OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinski svet Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/51 12 304 Fax: 04/ 51 12 318 Številka: 032-0002/2010 Datum: 26. 4. 2012 Z A P I S N I K 14. redne seje Občinskega sveta Občine Škofja Loka, ki je bila v četrtek, 26. aprila 2012 ob 18.00 uri v veliki sejni dvorani Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, II. nadstropje. Na seji so bili prisotni naslednji člani občinskega sveta: Petra Cesar, Janez Dekleva, Marija Demšar, Matej Demšar, Franc Dolinar, Igor Draksler, Jože Valter Galof, Katja Galof, Lidija Goljat Prelogar, Aleš Habjan, Martin Habjan, Gregor Hostnik, Lea Leona Mlakar, Marko Murn, Žiga Nastran, Tomaž Paulus, Petra Plestenjak Podlogar, Janez Radelj, Tine Radinja, Melita Rebič, Robert Strah, Zorica Škorc, Klemen Štibelj, Milenko Ziherl in Jožefa Žnidaršič. OPRAVIČENO ODSOTNI ČLANI: Mag. Mirjam Jan Blažić, mag. Bojan Luskovec in Anton Peršin. Prisotni predstavniki tiska in medijev: DEŽELNA TV, Jože Oblak, RADIO SORA, Klavdija Škrbo Karabegović, LOŠKI UTRIP in Danica Zavrl Žlebir, GORENJSKI GLAS. Prisotni s strani Občine Škofja Loka: Župan mag. Miha Ješe, mag. Hermina Krajnc Vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Olivera Malijanska Vodja Oddelka za gospodarske javne službe, Andreja Troha Vodja Oddelka za stavbna zemljišča, Nina Barlič in mag. Viktor Mikek medobčinski inšpektor. Ostali prisotni: Mitja Bertoncelj predsednik Nadzornega odbora Občine Škofja Loka. Sejo je vodil župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe. Prisotnih je bilo 22 svetnikov. Župan je predlagal pri 3. točki Kadrovske zadeve še b) točko: Mnenje lokalne skupnosti Občine Škofja Loka o kandidatih za imenovanje ravnatelja/-ice Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Ta zahteva je prišla v času, ko je bila že sklicana seja občinskega sveta, nanjo pa je potrebno odgovoriti v dvajsetih (20) dneh od prejema vloge. Je pa še povedal, da sta danes izjemoma točki Odgovori in pobude na koncu dnevnega reda, ker je potem zaseden. Prisotnih je bilo 23 svetnikov. Svetniki so z 22 glasovi ZA sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev dnevnega reda 14. redne seje Občinskega sveta Občine Škofja Loka 2. Pregled in potrditev zapisnika 13. redne seje Občinskega sveta Občine Škofja Loka 3. Kadrovske zadeve: a) Mnenje ustanovitelja o kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka b) Mnenje lokalne skupnosti Občine Škofja Loka o kandidatih za imenovanje ravnatelja/-ice Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka 4. Poročilo o izvršenih sklepih 13. redne seje Občinskega sveta Občine Škofja Loka 1
5. Predlog Odloka o Aleji znamenitih Ločanov prva obravnava 6. Predlog Pravilnika o subvencioniranju nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Škofja Loka 7. Predlog Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra 8. Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2011 9. Odgovori na svetniška vprašanja in 10. Pobude in vprašanja svetnikov. K 1. točki: POTRDITEV DNEVNEGA REDA 14. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOFJA LOKA Svetniki so z 22 glasovi ZA sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka je sprejel predlagani dnevni red. K 2. točki: PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 13. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOFJA LOKA Prisotnih je bilo 23 svetnikov. Svetniki so z 23 glasovi ZA sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka je brez pripomb sprejel zapisnik 13. redne seje Občinskega sveta Občine Škofja Loka. K 3. točki: KADROVSKE ZADEVE a) Mnenje ustanovitelja o kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka Tine Radinja je kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka povedal, da je komisija na svoji redni seji obravnavala edino prispelo vlogo na razpis Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka. V razpravi so soglasno sprejeli naslednji sklep, ki ga tudi predlagajo občinskemu svetu v potrditev: Občinski svet Občine Škofja Loka daje pozitivno mnenje k imenovanju mag. Marjete Šmid, Na Plavžu 36, Železniki za ravnateljico Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka. Prisotnih je bilo 23 svetnikov. Svetniki so brez razprave soglasno s 23 glasovi ZA sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka daje pozitivno mnenje k imenovanju mag. Marjete Šmid, Na Plavžu 36, Železniki za ravnateljico Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka. b) Mnenje lokalne skupnosti Občine Škofja Loka o kandidatih za imenovanje ravnatelja /-ice Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka Tine Radinja je kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka povedal, da je komisija na svoji redni seji obravnavala vse štiri prispele predloge, natančno pregledala življenjepise in opravila razpravo. Zaključki razprave so bili sprejeti soglasno in člani niso imeli zadržkov, da bi kateremu od kandidatov ne bi dali pozitivnega mnenja, zato so predlagali pozitivno mnenje vsem štirim kandidatom med katerimi so kot najprimernejšo ocenili prijavo g. Milana Štigla. Prisotnih je bilo 24 svetnikov. Svetniki so brez razprave z 23 glasovi ZA sprejeli naslednji 2
