanju z muzejsko knjižnico organizirala številna literarna predavanja. Ko so muzej leta 1990 na novo organizirali, je Matica postala njegov oddelek. Danes je Matica dejavna na področju literature, umetnostne zgodovine in knjižničarstva. Organizira predavanja in kulturne prireditve, izdaja Bilten Češke matice (Zpravodaj Matice české) in njegovo literarno prilogo (Matiční listy). Ukvarja se z založništvom in si prizadeva za popularizacijo Narodnega muzeja, zlasti njegove knjižnice. Matica sodeluje z drugimi kulturnimi ustanovami, med njimi sta šlezijska in moravska matica, v sodelovanju s šolami pa skrbi za ohranjanje nacionalne zavesti (povzeto po Wikipediji in po spletni strani Češke matice). 2.2 Črna gora Črnogorska matica (Matica crnogorska, v nadaljevanju Matica) je bila ustanovljena leta 1993 v Cetinju kot neodvisna in nevladna organizacija intelektualcev. Deluje kot društvo. Leta 2008 je bil sprejet zakon o njenem delovanju (Zakon o Matici crnogorskoj). Za cilj ima ohranjanje in razvoj črnogorskega naroda ter narodov, ki živijo v tej državi, in to na vseh področjih duhovne, znanstvene in umetniške ustvarjalnosti, posebej pa si prizadeva za utrjevanje narodne in kulturne samozavesti Črnogorcev doma in po svetu. S tem namenom Matica spodbuja proučevanje kulturnozgodovinske dediščine Črne gore, izdaja monografske in periodične publikacije ter zbornike, organizira strokovne tribune, predavanja in razstave, proučuje črnogorski jezik, odpira knjižnice, čitalnice in klube, pomaga umetnikom in znanstvenikom (predvsem svojim članom), podeljuje nagrade in priznanja, itd. Vzpostavlja tudi stike s črnogorskimi izseljenci in tujimi kulturnimi ustanovami. Poleg vsega navedenega razvija vrednote multietnične in multikulturne demokratične družbe (Matica crnogorska, spletna stran). Za članstvo v Matici je treba podpisati pristopno izjavo in dostaviti biografijo. Status članov potrjuje upravni odbor, ki ga sestavljajo generalni sekretar in štirje člani, izvoljeni s strani skupščine matice. Poleg navadnih članov so člani Matice tudi častni člani in donatorji. Častni člani se izvolijo na skupščini Matice na predlog upravnega odbora, in sicer iz vrst domačih ter tujih znanstvenikov, književnikov in umetnikov. Donatorji so tiste osebe, ki v daljšem obdobju pomagajo pri njenem delu, za člane pa jih imenuje upravni odbor (Matica crnogorska, spletna stran). O številu članov ni zaslediti podatkov. Matica ima štiri odbore: za znanost, za prosveto in kulturo, za črnogorski jezik in književnost ter za sodelovanje z izseljenci. Poleg centrale v Podgorici ima še 13 podružnic po državi. Vsaka 4
podružnica mora imeti najmanj 10 članov in svoj upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, sekretar in blagajnik. Kjer ni pogojev za ustanovitev podružnice, ima Matica lahko poverjenika. Podružnice in poverjenike ima lahko tudi v tujini (Matica crnogorska, spletna stran). Omenjeni Zakon o Črnogorski matici med drugim opredeljuje njeno dejavnost kot delovanje v javnem interesu, in sicer določa, da deluje kot samostojna nepridobitna organizacija na kulturnem področju (1. člen). Dejavnosti Matice so podrobneje določene v 7. členu zakona (na kratko so navedene zgoraj), v 8. členu pa je določeno, da se financira iz proračuna Črne gore, iz donacij, daril, članarin in iz drugih virov v skladu z zakonom. Nadalje 9. člen zakona določa, da Črna gora zagotavlja prostorske in materialne pogoje za delovanje Matice. V istem členu je ponovno navedeno, da se sredstva za delo Matice, s ciljem financiranja njenih programskih aktivnosti in dela strokovne službe, zagotavljajo iz proračuna Črne gore. V 10. členu je še določeno, da ima Matica svojo strokovno službo za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih nalog, vlada