Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013
Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi upravljavci pokojninskih skladov. Modra zavarovalnica je najbolj varna upravljavka pokojninskih skladov; razpolagamo z bistveno višjim kapitalom od konkurenčnih družb iz dejavnosti. Modra zavarovalnica bo delodajalcem in zaposlenim v najkrajšem možnem času ponudila vse prednosti po ZPIZ-2. 2
Sredstva v upravljanju Modre zavarovalnice, d. d., konec leta 2012 Znesek vseh sredstev v upravljanju je konec leta 2012 dosegel 1,089 milijarde evrov! Znesek (v mio EUR) Skupaj 1.089 ZVPSJU 612,0 KVPS 143,4 Lastna sred. 178,9 KS PPS 93,5 PPS 48,3 KS MR 12,9 KS PPS; 8,59% KS MR; 1,18% PPS; 4,44% Lastna sredstva; 16,43% KVPS; 13,17% ZVPSJU; 56,20% 3
Modra zavarovalnica največja upravljavka pokojninskih skladov Primerjava velikosti domačih pokojninskih skladov (stanje 30.9.2012; v mio EUR) 600 500 589,8 400 300 200 139,9 127,0 185,5 221,7 245,8 155,8 100 0 18,5 5,8 31,8 22,1 9,2 Vir: Dnevnik, 10. 12. 2012
Modra zavarovalnica je najbolj varna upravljavka pokojninskih skladov Ocena prostega kapitala upravljavcev pokojninskih skladov 140.000.000 120.000.000 122.435.343 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 Modra zavarovalnica, d.d. 3.635.700 2.991.921 4.885.712 Skupna pokojninska družba, d.d. Vir: Letna poročila upravljavcev za leto 2011 Pokojninska družba A, d.d. Prva osebna zavarovalnica, d.d. 1.434.993 Moja naložba pokojninska družba, d.d.
Skladi Modre zavarovalnice dosegajo najvišje donosnosti Medletna primerjava 12-mesečne donosnosti domačih in izbranih tujih vzajemnih pokojninskih skladov (stanje 31.12.2012) 12% dec.11 dec.12 10,2% 10% 9,0% 8% 7,4% 6,9% 7,1% 6% 4,7% 4,4% 4,4% 3,7% 4% 2,0% 2,0% 2% 0% -2% -4% -2,4% -2,3% -1,9% -0,3% -0,2% -1,9% -6% -4,9% Vir: Lastni izračuni, Bloomberg
Skladi Modre zavarovalnice dosegajo najvišje donosnosti Primerjava 36-mesečne donosnosti domačih pokojninskih skladov (stanje 30.9.2012) 14% 12% 10% 8% 6% 4% 2% 4,4% 7,8% 2,2% 7,6% 10,1% 11,6% 7,8% 9,4% 6,2% 8,4% 7,5% 7,1% 0% Vir: Dnevnik, 10. 12. 2012
Proces upravljanja sredstev Sredstva upravlja izkušena, vrhunsko izobražena ekipa Natančno izdelani procesi upravljanja, ki zagotavljajo konsistentno naložbeno politiko Stroga notranja regulativa Ločena funkcija upravljanja s tveganji Ločena funkcija notranje revizije
Modra zavarovalnica je največja izplačevalka dodatnih pokojnin 2.500 2.151 2.000 1.500 1.000 500 0
Razmere na kapitalskih trgih Gibanje donosnosti slovenskih državnih obveznic v 2012 je bilo bolj ugodno ugoden vpliv napovedanih in sprejetih reform. Z novim pravilnikom ni več visokega tveganja za rast zajamčene donosnosti. Razmik med slovenskimi in nemškimi državnimi obveznicami se je spustil iz rekordnih ravni.
Razmere na kapitalskih trgih 130 120 110 100 90 80 125 120 115 110 105 100 95 Delniški trgi v 2012 (v EUR) Stoxx 50 DAX SBITOP S&P 500 Nikkei Podjetniške obveznice v 2012 Delniški indeksi v 2012 pozitivni. Jeseni se je prebudila tudi Ljubljanska borza v pričakovanju prodaj državnih podjetij. Podjetniške obveznice so v 2012 zabeležile izjemno rast. Visoka likvidnost je povzročila nižanje kreditnih pribitkov. z inv. oceno Pod inv. oceno
Makroekonomske razmere - mednarodno Vodilni kazalniki OECD 103 102 101 100 99 98 97 Vodilni kazalniki še naprej nakazujejo upočasnjevanje gospodarske aktivnosti. Za Slovenijo so vodilni kazalniki slabši kot evropsko povprečje in povprečje OECD. Slovenija OECD Evropa
Makroekonomske razmere - Slovenija 10 8 6 4 2 0-2 -4-6 -8-10 -12 Rast BDP yoy v % Makroekonomske razmere v Sloveniji so precej slabše od evropskega povprečja. Nadaljuje se negativni trend na področju investicij. Šibko je tudi domače povpraševanje. UMAR v jesenski napovedi za 2013 pričakuje 1,4 odstotni padec BDP, v 2014 pa 0,9 odstotno rast.