Občinski svet Občine Škofja Loka izdaja pozitivno mnenje k vsem štirim kandidatom med katerimi je kot najprimernejšo ocenil prijavo g. Milana Štigla. K 4. točki: POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 13. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOFJA LOKA Ni bilo razprave. K 5. točki: PREDLOG ODLOKA O ALEJI ZNAMENITIH LOČANOV prva obravnava Kratko obrazložitev k predlogu gradiva je podala vodja Oddelka za družbene dejavnosti mag. Hermina Krajnc. Odbor za družbene dejavnosti je na svoji zadnji seji opozoril na neustreznost Odloka o znamenitih Ločanih ter podrejenega akta pravilnika. Na podlagi pripomb in predlogov odbornikov je občinska uprava najprej pripravila spremembe obstoječega pravilnika. Ker pa se spremembe nanašajo tudi na spremembe odloka, je bilo potrebno najprej spremeniti odlok in šele potem se s tem ustrezno uredi pravilnik. Ta osnutek je pripravljen tako da na eni strani ureja predstavitev spominskih obeležij v aleji, na drugih strani pa postavitev drugih obeležij. V odloku so upoštevane spremembe, ki se nanašajo na določitev kraja in načina postavitve, kje: Šolska ulica in druge lokacije, ki jih določi občinski svet in kako pogosto se zbirajo predlogi oz. kdo jih sploh zbira. Predvideno je, da se predlogi zbirajo z javnim razpisom na pet let. Pobudo daje župan. Bolj podrobno oz. natančno opredelitev soglasij še živečih sorodnikov je bila druga pripomba odbora. Odbor je v nadaljevanju opozoril še na druge pomanjkljivosti: 1. kdo še daje pobude za postavitve drugih umetniških del in 2. opredelitev drugih virov financiranja. Mag. Melita Rebič je kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti povedala, da so člani predlagali še naslednje spremembe: 1. spremeni se ime odloka v Odlok o Aleji zaslužnih Ločanov in postavitvi drugih umetniških del, 2. v celotnem odloku se spremeni pravna forma (nedoločnik), 3. 4. člen naj se glasi:»aleja znamenitih Ločanov se nahaja v Škofji Loki na Šolski ulici. Druga umetniška dela pa se postavijo na drugih primernih lokacijah, ki jih določi Občinski svet Občine Škofja Loka.«4. 6. člen naj se glasi:»zbiranje predlogov za postavitev posameznega spominskega obeležja v Aleji zaslužnih občanov se izvede na podlagi javnega razpisa na 5 let. Predloge za postavitev drugih umetniških del poda Odbor za družbene dejavnosti ali župan.«5. v zadnji alineji 7. člena je potrebno zapisati soglasja živečih potomcev v skladu z dednim pravom. Člani odbora so soglasno sprejeli sklep, da se predlog odloka pripravi za drugo obravnavo s predlaganimi spremembami. Klemen Štibelj je vprašal pri 6. členu ali se izbira vsakih pet (5) let samo eno delo ali različna dela. Ali je kaj omejitve? Sprašuje zato, ker ni jasno zapisano. On razume alejo kot neko zaključeno celoto kot neko opredelitev od točke A do točke B. Tu pa se govori o aleji in pešpoti. Matej Demšar je imel pomisleke pri 6. členu kjer je napisano, da se razpis objavi vsakih pet let. Ne ve čemu to služi, ker je to prej ovira kot ne. Predlagal je da se to da ven da ni časovne omejitve. Prisotnih je bilo 25 svetnikov. Svetniki so s 25 glasovi ZA sprejeli naslednji 3
Občinski svet Občine Škofja Loka je sprejel Odlok o Aleji znamenitih Ločanov v prvi obravnavi skupaj s pripombami odbora in svetnikov. K 6. točki: PREDLOG PRAVILNIKA O SUBVENCIONIRANJU NAKUPA IN GRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA Kratko obrazložitev k predlogu gradiva je podala vodja Oddelka za gospodarske javne službe Olivera Malijanska. Povedala je, da se na območju občine izvaja projekt»urejanje porečja Sore«, ki zajema celovito izgradnjo kanalizacije in vodovoda. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Republike Slovenije (2005 2017) določa območja poselitve, za katera je v predpisanih rokih obvezno zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in čiščenje na komunalni čistilni napravi, na ostalih območjih pa izvedbo ustrezne ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v male komunalne čistilne naprave (MKČN). Občina se je odločila, da bo občanom pomagala pri nakupu MKČN, osnova za subvencioniranje pa je predlagani pravilnik. Le-ta v 2. členu predvideva višino subvencije za vsako MKČN za posamezno stanovanjsko stavbo v znesku 500,00 EUR, vendar ne več kot do nabavne vrednosti MKČN brez DDV. V primeru čiščenja odpadnih voda iz več stanovanjskih stavb z eno MKČN je do sredstev upravičena vsaka posamezna stavba, vendar ne več kot do nabavne vrednosti MKČN brez DDV. Župan je predlagal spremembo 2. odstavka 2. člena pravilnika, ki se nadomesti z novima 2. in 3. členom. Po spremenjenem predlogu bi znašala višina subvencije 15% nabavne vrednosti MKČN z DDV, vendar ne več kot 500,00 EUR za posamezno stanovanjsko stavbo in ne več kot do nabavne vrednosti MKČN z DDV. V primeru čiščenja odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih stavb z eno MKČN z DDV, vendar največ 500,00 EUR za posamezno stanovanjsko stavbo in ne več kot do nabavne vrednosti MKČN z DDV. S takim načinom subvencioniranja občina podpira nakup kvalitetnejših MKČN ter da si več stanovanjskih enot postavi eno čistilno napravo. Na osnovi pravilnika bo vsako leto objavljen javni razpis za dodelitev subvencij. Občinski svet Občine Škofja Loka je s sprejetjem proračuna Občine Škofja Loka za leto 2012 dne 22. 