Črne gore pa daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest (povzeto po besedilu zakona, dostopnem na spletni strani Matice). Statut Črnogorske matice (Statut Matice crnogorske) je bil sprejet na podlagi navedenega zakona, pravno podlago zanj pa predstavlja tudi Zakon o nevladnih organizacijah (Zakon o nevladinim organizacijama). Glede članstva statut v 9. členu določa, da je član Matice lahko vsak poslovno sposoben državljan Črne gore ali tujec, ki želi uresničevati njen program in sprejema pogoje članstva. Posebej je v 17. členu statuta določeno, da v Matici ni dovoljena strankarska propaganda in da člani upravnega odbora ter drugih organov ne morejo biti funkcionarji političnih strank ali izvršilne oblasti. Med pristojnostmi upravnega odbora je v 28. členu statuta med drugim določeno tudi to, da sprejema letni finančni načrt, odloča o višini prejemkov zaposlenih, upravlja z lastnino Matice in nadzira njeno celotno finančno poslovanje, določa višino članarine ter način njenega plačevanja, itd. Generalni sekretar Matice je v skladu z 32. členom statuta mdr. pooblaščen za zastopanje Matice, opravlja dolžnost finančnega nalogodajalca, skrbi za plačevanje članarine, itd. Matica ima od pomembnejših organov še predsednika, nadzorni odbor in častno sodišče (sud časti). Glede financiranja Matice je v 47. členu statuta določeno, da se tisti del sredstev, ki prihaja iz državnega proračuna, določi na podlagi letnega programa Matice, h kateremu daje soglasje vlada. Glede ostalih virov financiranja pa so poleg tistih virov, ki jih določa zakon, navedeni še: prodaja publikacij, razpolaganje s premoženjem, poslovno sodelovanje, volila in različni skladi. V primeru razpustitve Matice se morajo po 57. členu statuta najprej poravnati premoženjske obveznosti, preostalo premoženje pa se spremeni v poseben sklad za pomoč črnogorskim umetnikom, znanstvenikom in združenjem, ki imajo iste cilje kot Matica (povzeto po besedilu statuta, dostopnem na spletni strani Matice). Omeniti je treba, da v Črni gori deluje tudi Srbska matica Društvo članov v Črni gori (Matica srpska Društvo članova u Crnoj Gori), ki je bila ustanovljena leta 2010 kot nepridobitno, znanstveno in strokovno združenje (povzeto po spletni strani navedene Matice). Te matice nismo posebej prikazali, ker ne gre za državno matico. Sam njen obstoj je povezan s specifičnimi okoliščinami v tej državi. Poleg navedene matice pa obstaja še Muslimanska matica Črne gore (Matica muslimanska Crne Gore). Delovanje te matice je sicer do neke mere podobno delovanju drugih matic. Ukvarja se z zgodovino, kulturo, etnologijo, etnografijo, umetnostjo, književnostjo, pa tudi z gospodarskimi in nacionalnimi vprašanji muslimanskega naroda v Črni gori, znanstvenemu delovanju pa ne namenja posebne pozornosti (Matica muslimanska Crne Gore, spletna stran). 5
2.3 Hrvaška Na Hrvaškem že od leta 1842 s krajšimi prekinitvami deluje Matica hrvatska. Njen osnovni namen je bil spodbujanje hrvaške kulture in skrb za narodno in kulturno identiteto na področju umetnosti, znanosti, gospodarstva in javnega življenja. Matica hrvatska je neodvisno, neprofitno in nevladno društvo (udruga), ki deluje po Zakonu o društvih. Okoli 50 % sredstev dobi iz državnega proračuna, okoli 20 % na podlagi različnih vladnih in lokalnih razpisov za razne projekte, preostanek pa s prodajo knjig in oddajanjem stavbe (povzeto po dopisu Matice hrvatske z dne 1. 7. 