POMEN INFORMACIJ O OKOLJU IN ZDRAVJU Onesnaženost okolja vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. Ker so medsebojne povezave med vplivi okolja na zdravje ljudi pogosto zapletene, jih je težko oceniti. Največkrat se omenja vpliv onesnaženega zraka ali pitne vode, vse pogosteje pa tudi vpliv podnebnih sprememb, elektromagnetnega sevanja in kemikalij na zdravje ljudi. Problematika kemikalij je še posebej pereča v povezavi z okoljskimi nesrečami, vsebnostjo hormonskih motilcev v vodah in z onesnaženostjo tal ter kakovostjo hrane. Naš življenjski slog je pomembna determinanta zdravja Zdravje posameznika je spremenljivo in tako kot z okoljem povezano s številnimi dejavniki, ki jih imenujemo determinante zdravja (Slika 1). Na nekatere dejavnike, kot so npr. spol, starost, genetika, ne moremo neposredno vplivati, na druge pa lahko. Življenjski slog, kot ena od pomembnih determinant zdravja, lahko spodbuja boljše zdravje oziroma ga krepi, lahko pa vodi v razvoj bolezni. Življenjski slog pomeni, npr.: kaj in koliko jemo in pijemo, koliko se gibljemo, kakšne so naše razvade (kajenje, pitje alkohola, režim prehranjevanja in pitja ter gibanja). Za zdravje sta Slika 1: Determinante zdravja (Dahlgreen in Whitehead, 2006). pomembna tudi naš način razmišljanja in delovanja ter način spopadanja s stresom. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitreje preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi. Več informacij je na povezavi: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/vsevladni_pristop_za_zdravje_in_blaginjo_prebivalcev.pdf Neenakosti v zdravju so odvisne od socialno-ekonomskega statusa posameznika Življenjski slog je pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno. Socialnoekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki so nepravične in jih je mogoče preprečiti. Stanje na področju okolja in zdravja spremljamo s kazalniki Kazalniki o okolju in zdravju so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Z njimi želimo na preprost in razumljiv način prikazati, kakšen je vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Ker so
kazalniki razviti v skladu z metodologijo Svetovne zdravstvene organizacije, so mednarodno primerljivi. Nudijo podatke in informacije o stanju okolja in zdravja na državni ravni, predstavljeni pa so v daljšem časovnem obdobju. Informacije, ki jih kazalniki vsebujejo so namenjene podpori odločanju ter splošni javnosti, za boljše razumevanje problematike. Razvijajo se v sodelovanje med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) in Agencijo RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO). Kazalniki proučujejo področje kakovosti zraka, pitne vode, varnosti živil, sevanja, kemijske varnosti in hrupa ter njihove vplive na zdravje ljudi (Slika 2). Slika 2: Vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Znanstvene ugotovitve kažejo, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti okolja pozitivno vplivajo na zdravje in pomenijo tudi prihranek v državni blagajni. Zato je pred nami velik izziv kako znanje o okolju in zdravju prenesti v izboljšanje politik in s tem zmanjšati negativne posledice? Kateri ukrepi so pravi? Katere možnosti imamo na voljo, so najboljše? Kakšna je pot do ciljev? Za uspešno reševanje je izjemnega pomena sodelovanje različnih strok, širše javnosti, znanosti ter podpora politike. Pripravila: mag. Nataša Kovač, univ. dipl. kem. KAKOVOST PITNE VODE IN DOSTOPNOST DO NJE Pitna voda mora biti dostopna vsem, vedno, povsod, v zadostnih količinah ter skladna in zdravstveno ustrezna. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je oskrbovalno območje, ki se lahko deli na več oskrbovalnih območij, znotraj katerih je kakovost vode približno enaka. Oskrbovalna območja združujemo v velikostne razrede, glede na količino dobavljene vode na dan ali število prebivalcev: mala, srednja in velika, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 oziroma >10.000 prebivalcev. Pri izbiri vodnega vira ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna. S pripravo vode se zagotovi skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode, običajno obsega več faz npr.: sedimentacija, filtracija, dezinfekcija. V letu 