12. 2011 potrdil proračunsko postavko 5.2.B.1.5. Sofinanciranje izgradnje MKČN, ki predvideva sredstva v višini 20.000 EUR za namen sofinanciranja izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Sprejem pravilnika bo omogočil objavo javnega razpisa za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Škofja Loka, ki bo temeljil na jasno postavljenih, merljivih in nedvoumnih kriterijih. Župan je dejal, da so se dejansko posvetovali po tem, ko je že bilo gradivo poslano in sicer da v primeru večjega števila stavb, ki bi skupno gradili MKČN, lahko kupijo bolj racionalno in boljšo napravo, vendar pa so morali vseeno omejiti sredstva, ker jih pač ni dovolj. Zaradi tega je bil umaknjen 2. odstavek 2. člena in nadomeščen z novima. Dogovarjali so se tudi o tem, da bi šli po številu prebivalcev na posamezno hišo, vendar se število prebivalcev lahko menja. Bolj primerno se jim je zdela sama velikost hiše, ki bi omejevala oz. določala koliko bi bilo te subvencije oz. število hiš. Milenko Ziherl je kot predsednik Odbora za gospodarske javne službe povedal, da so se tudi na seji odbora seznanili z vsebino pravilnika. V razpravi so podali nekaj pripomb. Na večino pripomb so dobili odgovore strokovnih služb že na sami seji. Ob koncu so sprejeli sklep, da so se seznanili s pravilnikom in da podpirajo predlog. Jožefo Žnidaršič je zanimalo, kaj je v 3. členu pri 4. odstavku, če upravičenci ne bodo dobili subvencije, da bodo imeli prednost v vrstnem redu? Ali je mogoče, da se njihova vloga prenese naprej? Ali mora dati še enkrat novo vlogo? Olivera Malijanska je pojasnila, da bo gotovo vsak moral dati novo vlogo, ker bo javni razpis že potekel, ne bo mu pa treba dati še enkrat vseh prilog. Klemen Štibelj je pozdravil predloženi pravilnik. V stranki Nova Slovenija so se že v predvolilnem času zavzemali za tak pravilnik. Kljub vsemu imajo nekaj pomislekov: 4
1. za vsako čistilno napravo se dobi subvencije maksimalno 500,00 EUR, ne glede na to ali je tri populacijske enote ali je 12 populacijskih enot; to se mu ne zdi najboljša rešitev: Občina Žiri ali Železniki so sprejeli nekaj podobnega in tam je subvencija za čistilne naprave direktno na populacijsko enoto, je 100/populacijsko enoto, če on kupuje za 6 enot, bo dobil 600,00 EUR, če za 3 300,00 EUR. Ali je to merilo izbire pravilo? Župan je pojasnil, da je bilo o tem veliko govora pri pripravi pravilnika. Menili so, da je boljše imeti delež - odstotek, da bodo ljudje kupovali boljše naprave. Klemen Štibelj je predlagal, da bi dajali subvencijo na populacijsko enoto se pravi glede na velikost čistilne naprave in je potem pravilo izbire populacijska enota te čistilne naprave. 2. sprašuje se kako bodo rešili to težavo ob predpostavki, da je čistilna naprava 500,00 EUR, glede na to da je v proračunu trenutno zagotovljenih 20.000,00 EUR, ugotovijo, da lahko subvencionirajo 40 čistilnih naprav. Župan ga je popravil, da je to 40 hiš in ne čistilnih naprav. Klemen Štibelj je dejal, da če bodo ljudje dali vlogo in bodo na 43. oz. 44. mestu in bodo ostali brez subvencije letos. Kje je rečeno, da jo bodo dobili drugo leto? Župan je pojasnil, da mora biti program subvencije tak, da jih bodo lahko dobili do leta 2017 vsi občani, ki bodo vgradili male komunalne čistilne naprave. Igor Draksler se je najprej zahvalil za pravilnik in je dejal, da je prav da se sprejme. Imel pa je nekaj pripomb: 1. pravilnik govori samo o razdeljevanju denarja in o kriterijih za razdelitev, ne govori pa o tem kakšne MKČN bodo subvencionirali na tem delu, v tem delu vidi največjo pomanjkljivost; Olivera Malijanska je na seji odbora povedala precej teh kriterijev, ki nastopajo v državi na podlagi zakona ne pa tudi zakaj niso pisane v samem pravilniku; tehnične pogoje je potrebno zapisati v pravilnik zato da se bodo vgrajevale primerne MKČN; Olivera Malijanska je pojasnila, da trenutno obstaja seznam na Gospodarski zbornici Slovenije kjer so primerne MKČN z certifikati, z izjavami skladnosti, ta seznam se bo še dopolnjeval. V javnih razpisih ostalih občin so določene priloge, ki so obvezne na podlagi katerih priloženih izjav in proizvajalcev so potem sporočali subvencijo oz. primernost vlog. Robert Strah je povedal, da na GZS obstaja seznam MKČN, kjer je proizvajalec podal izjavo o skladnosti. Igor Draksler je dejal, da je potrebno povedati da bodo gradili MKČN na podlagi tega seznama. 2. druga stvar, ki jo je hotel vprašati: ali je bila opravljena ocena sofinanciranja? On je pregledal ostale stvari, ki jih tudi razpisujejo. Ali je 15% sofinanciranje s strani občine tista številka, ki je prava? Ali je bil narejen kakšen ekonomski izračun? Da bodo lahko potem vedeli koliko MKČN bodo lahko pokrili. Koliko MKČN bo potrebno zgraditi in koliko denarja za to potrebujemo? To je potrebno izračunati, ker je osnova pravilnika finančna posledica in tega tukaj notri ni. Župan je pojasnil, da je povprečje med 500 in 600 enotami, se pravi da bi bilo to od 200-300.000 EUR v petih letih. Natančna vrednost bo izračunana v naslednjih proračunih. Tomaž Paulus je podprl pravilnik, ker se mu zdi da je v redu narejen ampak menil pa je, da bi se moral še izpopolniti. Matej Demšar je dejal, da se v prvem členu pravilnika omejuje velikost teh naprav na 50 populacijskih enot. Menil je, da bi občina lahko vzpodbujala da bi gradili več na takih področjih kjer so na podeželju 5