2015). Matica hrvatska je zelo razvejana organizacija, saj deluje tudi okoli sto lokalnih pododborov, ki so nepogrešljivi in v nekaterih mestih edini nosilci kulturnega življenja. Pododbori delujejo tudi v Bosni in Hercegovini ter drugje v tujini (Madžarska, Nemčija, Avstrija in Srbija). V sklopu Matice je organiziranih 20 tematskih oddelkov, ki so različno aktivni. Med njimi so oddelek za zgodovino in arheologijo, oddelek za demografijo, oddelek za filozofijo, oddelek za poljedelstvo, oddelek za naravoslovje in matematiko (več o tem gl. http://www.matica.hr/odjeli/). Poleg skrbi za nacionalno in kulturno ozaveščenost pa je poglavitna naloga Matice hrvatske založništvo knjig in časopisov, saj je eden največjih in najpomembnejših hrvaških založnikov. Na sedežu v Zagrebu izdajajo tudi več časopisov, namenjenih kulturi, umetnosti, književnosti in znanosti. Organizirajo številne dogodke, predstavitve knjig, znanstvene simpozije, okrogle mize, razprave, predavanja, pa tudi koncerte klasične glasbe in razstave likovnih del. Samo na sedežu je okoli 100 dogodkov letno, aktivni pa so tudi pododbori. Aktivnosti so podrobneje opisane na njihovi spletni strani, pa tudi na Facebooku. Posebnega zakona o Matici hrvatske ni, saj deluje po Zakonu o društvih, ima pa tudi svoj statut 3. Ta med drugim določa, da je članstvo prostovoljno, član je lahko vsak polnoletni poslovno sposoben državljan Hrvaške, Hrvat z drugim državljanstvom, pa tudi tujec, ki želi uresničevati program Matice in ki sprejme pogoje članstva (povzeto po spletni strani Matice hrvatske). 2.4 Slovaška Slovaška matica je bila ustanovljena leta 1863 z namenom spodbujanja nacionalne zavesti na področju znanosti, knjižnic in muzejev. Njen takratni zgled sta bili srbska in češka matica. Dan njene ustanovitve (4. avgust) se praznuje kot dan Slovaške matice. Na začetku njenega delovanja je bilo prepovedano, da bi bila politično dejavna, prav tako ni smela ustanavljati lokalnih oddelkov. Bila je aktivna pri zbiranju nacionalnega bogastva (knjige, arhivi, muzejski predmeti itd). Kljub prepovedi je iz nje nastal nekakšen nadomestek političnih organizacij. Za časa Ogrske je bilo njeno delovanje med letoma 1875 in 1919 prepovedano, nakar so se po ustanovitvi Češkoslovaške pogoji za njeno delovanje bistveno izboljšali. Obdobje komunizma njenemu delovanju ni bilo najbolj naklonjeno, njeni zaposleni so bili pogosto preganjani, pristojnosti Matice pa omejene. Po letu 1989 se je njeno delovanje zopet razmahnilo, leta 1994 je imela približno 450 lokalnih odsekov in okoli 60.000 članov (povzeto po Wikipediji). 3 http://www.matica.hr/omatici/pravila%20matice%20hrvatske/. 6
Njeno delovanje ureja Zakon o Slovaški matici iz leta 1997 4. Njen sedež je v kraju Martin. Smiselno iz zakona izhaja, da gre za društvo v javnem interesu. Med njene naloge sodijo: skrb za patriotizem, pospeševanje raziskovalne dejavnosti, skrb za razvoj kulture na regionalnem in lokalnem nivoju, privzgojiti mladim nacionalne, moralne in demokratične vrednote, skrb za nacionalno zavest na jezikovno mešanih območjih Slovaške, v svetovnem merilu združiti ustvarjalce slovaške kulture in znanosti itd. Pod njenim okriljem delujejo številne institucije, med njimi Slovaški literarni inštitut in Slovaški zgodovinski inštitut. Po zakonu je predvideno, da sredstva pridobiva od države in iz lastnih virov. Od države dobi namenska sredstva za svoje naloge, vir so tudi članarine, sponzorska sredstva, darila in pa tudi skladi EU. Pomembna je založniška dejavnost, ki je znaten vir lastnih prihodkov (povzeto po Wikipediji in po Zakonu o Slovaški matici). Kritiki matici očitajo netransparentno in komplicirano finančno poslovanje, pa tudi povezovanje z desničarskimi društvi, ki poveličujejo medvojno kolaboracijo. Med njenimi spornimi izdajami so tudi pesniška zbirka Radovana Karadžića (povzeto po Wikipediji in po: Matica Slovenská working with extreme right group). 