Pričakovanja v letu 2013 V 2013 se napoveduje še eno krizno leto. Nadajeval se bo trend višje rasti v ZDA kot v Evropi Razmere na kapitalskih trgih bodo po pričakovanjih precej težje kot lani Še vedno obstaja možnost večje poglobitve krize, ki pa vsaj na kratki rok izgleda manj verjetna kot pred letom dni Razmere v Sloveniji so še vedno slabše kot v razvitejših državah. Hitra rešitev politične krize bi najverjetneje prinesla pozitivne učinke ob nadaljevanju v smeri hitrega sprejemanja reform
Spremembe dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2 Ključne spremembe: Možnost oblikovanja krovnega sklada s podskladi življenjskega cikla Onemogočanje nenamenske porabe zbranih sredstev Uskladitev obstoječih pokojninskih načrtov in pravil dodatnega pokojninskega zavarovanja
Krovni pokojninski sklad Je pokojninski sklad (vzajemni ali kritni), sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki so oblikovani, kot ločeno premoženje. Podskladi se razlikujejo po naložbeni politiki ustrezno prilagojeni ciljni starostni skupini člana. Eden od podskladov mora zagotavljati zajamčen donos. Pri prenosu sredstev med podskladi istega upravljavca, upravljavec ni upravičen do vstopnih in izstopnih stroškov. Mlajšim zavarovancem zagotovljen manj konservativen način varčevanja!
Onemogočanje nenamenske porabe sredstev Vsa vplačana sredstva po 1. 1. 2013 namenjena dodatni pokojninski renti, razen če le-ta znašajo manj kot 5.000 EUR-v tem primeru izplačilo v enkratnem znesku Vse vplačane premije in zbrana sredstva do 31. 12. 2012 se po izteku 120 mesecev kadarkoli lahko izplačajo v enkratnem znesku (ohranitev pridobljenih pravic) Vsi, ki so se upokojili do 31. 12. 2012, lahko po 1. 7. 2013 koristijo zbrana sredstva, ne glede na 120 mesecev vključenosti
Uskladitev pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2 Za uskladitev pokojninskih načrtov in pravil upravljanja je določeno obdobje dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2 Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil se uporabljajo obstoječi akti, neposredno pa se uporabljajo določbe ZPIZ-2, ki se nanašajo na izstop po 120 mesecih in enkratno izplačilo Modra zavarovalnica bo skladno z zakonskimi možnostmi vsem delodajalcem in zaposlenim: - ponudila vse novosti in prednosti po ZPIZ-2 in - članom omogočila, da optimizirajo sredstva za starost Pri uskladitvi PN1 K z ZPIZ-2 smo odvisni od sprejema številnih podzakonskih aktov v pristojnosti ATVP, Ministrstva za delo in Ministrstva za finance!
Vključitev v kolektivno zavarovanje po ZPIZ-2 Pod enakimi pogoji in po svoji izbiri se vključijo vsi zaposleni Delavec, ki ne želi biti vključen, mora delodajalcu podati pisno izjavo, da se ne želi vključiti Vključitev z dnem vplačila v pokojninski sklad, brez pristopne izjave Upravljavec izda obvestilo o vključitvi Začetek zavarovanja je prvi dan v mesecu za katerega je bilo vplačilo izvedeno (mesečno, kvartalno, polletno ali letno vplačilo)
Ostale bistvene spremembe dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2 Blažji pogoj za pridobitev pravice do dodatne pokojnine - zgolj uveljavitev pravice do starostne, vdovske, invalidske pokojnine pri ZPIZ Odpravljen pogoj 51 % vključenih zaposlenih za uveljavljanje davčnih olajšav V kolektivno zavarovanje se v skladu z novo zakonodajo lahko vključijo tudi samostojni podjetniki in pretežni lastniki podjetij (več kot 25 % lastniki)
Ostale bistvene spremembe dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2 Vrste dovoljenih naložb - ZPIZ-2 vsebuje številne določbe glede dopustne naložbene politike ter v delu, ki ga sam ne ureja napotuje na ZISDU-2 Odbor sklada kot obvezen dodaten nadzorni organ, ki skrbi za zagotavljanje pravic zavarovancev KVPS in ZVPSJU imata že oblikovana Odbor od ustanovitve sklada dalje
Obveščanje po novem Modra zavarovalnica že zagotavlja dostop do e-računa Upravljavec članom in delodajalcem omogoči elektronski sistem obveščanja v obliki elektronskega predala oziroma dostopa do osebnega portala. (Na zahtevo člana sklada bo upravljavec izdal tudi pisno potrdilo o številu enot premoženja).