strnjena naselja in bi gradili več skupnih MKČN in v tem primeru bi bila taka investicija za 50 populacijskih enot zelo hitra. Prav bi bilo, da bi občina peljala politiko v to smer, da bi bilo čim manj individualnih MKČN, ker je vsaka ČN točka, kjer nastaja tveganje. In manj ko jih bo, manj bo potencialnih nevarnih točk za to. V naseljih Zminec in Gabrk bi bilo pametno ljudi finančno vzpodbuditi s pravilnikom da bi se delale skupne MKČN. Individualne je on predlagal samo za tista področja kjer je dejansko čisto razpršena poselitev. Župan je odgovoril, da so bili prejšnji dan v Gorenji vasi, kjer so izračunali, da so pravzaprav skupne MKČN ekonomične samo, če so hiše izjemno skupaj, če pa je potrebno daljše cevovodno omrežje, je skupna naprava bistveno dražja od posamične. Matej Demšar je predlagal, da bi vsem vlagateljem odobrili sredstva, nakazila bi pa bila drugo leto. Potrebno je povedati, da tisti, ki bodo delali prave MKČN, bodo denar itak dobili. Ali ni vseeno ali dobiš 500,00 EUR letos ali pa drugo leto? Da ne bi dajali dvakrat za isto stvar dve vlogi, ker to ni potrebno. Odobri se jim sredstva, plača se pa takrat, ko bo denar. Župan je dejal, da je bistvo: vsak, ki rabi MKČN mora imeti možnost pridobiti enako subvencijo kot tisti, ki jo ne bo letos dobil pod enakimi pogoji do leta 2017. Robert Strah je povedal, da je bil OPN razgrnjen januarja 2011. Del le-tega je tudi javna infrastruktura in s tem MKČN. Za občane bi morali na internetu narediti boljšo povezavo. Ko bo šel ven javni razpis morajo biti dejansko v njem tudi zajeti kriteriji posameznih MKČN in zapisati kje je to standardizirano in v kakšnem obsegu. Kar se tiče obiskov na terenu, so mogoče zanimivi tudi za svetnike, je 12. maja 2012 ob 7.30 izpred Tehnika ponovni obisk z avtobusom tipskih malih komunalnih čistilnih naprav in je svetoval, da se to ogleda tudi na terenu. Predvsem rastlinske čistilne naprave, kjer tudi občina stopa naprej. Imamo dve tipski varianti predvideni za OŠ Sv. Lenart in OŠ Bukovščica. Tu se bo dalo tudi za občane videti na terenu kakšna je dejanska uporabnost teh MKČN. Matej Demšar je predlagal, da je treba določiti področja, kjer so upravičeni do teh sredstev. Župan je predlagal naj svetniki sprejmejo tak pravilnik kot je predlagan, da vidijo kako bo funkcioniral s 40 enotami. Drugo leto pa se bo videlo kako bo in bodo dopolnili s podrobnostmi, ki bodo letos manjkale. Matej Demšar je predlagal, da se spremeni 4. odstavek 3. člena tako da se v celoti črta ali pa da se jim odobrijo sredstva in se jim izplačilo zamakne. Igor Draksler je menil, da bi bilo tako prav, da tisti, ki bi v tem letu dal vlogo, bi v naslednjem letu ne dajal ponovne vloge, ker bi lahko še enkrat izpadel. Tako pa bo v naslednjem letu dobil denar. Tine Radinja je pojasnil 4. odstavek 3. člena, da tisti ki bodo podali popolno vlogo v tekočem letu in niso prejeli subvencije, bodo imeli ob ponovni prijavi na razpis prednost v vrstnem redu. To pomeni, da drugo leto ne bo odločalo kdaj bo prispela prijava, ampak bo imel tisti avtomatično prednost. Prisotnih je bilo 25 svetnikov. Svetniki so še glasovali o predlogu Mateja Demšarja in sicer: V Pravilniku o subvencioniranju nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Škofja Loka se črta 4. odstavek 3. člena in sicer:»(4) Upravičenci, kateri so podali popolno vlogo v tekočem letu in zaradi porabe sredstev niso prejeli subvencije, imajo ob ponovni prijavi na razpis prednost v vrstnem redu.«(2 ZA, 8 PROTI) (sklep ni bil sprejet) Prisotnih je bilo 25 svetnikov. 6
Svetniki so z 22 glasovi ZA in 1 glasom PROTI sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka je sprejel Pravilnik o subvencioniranju nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Škofja Loka v predloženem besedilu. K 7. točki: PREDLOG SKLEPA O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Jože Valter Galof je kot predsednik Odbora za opremljanje stavbnih zemljišč, gospodarjenje z nepremičninami in stanovanjsko gospodarstvo Občinskega sveta Občine Škofja Loka povedal, da je imel odbor nekaj pripomb na gradivo in so po razpravi člani sprejeli naslednji sklep:»odbor za opremljanje stavbnih zemljišč, gospodarjenje z nepremičninami in stanovanjsko gospodarstvo Občinskemu svetu Občine Škofja Loka predlaga, da sprejme predlagani Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah parc. št. 1086/5 k.o. 2026 - PEVNO, parc. št. 1083/4 k.o. 2026 - PEVNO, parc. št. 1083/6 k.o. 2026 - PEVNO, parc. št. 1691/2 k.o. 2028 - DORFARJE in