2.5 Srbija Srbska matica (Matica srpska, v nadaljevanju Matica) je bila ustanovljena leta 1826 v Pešti, leta 1864 pa je bil njen sedež prenesen v Novi Sad. Bila je prva tovrstna organizacija in vzor številnim drugim narodom, ki so kasneje ustanovili svoje matice. Ustanovljena je bila v času osvobajanja izpod večstoletne turške okupacije, ko se je krepila zavest o potrebi po polni vključitvi srbskega naroda v moderne evropske tokove in obenem po ohranitvi kulturne identitete. Med ustanovitelji so bili intelektualci in premožni trgovci, sredstva za njeno delovanje pa so prispevali številni pomembni predstavniki srbskega javnega življenja, tudi iz vrst plemstva; nekateri so bili tudi sami člani Matice (Matica srpska, spletna stran). Danes ima Matica približno 2000 sodelavcev. 5 Vključeni so v številne znanstvene in razvojne projekte v okviru različnih oddelkov (za literaturo in jezik, za leksikografijo, za družbene znanosti, za naravoslovne znanosti, za likovno umetnost, za scenske umetnosti in glasbo, obstaja pa tudi rokopisni oddelek). Sodelavci Matice pripravljajo različne enciklopedije in slovarje (npr. Srbska enciklopedija, Srbski biografski slovar, Slovar srbskega jezika ). Knjižnica Matice vsebuje prek 3,5 milijona knjig, njena galerija pa bogato zbirko likovnih del. V okviru Matice deluje tudi založniški center oz. podjetje. Od organov ima Matica poleg predsednika, treh podpredsednikov in generalnega sekretarja še upravni, gospodarski, izvršilni, nadzorni odbor ter odbor za pravna in statusna vprašanja (Matica srpska, spletna stran). Zakon o Srbski matici (Zakon o Matici srpskoj) v 1. členu opredeljuje Matico kot enotno in samostojno književno, znanstveno in kulturno društvo, ki ga upravljajo njegovi člani. Ima lastnost pravne osebe v skladu z zakonom in s svojim statutom (2. člen). V 3. členu zakona so opredeljene aktivnosti Matice, ki: 1. proučuje književnost in jezik srbskega naroda ter književnosti drugih narodov; 4 http://www.zakonypreludi.sk/zz/1997-68. 5 Podatki o številu sodelavcev oziroma članov se razlikujejo. Tako npr. srbska Wikipedija navaja 3000 sodelavcev Matice (Википедијa: Матица српска). Ni pa povsem jasno, ali so v tem številu upoštevani tudi drugi člani (glej obrazložitev glede članstva). 7
2. organizira in izvaja znanstvenoraziskovalno delo na področju družboslovnih in naravoslovnih znanosti; 3. izdaja letopis (Letopis Matice srpske), znanstvene časopise, knjige in druge publikacije s področja književnosti, znanosti in umetnosti; 4. obdeluje, hrani in varuje arhivsko gradivo, ki je bodisi nastalo pri njenem delu bodisi ga je Matica pridobila od fizičnih in pravnih oseb; 5. zbira, obdeluje in popularizira kulturne dobrine; 6. spodbuja in popularizira književno, znanstveno in umetniško ustvarjalnost; 7. podeljuje nagrade in priznanja; 8. opravlja druge zadeve in naloge v skladu s statutom. O financiranju govori 6. člen zakona, ki določa, da Matica zagotavlja sredstva za opravljanje svojih nalog in izpolnjevanje ciljev iz proračuna Republike Srbije in proračunov drugih teritorialnih enot, iz lastnih prihodkov, pa tudi prek različnih skladov, iz daril, volil in drugih virov v skladu z njihovim namenom. Na spletnih straneh Matice je pojasnjeno, katere vrste članov ima. Člani so vsi, ki prispevajo k uresničevanju ciljev in izvajanju dejavnosti Matice ter izpolnjujejo statutarne pogoje za članstvo. Polnopravni člani (full members) so prijatelji Matice in stalno podpirajo njene znanstvene in kulturne dejavnosti. Na pisno zahtevo, ki ji je priloženo priporočilo enega od članov Matice, jih sprejme v članstvo upravni odbor, odločitev pa potrdi še skupščina. Tudi pravne osebe so lahko polnopravne članice Matice. Vsi polnopravni člani plačujejo letno članarino. Naslednja vrsta članov so člani sodelavci (članovi saradnici). Izvoljeni so za štiri leta izmed avtorjev, znanstvenikov, umetnikov in strokovnjakov, pa tudi drugih oseb, ki so se na različne načine izkazale pri svojem delu v korist Matice. Izvoli jih skupščina na predlog posameznih oddelkov in po priporočilu upravnega odbora. Naslednja vrsta članov so polnopravni člani sodelavci (full members associates), ki jih izvoli skupščina na predlog upravnega odbora izmed članov sodelavcev in polnopravnih članov, ki so še zlasti veliko prispevali k delu Matice. Častni člani (počasni članovi) so izvoljeni na enak način izmed avtorjev, znanstvenikov, umetnikov in strokovnjakov, pa tudi drugih oseb, tudi tujcev, ki so se še posebej izkazali pri svojem delu v korist Matice ali so pomembno prispevali k uresničevanju interesov srbskega naroda, k njegovemu preživetju in razvoju. Pravice in obveznosti vseh navedenih vrst članov so opredeljene v posebnem pravilniku Matice o članstvu (Matica srpska, spletna stran). V zvezi s financiranjem je treba omeniti, da se tudi Srbska matica sooča s problemi, podobno kot Slovenska matica. Upravni odbor Matice je namreč konec junija 2015 sporočil, da je ogrožen njen obstoj zaradi zmanjšanja deleža proračunskih sredstev za redno delovanje. Ministrstvo za kulturo in informiranje je po mnenju članov upravnega odbora Matice»neupravičeno in nepravično«zmanjšalo proračunska sredstva za redno delovanje Matice za več kot 30 %. S preostalimi sredstvi se lahko samo izplačajo plače zaposlenih in pokrije manjši del materialnih stroškov. Zaradi navedenega naj bi bili ogroženi javni programi Matice ter njeno delovanje doma in v tujini (Blic Online, 29. 6. 2015). 3. ZAKLJUČEK Po pregledu ureditev v prikazanih državah lahko ugotovimo, da so si matice med seboj dokaj podobne, saj so v glavnem organizirane kot nevladne organizacije oziroma društva, ki spodbujajo kulturno in znanstveno delovanje ter različne razprave, ukvarjajo pa se tudi z založništvom. Med njimi pa lahko opazimo tudi nekatere razlike. Tako npr. predvsem 8
črnogorska, deloma pa tudi hrvaška matica, za razliko od drugih matic, pomembnejši delež svojega delovanja namenjata skrbi za izseljence. Z resnejšimi finančnimi težavami se v zadnjem obdobju spoprijemata slovenska in srbska matica; za ostale matice tega podatka nismo zasledili. Češka matica deluje znotraj Narodnega muzeja. Dejavna je predvsem na področju literature, umetnostne zgodovine in knjižničarstva, organizira predavanja in kulturne prireditve, izdaja bilten in njegovo literarno prilogo. Ukvarja se z založništvom in si prizadeva za popularizacijo Narodnega muzeja, zlasti njegove knjižnice. Skrbi za nacionalno zavest, pri čemer sodeluje zlasti s šolami. Črnogorska matica je bila glede na zgodovinske in družbenopolitične okoliščine ustanovljena relativno pozno, in sicer leta 1993. Deluje kot društvo v javnem interesu. Njen položaj in delovanje ureja poseben zakon, ima pa tudi svoj statut. Za cilj ima ohranjanje in razvoj črnogorskega naroda ter narodov, ki živijo v tej državi, in to na vseh področjih duhovne, znanstvene in umetniške ustvarjalnosti. Spodbuja proučevanje kulturnozgodovinske dediščine, izdaja publikacije ter zbornike, organizira strokovne tribune, proučuje črnogorski jezik, pomaga umetnikom in znanstvenikom, itd. Vzpostavlja tudi stike s črnogorskimi izseljenci in tujimi kulturnimi ustanovami. Član je lahko vsak poslovno sposoben državljan Črne gore ali tujec, ki želi uresničevati njen program in sprejema pogoje članstva. Poleg navadnih članov so njeni člani tudi častni člani in donatorji. Financira se iz proračuna Črne gore, pa tudi iz donacij, daril, članarin in iz drugih virov v skladu z zakonom. Matica hrvatska je društvo, ki se financira iz državnega proračuna, iz raznih projektov oz. razpisov, preostanek sredstev pa dobi s prodajo knjig in oddajanjem stavb. Je zelo razvejana organizacija s številni pododbori, od katerih nekateri delujejo tudi v