parc. št. 1540/2 k.o. 2036 - SOPOTNICA. Pred ukinitvijo statusa javnega dobra na nepremičnini parc. št. 1680/12, k.o. 2027 - STARA LOKA, se pridobi stališče Loške komunale glede postavitve ekološkega otoka. V kolikor bo Loška komunala podala stališče, da lokacija za postavitev ekološkega otoka ni primerna, se na nepremičnini parc. št. 1680/12, k.o. 2027- STARA LOKA, status javnega dobra lahko ukine. Prisotnih je bilo 24 svetnikov. Svetniki so soglasno z 24 glasovi ZA sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka je sprejel Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah parc. št. 1086/5, k.o. 2026 PEVNO, parc. št. 1083/4, k.o. 2026 PEVNO, parc. št. 1083/6, k.o. 2026 PEVNO, parc. št. 1680/12, k.o. 2027 STARA LOKA, parc. št. 1691/2, k.o. 2028 DORFARJE in parc. št. 1540/2, l.o. 2036 SOPOTNICA v predloženem besedilu. K 8. točki: LETNO POROČILO O DELU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA ZA LETO 2011 Mag. Melita Rebič je imela naslednje pripombe na poročilo in sicer: 1. v prilogah in tabelah niso številke do konca izpolnjene, to pomeni zmnožki in na koncu seštevki; 2. v poročilu je pogrešala koliko so stroški delovanja občinskega inšpektorata, koliko je izdanih odločb in v kakšnem znesku so bile izdane; 3. koliko je bilo dejansko pokasirano iz teh odločb, ker vedo, da če nekdo v roku plača, se kazni znižujejo; 4. koliko je odprtih zadev in 5. koliko je to stalo iz občinskega proračuna, koliko iz drugih virov, to je osnovna zadeva, ki jo bi ona v takem poročilu pričakovala, vse ostalo je zgolj statistika. Vprašala ga je po njegovem mnenju če on smatra, da dela dobro. Ker tudi če ona gleda statistiko, je tukaj vsega skupaj poročanja za nekaj 60 dogodkov, to pa ni za eno leto kaj dovolj učinkovito. Mag. Mikek je odgovoril, da kar se tiče delovanja oz. finančnega dela skupne občinske uprave, jim žal ne more poročati, ker ni vodja inšpektorata. Tudi za njih finančne zadeve opravlja Oddelek za proračun in finance, tako je tudi napisano v pogodbi. Kar se pa tiče sofinanciranja, pa je obrazloženo v samem poročilu. Pripombe na poročilo bo upošteval in jih mogoče tudi drugače interpretiral. Seštevki so napisani v poročilu: vidi se koliko je bil znesek globe in koliko je bilo število tistih, ki so bili sankcionirani. To pomeni da so bili sankcionirani s strani redarske službe, je pa dejstvo, da on zoper 7
plačilne naloge, ki jih izda redarstvo, potem rešuje zraven še ugovore, ker prekrškovnega organa ni in zaradi tega polega vsega tega dela, ki ga je opravljal, on meni, da je delal nadpovprečno dobro. Za tolikšno število prebivalcev, kot jih ima Občina Škofja Loka in še Občina Gorenja vas Poljane ter Žiri, katerega skupna občinska uprava pokriva delovanje, lahko primerjajo z nekaterimi ostalimi občinami po Sloveniji in koliko je strokovno seznanjen, ker je v nekaterih tudi v strokovnih svetih pri društvu, so za tako delovanje vsaj trije inšpektorji. On se za to zavzema in je predlagal, da bi dejansko pristopili k temu, vendar pa je žal tudi recesija kriva za to da tega ni. Lidija Goljat Prelogar je tudi pregledala poročilo in jo moti, ker ne ve če se temu sploh lahko reče poročilo. Poročilo bi moralo biti ekzaktno. V 6. točki zaključka piše:»končne ugotovitve izvajanja nadzora iz delovnega področja inšpektorata kažejo, da se na splošno na.«poročilo mora povedati: kdaj, kje, koliko, na podlagi katerih podatkov vedo, da se nekaj izboljšuje, tudi ali so uspešni, ali so dobri, kako vedo da so uspešni, da so dobri, zanimajo jih podatki. Polega tega naprej piše:»na področju inšpekcijskih zadev se stanje glede na pripadnost zadev rešuje postopoma, problemi se pojavljajo predvsem glede «Kje, kdaj, koliko? To je bistvo poročila, to njih zanima. Prosila je, da se še enkrat gre skozi poročilo. Velikokrat je napisano nekaj na splošno. V poročilu bi moralo biti točno: kje, kdaj, koliko. Kaj se je na podlagi njegovih izdanih odločb oz. ugotovitev izboljšalo? Kako to vedo? Katera področja so po njegovem mnenju kritična in zakaj? Kaj bi bilo potrebno izboljšati? Poročilo bi moralo biti bolj natančno. Mag. Mikek je dejal glede redarstva, da se zadeva izboljšuje razen pri zdravstvenem domu kjer še rešujejo problematiko sproti, ker je pač to malo bolj pereča problematika, ker gre za invalide in bolne ljudi in je k temu potrebno drugače pristopati ne glede na ostale. Kar se pa tiče inšpekcijskih zadev, ker sedaj govorijo za dva oz. tri področja: redarstvo, prekrškovni organ in še inšpekcijske zadeve: on rešuje in dela toliko kolikor je v njegovi moči. Vsak mesec pošilja poročila tudi vsem trem direktorjem skupnih občinskih uprav. Dejstvo je, da več kot delati se pa ne da z enim človekom. Če mislijo da s poročilom niso zadovoljni, jih je povabil v Medobčinski inšpektorat in vse statistične podatke, ki jih zanimajo, bo poskušal pridobiti iz portala, ki ga imajo seveda brez imen in priimkov. Goljat Prelogarjeva je menila, da to ni bistvo. Njegova naloga je, da je poročilo vsebinsko korektno in ekzaktno. Ona ne rabi in tudi nima časa hoditi okrog. Kot občinska svetnica, ko dobi poročilo v roke, pa