tujini. V njenem sklopu je okoli 20 različno aktivnih strokovnih oddelkov. Je eden najpomembnejših hrvaških založnikov, organizira pa tudi številne druge dogodke, predavanja, okrogle mize, koncerte, razstave itd. Slovaška matica je društvo, katerega delovanje ureja poseben zakon. Sedež je v kraju Martin. Med njene naloge sodi skrb za patriotizem, pospeševanje raziskovalne dejavnosti, skrb za razvoj kulture na regionalnem in lokalnem nivoju, privzgojiti mladim nacionalne, moralne in demokratične vrednote, skrb za nacionalno zavest na jezikovno mešanih območjih Slovaške, v svetovnem merilu združiti ustvarjalce slovaške kulture in znanosti itd. Sredstva pridobi od države in iz lastnih virov (članarine, založniška dejavnost), pa tudi od sponzorjev in daril. Srbska matica je bila prva tovrstna organizacija in vzor številnim drugim narodom, ki so kasneje ustanovili svoje matice. Ustanovljena je bila leta 1826 v Pešti, leta 1864 pa je bil njen sedež prenesen v Novi Sad. V okviru Matice deluje tudi založniški center. Zakon o Srbski matici jo opredeljuje kot enotno in samostojno književno, znanstveno in kulturno društvo, katerega upravljajo njegovi člani. Med drugim proučuje književnost in jezik srbskega naroda ter književnosti drugih narodov, organizira in izvaja znanstvenoraziskovalno delo na področju družboslovnih in naravoslovnih znanosti, izdaja letopis, hrani arhivsko gradivo, itd. Matica pridobiva sredstva iz proračuna Republike Srbije in proračunov drugih teritorialnih enot, iz lastnih prihodkov, pa tudi prek različnih skladov, iz daril, volil in drugih virov v skladu z njihovim namenom. Matica ima več vrst članov, katerih pravice in obveznosti so določene v posebnem pravilniku. 9
Kot je navedeno v uvodu, poleg opisanih matic obstajajo še nekatere matice, ki ne delujejo na državnem nivoju in jih nismo posebej prikazali v tem pregledu. Te matice so: bunjevska, 6 lužiškosrbska, 7 moravska in šlezijska (slednji dve delujeta na ozemlju Češke republike). Omenili smo tudi, da obstajata Srbska matica Društvo članov v Črni gori in Muslimanska matica Črne gore. Nekatere matice so na nacionalnem nivoju obstajale v preteklosti, kasneje pa so prenehale z delovanjem (bolgarska, poljska in ukrajinska matica). Omeniti velja še Dalmatinsko matico, ki sicer ni delovala na nacionalnem nivoju (Matica srbska, spletna stran in Bunjevačka matica, spletna stran). Zgolj zaradi ilustracije lahko omenimo, da npr. Moravska matica (Matice Moravská), kot izhaja iz njenega statuta, predpisuje kot pogoj za članstvo fakultetno izobrazbo s področja zgodovine ali raziskovalno delo na sorodnem področju, pri čemer je lahko njen član tudi tujec. V izjemnih primerih lahko član postane tudi oseba brez fakultetne izobrazbe, ki pa je zaradi svojega dela, predvsem na podlagi objav, dokazala sposobnost za znanstveno delo. Druge matice takih omejitev ne poznajo. Za Moravsko matico je značilno tudi to, da za razliko od npr. Šlezijske matice pridobiva sredstva za delovanje med drugim tudi iz dotacij in donacij državnih organov ter organov lokalne samouprave (Statut Moravske matice in Šlezijska matica, spletni strani). Član Srbske matice Društva članov v Črni gori pa je lahko vsak član zgoraj opisane Srbske matice, ki želi biti tudi član navedene matice in prispeva k uresničevanju ciljev obeh matic ter tudi spoštuje oba statuta. Člani obeh matic ne morejo biti osebe, ki so bile obsojene zaradi kaznivega dejanja ali se zoper njih vodi kazenski postopek (Statut Srbske matice Društva članov v Črni gori). Pripravila: Janez Blažič Marjana Križaj 6 Bunjevci so etnična skupina hrvaškega porekla in katoliške vere z ikavskim dialektom, ki živi pretežno v Bački (del Vojvodine, Republika Srbija) in na južnem Madžarskem, del Bunjevcev pa živi tudi v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Domnevno izvirajo iz zahodne Hercegovine, od koder so se v 16. in 17. stoletju selili najprej v Dalmacijo, nato v Liko, zatem pa v Bačko (Wikipedia: Bunjevci). 7 Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki živi na področju Lužic, pokrajine med Nemčijo in Poljsko. Lužiški Srbi govorijo lužiščino, ki je tesno povezana s poljščino, kašubščino, češčino in slovaščino in je v Nemčiji zaščitena kot manjšinski jezik (Wikipedija: Lužiški Srbi). 10