ima pravico izvedeti kaj se dogaja in je želela, da je res poročilo prihodnjič korektno in ekzaktno. Mag. Mikek je pojasnil, da dela poročilo ne glede na njegovo sistemizacijo, ker ni več dolžan tega poročila delati in ga kljub temu naredi. Naredil ga je kolikor toliko uredu, če pa jih še kaj zanima jih je povabil za dodatna pojasnila. Župan je dejal, da ni res da ni dolžan poročati, o svojem delu je dolžan dajati poročila. Mag. Mikek je rekel, da vsak mesec daje poročila in da je tudi tega naredil. Lea Leona Mlakar se je dotaknila divjih odlagališč in odpadkov. Zanimalo jo je kje so se stvari sanirale. V poročilu piše v zaključku da bi rabili večjo kadrovsko zasedbo glede teh odpadkov. Oni so pri prostovoljcih pregledali skoraj vso Slovenijo, vsak na svojem koncu in tako obstaja register divjih odlagališč, ki se sedaj po opravljeni čistilni akciji mora še popraviti, ker še pregledujejo kaj je bilo počiščeno. V registru je na zemljevidu povsod napisano kaj je tam, koliko m3, kje je to, kako je dostopno, se pravi da je njim inšpektorjem delo tako precej olajšano. Menila je, da je čisto nesmiselno da ona osebno prijavlja odpadke in s tem svoje ime daje na razpelo, če so pridobili toliko prostovoljcev, da je to že nekje vidno in inšpekcija bi lahko to uporabila, ker je bilo to tudi s tem namenom narejeno. Res so to prostovoljci naredili prostovoljno inšpektorjem v pomoč. Marko Murn je samo dopolnil začetno izvajanje mag. Rebičeve. Prebral je poročilo, ni pa znal potegniti ven zaključka. Prosil je če lahko pojasni na strani 5 do 9 naštevane zneske in števila. In pa na strani 14 koliko je bilo dejansko izstavljenih odločb. Predlagal je, da se to poročilo dopolni. 8
Mag. Mikek je dejal, da je poročilo vzeto iz portala, ki ga imajo. V tem poročilu so zajete vse globe in vsi sklepi, ki so bili dani in tudi vsi plačilni nalogi. V inšpektoratu je bilo v letu 2011 za 84.077,39 EUR glob. Znesek plačanih terjatev v vseh teh zadevah je pa 49.510,44 EUR, zastarane so zadeve za 3.240 EUR, končno stanje prvih terjatev, ki so bile nekatere že dane na Davčno upravo Republike Slovenije oz. so se potrudili in jih dajali kljub temu, da ni bilo zakonske osnove, ker se je s 1. 7. zakonodaja spremenila in davčne izvržbe ne izvaja več DURS ampak CURS Carinska uprava Republike Slovenije. Zelo so se trudili, da so vzpostavili cel sistem in še ga vzpostavljajo in za te terjatve še ne ve ali jih bodo lahko izterjali ali ne. Je pa res, da nekateri ljudje res nimajo denarja na računih in še vedno upajo, da bodo ta sredstva prišla v proračun. On meni, da je prikazal celotno stanje celega inšpektorata. Tomaž Paulus je dejal, da v Podlubniku podpisujejo peticijo o pasjih iztrebkih in ga zanima koliko je glede tega izrečenih glob. Mag. Mikek je odgovoril, da za pasje iztrebke ni bilo pobude za nadziranje oz. je odlok že zelo zastarel. Tukaj bo potrebno odlok nekoliko popraviti. Na to temo so že imeli enkrat srečanje z veterinarsko upravo in so se pogovarjali kako bi te zadeve dejansko nadzirali, ker to ni tako enostavno. Namreč gre za to, da se pri manjših psih to lažje dela. To sicer dela redarstvo. So pa tudi lastniki večjih psov, kjer lahko tudi naščuvajo svojega psa na uradno osebo ali kako drugače in je potrebno paziti, da imajo pse na vrvici. Predlagal je, da bi to naredili skupaj s policijo ali VURS-om. Milenko Ziherl je imel vprašanje glede zadnjega grafa, ki prikazuje prekrške po občinah. Zelo izstopa modra črta to je Občina Škofja Loka. Žiri in Gorenja vas Poljane nimata skoraj nič prekrškov. Ali so res Ločani toliko nedisciplinirani in sta ostali dve občini toliko boljši pri tem? Ali je procent v naši občini nenormalno velik in sta ostali dve občini uhajata izpod nadzora? Ker so bili omenjeni naščuvani psi je za uradno osebo to čisto preprosto: lahko se ta pes prijavi, kajti po zakonu o nevarnih psih gre lahko ta pes potem na prevzgojo, na evtanazijo ali pa kakor pač veterinarji ugotovijo. Se pravi da se naščuvan pes lastniku odvzame, samo prijavo je potrebno dati in je zadeva rešena. Mag. Mikek je pojasnil, da je dejstvo, da je v Škofji Loki večji problem nepravilnega parkiranja in je potem tudi na prekrškovnem postopku le-teh zadev več. Zato bolj izstopa škofjeloška občina. V ostalih dveh občinah pa dela bolj preventivno, ker je tudi stališče občinskih uprav tako, da se tako postopa. Čeprav bodo sedaj pristopili tudi k sankcioniranju v teh dveh občinah. Kar se tiče pripombe glede iztrebkov: menil je, da se ne bi spuščali v to zadevo, ker imamo inšpektorja, ki je za to pristojen oz. celo direktor VURS-a v Kranju bi te zadeve lahko razložil in tu ne bi tega posebej izpostavljali. To stališče je bilo izpostavljeno na skupnem sestanku. Glede njegovega poročila pa naslednje: pripombe svetnikov bo upošteval, svoje poročilo bo skušal še izboljšati, čeprav ga že vsako leto izboljšuje. Svoje poročilo je tudi poslal na Službo Vlade za lokalno samoupravo in so bili s tem poročilom zelo zadovoljni. Nekatere občinske uprave nimajo tako dodelanega poročila. Jožefa Žnidaršič je dejala, da je v poročilu manjkala navedba Zakona o cestnem prometu, ki je tudi zelo pomemben. V poročilu je cel kup kratic, ki niso nikjer v tekstu pojasnjene: OPV, SOU, MJU, ZSV Ni jasno kaj pomenijo zaporedne številke: 4, 6 in 9. V vseh tabelah so te zaporedne številke navedene. Zanima jo: plačilni nalogi za sodne takse: na katere prekrške so vezani plačilni nalogi, kdaj pride do plačilnega naloga za sodne takse: ali je to za opomine? Mag. Mikek je pojasnil, da plačilni nalog za sodno takso izda prekrškovni organ kadar utemelji svojo odločbo in to dejstvo tudi napiše, ko nekdo ugovarja pa se ugotovi da je odločba neutemeljena. Praksa je, da so ugovori večinoma neutemeljeni. Samo kakšen % ugovorov je utemeljenih. V takih primerih se sodna taksa ne plača. 9