Literatura in viri - Blic Online, 29. 6. 2015: Matica srpska: Ugrožen nam je opstanak zbog smanjenog budžeta. Spletna stran: http://www.blic.rs/kultura/vesti/571478/matica-srpska-ugrozen-nam-je-opstanak-zbogsmanjenog-budzeta (julij 2015). - Bunjevačka matica. Spletna stran: http://www.bunjevacka-matica.org/manifestacije/veceriutorkom/kultura-bunjevaca-u-istorijskoj-perspektivi.php (julij 2015). - Češka matica. Spletna stran: http://www.nm.cz/snm/matice/matice_historie.html (julij 2015). - Delo, 6. 5. 2015: Slovenska matica: Zgodba o dobrotljivem cesarju in škrti državi. Spletna stran: http://www.delo.si/kultura/knjiga/zgodba-o-dobrotljivem-cesarju-in-skrti-drzavi.html (junij 2015). - Dopis Matice hrvatske z dne 1. 7. 2015. - Glasnik Slovenske matice 2011: Gospodarsko poslovanje Slovenske matice v letih 2008 2011. - Matica crnogorska. Spletna stran: http://www.maticacrnogorska.me/index.html (junij 2015). - Matica hrvatska. Spletna stran: http://www.matica.hr/. (julij 2015). - Matica muslimanska Crne Gore. Spletna stran: http://www.maticamuslimanska.me/ (julij 2015). - Matica Slovenská working with extreme right group. Spletna stran: http://spectator.sme.sk/c/20004304/matica-slovenska-working-with-extreme-right-group.html (julij 2015). - Matica srpska. Spletna stran: http://www.maticasrpska.org.rs/?lang=en (julij 2015). - Matica srpska Društvo članova u Crnoj Gori. Spletna stran: http://www.maticasrpskacg.org/index.php/onama (julij 2015). - Odgovor Slovenske matice, prejet pa mailu 29. 6. 2015. - Slovaška matica. Spletna stran: http://matica.sk/. (julij 2015). - Slovenska matica. Spletna stran: http://www.slovenska-matica.si/ (junij 2015). - Statut Matice crnogorske. Spletna stran: http://www.maticacrnogorska.me/files/statut.pdf (junij 2015). - Statut Srbske Matice Društva članov v Črni gori. Spletna stran: http://www.maticasrpskacg.org/images/stories/statut.pdf (julij 2015). - Statut Moravske matice. Spletna stran: http://www.matice-moravska.cz/stanovy.htm (julij 2015). - Šlezijska matica. Spletna stran: http://www.maticeslezska-opava.cz/text/16-stanovy.html (julij 2015). - Wikipedia. Spletna stran: https://de.wikipedia.org/wiki/matice_%c4%8desk%c3%a1 (julij 2015). - Wikipedia. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/matica_slovenska (julij 2015). - Wikipedia: Bunjevci. Spletna stran: https://en.wikipedia.org/wiki/bunjevci (julij 2015). - Wikipedija: Lužiški Srbi. Spletna stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/lu%c5%bei%c5%a1ki_srbi (julij 2015). - Wikipedija: Matica srpska. Spletna stran: https://sh.wikipedia.org/wiki/matica_srpska (julij 2015). - Википедијa: Матица српска. Spletna stran: https://sr.wikipedia.org/wiki/%d0%9c%d0%b0%d1%82%d0%b8%d1%86%d0%b0_%d1%81%d1 %80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B0 (julij 2015). - Wikipedija: Slovenska matica. Spletna stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/slovenska_matica (junij 2015). - Zakon o Matici crnogorskoj. Spletna stran: http://www.maticacrnogorska.me/zakon.html (julij 2015). - Zakon o Matici srpskoj. Spletna stran: http://demo.paragraf.rs/combined/old/t/t2002_06/t06_0067.htm (julij 2015). - Zakon o Slovaški matici. Spletna stran: http://www.zakonypreludi.sk/zz/1997-68 (julij 2015).