Zorica Škorc je dejala da podpira kolegici Lidijo in Melito. Za vse te razprave, ki jih mag. Mikek predaval, je dejala da nima časa in da je čas za to predragocen in je predlagala, da to letno poročilo gospod napiše na novo, ga dopolni z vsemi podanimi pomanjkljivostmi in ga jim ponovno pošlje. Zanima jo kdo je vodja Medobčinskega inšpektorata? Župan je odgovoril, da vodje trenutno ni. Mag. Rebičeva je vprašala ali je bilo skupno v občinski proračun plačanih glob in stroškov postopka 49.510,44 EUR? Mag. Mikek je dejal, da je to skupna občinska uprava. Povedal je, da je svoje poročilo naredil. Bo pa Službo Vlade za lokalno samoupravo pozval, da mu pove ali je to poročilo ustrezno ali ni. Še enkrat pa je pozval svetnike, da če je še kaj nejasnega, naj se oglasijo pri njem in bo vsako zadevo pojasnil, ker se mu res zdi da vsako leto hočejo vedeti nekaj več reči. Župan je dejal, da ko bo zaposlen v Službi Vlade za lokalno samoupravo, takrat bo dajal njim poročilo, sedaj pa je potrebno delati poročilo za svetnike. Prisotnih je bilo 25 svetnikov. Svetniki so z 24 glasovi ZA sprejeli naslednji Občinski svet Občine Škofja Loka je sprejel sklep, da mag. Mikek pripravi novo Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2011 skladno s pripombami, ki so bile podane na seji občinskega sveta. Župan je povedal, da gre Igor Draksler naslednji dan v Freising v vlogi enočlanske delegacije Občine Škofja Loka. Dieter Talhamer, dolgoletni nadžupan Freisinga se poslavlja in ob tej priliki mu bo izročil tudi listino oz. priznanje župana Občine Škofja Loka. Je tudi najbolj primeren predstavnik Občine Škofja Loka, saj sta z g. Talhamerjem zelo dolgo sodelovala. Zaželel mu je prijetno pot. K 9. točki: ODGOVORI NA SVETNIŠKA VPRAŠANJA Klemen ŠTIBELJ (NSi) se je najprej zahvalil za prejete odgovore vendar je pri šestem (6) odgovoru še povedal, da so bili pločniki dejansko očiščeni, ni pa to rešeno za vnaprej dolgoročno. Župan mu je predlagal, da bi dali v krajevni skupnosti v plan investicij, ker so v proračunu v ta namen sredstva za katera krajevne skupnosti same predlagajo namen porabe. Gregor HOSTNIK (SDS) je dejal, da je na zadnji seji prosil za odgovor glede parkiranja za Gorenjsko predilnico. Odgovor je bil, da bo urejena prepoved parkiranja na cesti na vseh mestih, kjer bi tako parkiranje lahko povzročilo problem dostave. Menil je, da na cesti sploh nihče ne sme parkirati, ker je to cesta in ne parkirišče. Tam se vozi in ne parkira. Prosil je, da se še enkrat poda obrazložitev in da se to uredi tako, da bo cesta za voziti in ne za parkirati. Igor DRAKSLER (SLS) je glede drugega izvajanja g. Hostnika menil, da je to deponijo potrebno odstraniti, ne pa da je čedalje večja. Kot v posmeh, je sedaj deponija še večja kot je bila prej. Je pa prosil, če lahko dobijo odgovor od inšpektorata. Gregor Hostnik je odgovoril g. Drakslerju, da se je zadeva že nekoliko uredila in da se je nekaj materiala od tam že odpeljalo. Jože Valter GALOF (LDS) pa je dejal, da je dobil tak odgovor, kot je bilo postavljeno vprašanje, da se ja ne bi kaj naredilo. Župan je dejal, da pa so dobili sedaj odgovor, da je tam (cesta v Šentvidu) prepovedana vožnja s tovornjaki, tako da je na vpadnicah dovoljen samo tranzitni promet. 10
K 10. točki: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Zorica ŠKORC (GŽS): 1. Kdo je lastnik t.i. zelenega oziroma varovanega pasu od policijske postaje mimo gasilskega doma do konca zunanjega skladišča Kmetijske zadruge in dela zemljišča znotraj skladišča Kmetijske zadruge? 2. Občinsko redarstvo je prosila, da posreduje odgovor o pridobljenih in izdanih soglasjih oz. dovoljenjih za postavitev»pralnice«na občinski zemlji ob bloku Frankovo naselje 41. Kolikor ve, so sosedje v privatnih hišah podajali pripombe in nestrinjanje. Pričakuje fotokopije dovoljenj in soglasij. 3. Na kateri zakonski osnovi Loška komunala izda račun za porabo vode v pralnici? Lastniku zemljišča, fizični osebi, kakšnemu s.p - ju ali d.o.o.? Domneva, da fizična oseba ni lastnik pralnice na občinskem zemljišču. Ali pa? Predvsem jih zanima ali je upoštevana zakonodaja za rabo občinskega zemljišča? 4. Krajane Trate in tudi njo zanima kako so določena mesta za postavitev premične postaje za merjenje onesnaženosti? Laično menijo, da se trenutno postaja nahaja v zavetju, tako da se poraja dvom o pravilnosti meritev. Na katerih krajih bo še postavljena oz. prestavljena? 5. Na osnovi 3. člena Odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali prosijo, da občinski oddelek pristojen za javne službe poda odgovor ali je pri vzreji in reji živali v bloku Frankovo naselje 44 upoštevan in uporabljen 1. odstavek 4. člena odloka? Lahko dobijo kopijo dovoljenja? 6. Mogoče bi bilo modro razmisliti o modernizaciji in spremembi tega odloka. Lea Leona MLAKAR (PL) je ugotovila, da odkar imamo novo krožišče je velik problem starejših voznikov, ki so vezani na prevoz po Škofji Loki in se ne znajo orientirati v krožišču. Ali bi bilo mogoče da bi se ali v Loškem Utripu ali pa v Loškem Glasu napisalo vsaj tiste osnovne stvari kako se vključevati v krožišče? Milenko ZIHERL (SDS) je prosil če bi lahko svetniki dobili ažurni telefonski imenik z vsemi zaposlenimi na občini in upravni enoti skupaj z telefonskimi številkami in številkami pisarn. Moti ga, da so v Škofji Loki izredno lepo urejene kolesarske steze, vendar kakšen adrenalinski kolesar še vedno dirka po cesti za motorna vozila oz. ob kolesarski stezi. To je podobno kot če bi se avto peljal 100 km/uro skozi naselje. Dal je pobudo, naj policisti kontrolirajo tudi kolesarje in ne samo voznike avtomobilov. Zelo pozdravlja, da se gradi križišče v Zmincu, vendar pa ni najbolj zadovoljen, ker se infrastrukturni objekti prestavljajo za tako majno razdaljo minimalno za nekaj metrov. To ni majhna zadeva. Gre za trafo postajo in črpalna postaja za vodo hram. Z rušenjem prejšnje se je bagarist ukvarjal en cel»šiht«, ker je bila ustrezno zgrajena. Imel je pripombo na planiranje ali je smiselno prestavljati za nekaj metrov tako velik objekt. Menil je tudi, da objekt pred mesnico Čadež ne sodi v naš prostor in ne bo polepšalo Loke ampak jo bo pogršal. Župan je dejal, da na tem področju žal niso mogli ničesar narediti, ker je bilo prepozno. Klemen ŠTIBELJ (NSi): 1. dal je pobudo, da se čim prej reši luč javne razsvetljave na Bukovici. Tam nekje v središču Bukovice je bil lansko leto karambol in je bilo rečeno, da bodo to uredili. Luč pa že več kot eno leto ne gori in je čas, da se nekaj naredi. Urgenca je bila že dana na občinski oddelek, vendar ni bilo nič od tega; 2. predlagal je, da se pogleda Odlok o javnem redu in miru, ker je že precej star in bi ga bilo potrebno korigirati; 3. župan je obljubil ogled gradbišča na Poljanski obvoznici, vendar ni bilo še nič od tega, kako je s tem? 4. pred enim leto je dal župan poziv svetnikom za koordinatorje za pobratena mesta, nekateri svetniki so se prijavili, vendar pa ni bilo odgovora; 5. na prejšnji seji je bila na dnevnem redu tudi točka: Poročilo Vrtca Škofja Loka; imel je štiri vprašanja in je bilo rečeno, da bodo odgovori del zapisnika oz. bodo sporočeni naknadno; ko je pregledoval gradivo, le-teh odgovorov ni našel; zakaj jih ni oz. je dal pobudo, da so pripravljeni za naslednjo sejo; 6. mestni potniški promet: ga je pohvalil, tudi sam ga občasno uporablja, vendar pa je kljub vsemu pojasnil nekaj stvari: naredil je izračune kaj pomeni št. potnikov, ki so bili navedeni v poročilu oz. objavljenih v medijih, kaj pomeni višina subvencije in kaj pomeni to glede na št. opravljenih potniških km. Če vzame leto 2010 ugotovijo, da je bilo povprečno št. potnikov 1,2 na opravljen potniški km, če pa pogledajo leto 2011 je bilo bistveno več opravljenih potniških km, pa ugotovijo 11
da se je v povprečju le en potnik prepeljal na opravljen potniški km. Se pravi da je učinkovitost prepeljanih potnikov le 87% glede na leto 2010, čeprav se je v absolutnem znesku št. potnikov iz leta 2010 do leta 2011 povečalo. Ravno tako se niža učinkovitost subvencij, ki jih je dala občina. Subvencija se je glede na leto 2010 precej povečala, ampak učinkovitost te subvencije je samo dobrih 60%. Povedati hoče naslednje: županov cilj, ki je bil prebran v medijih, v časopisu je, da bi se z javnim potniškim prometom prepeljalo cca. 200.000 ljudi. Ta številka je glede na učinkovitost subvencije prenizka. 220-250.000 potnikov bi moralo biti prepeljanih, da bi bila zadeva kolikor toliko rentabilna. Občina bo morala narediti še en korak naprej in ljudi spodbujati da bodo to uporabljali. Župan je dejal, da je bil cilj 1000 potnikov v povprečju na delovni dan. Tomaž PAULUS (SLS): 1. zanimalo ga je kako je s prehodi za pešce med trgovinami na Grencu, pobuda je bila že dana novembra leta 2011; 2. zanima ga tudi kako je z vzpostavitvijo javne mestne blagajne; 3. kdaj bo štabna vaja v zvezi s potresom; 4. kaj je bilo narejenega od zadnje seje na področju OLN Kamnitnik I stanovanjskega naselja okrog zemljišča in 5. kaj je bilo narejeno od zadnje seje okrog ceste v Industrijski coni Trata? Gregor HOSTNIK (SDS) nanj se je obrnila občanka Puštala, ki stanuje v Puštalu 39 A. Rada bi, da se prouči, če bi se lahko podaljšala obcestna ograja za cca. 2 m. Ograja že obstaja, vendar se zaradi objestnih voznikov praktično vsako leto podere. Prosila je, če se lahko to uredi. Ker je bil dnevni red izčrpan, se je župan vsem zahvalil za prisotnost in sejo zaključil ob 19.45 uri. Župan mag. Miha JEŠE 12