2017 se je v Sloveniji več kot četrtina (552.000; 26,7 %) prebivalcev oskrbovala iz vodovodov, ki so oskrbovali več kot 5.000 ljudi in odstotek (19.000; 0,9 %) prebivalcev iz vodovodov s 1.000-5.000 ljudi, pri katerih priprava vode ni potrebna; vodni vir je bil»podzemna voda brez vpliva površinske vode«. Kakovost vodnih virov moramo ohraniti. Večina vodovodov ima določena vodovarstvena območja z določenimi režimi varovanja vodnih virov pred onesnaženjem. Dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz vodovodov, ki so bili vključeni v redni državni nadzor spremljanja kakovosti pitne vode (monitoring), na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring so vključeni vodovodi, ki oskrbujejo 50 ali več oseb. V monitoring pitne vode tako ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz vodovodov z manj kot 50 oseb ali
Delež prebivalcev po oskrbovalnih območjih Gorenjska Goriška JV Slo Koroška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Posavska Prim.-notransjka Savinjska Zasavska Slovenija zagotavljajo manj kot povprečno 10 m 3 vode na dan (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba), razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode. Največji delež prebivalcev, ki nimajo dostopnosti do pitne vode, ki je pod nadzorom je bil v Koroški (25 %) in Savinjski statistični regiji (15 %) (Slika 3). Kazalec dostopnosti do pitne vode prikazuje neenakosti po statističnih regijah glede varne oskrbe s pitno vodo. Dostopnost do pitne vode iz vodovodov, ki so pod nadzorom se je v obdobju 2004-2017, nekoliko izboljšala. 100% 80% 60% 40% 20% 0% 5,3 7,3 4,6 24,9 7,0 2,5 2,6 2,3 8,0 14,8 2,2 19,9 5,8 0,0 57,6 46,9 56,2 42,1 57,7 69,1 72,7 82,6 54,2 49,2 59,9 91,4 63,9 27,9 29,0 27,8 31,2 36,0 25,2 16,8 21,5 22,2 17,9 9,4 8,0 15,3 20,9 28,6 10,7 1,6 4,2 3,0 8,3 8,8 9,4 8,1 brez nadzora velika (>10.000) srednja (1000-10.000) mala (50-1000) Slika 3: Prebivalci, ki se oskrbujejo iz vodovodov, vključenih v redni nadzor (monitoring) pitne vode po velikostnih razredih vodovodov in prebivalci brez nadzora, po statističnih regijah, 2017. Po tipu surove vode delimo vodne vire na površinske in nepovršinske - t.i. podzemne vode. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih voda vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro-ali makroorganizmov, ter vode s spremembami lastnosti, ki so po vplivom značilnosti atmosfere, površine ali površinske vode. To so v Sloveniji zlasti t.i. kraške vode, pri katerih je omejena sposobnost samočiščenja. ŠTEVILO OSKRBOVALNIH OBMOČIJ 8; 1% 1; 0% ŠTEVILO PREBIVALCEV 9.164; 71; 0% 0% 404; 47% 453; 52% mešana 695.629; 36% 1.241.67 7 64% nedoločeno nepovršinska površinska Slika 4: Oskrbovalna območja po tipu surove vode in prebivalci, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo, 2017. Vir: ARSO, Kazalci okolja, Vpliv na zdravje ljudi, ZD05 Dostopnost do pitne vode, http://kazalci.arso.gov.si/
Kakovost pitne vode Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja, cistern ali kot pakirana voda ter voda za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti mikrobioloških in kemijskih parametrov, ki so določeni v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Skladnost je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti vseh parametrov iz priloge I (deli A, B in C), ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi. Velika in srednja oskrbovalna območja oziroma vodovodi, ki oskrbujejo več kot 1.000 prebivalcev (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Večje tveganje za zdravje predstavlja prisotnost mikroorganizmov, ki je pogostejša pri malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50-1.000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), saj ti vodovodi ponekod nimajo ustrezne strokovne priprave vode, določenih vodovarstvenih območij idr. Večje tveganje za prisotnost mikroorganizmov, najdemo tudi pri kraških vodnih virih. Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode v letu 2017 ni bila znana za vodovode, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (119.600; 6 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Poleg tega so dodatno pomanjkljivi podatki o kemijski kakovosti za vodovode s 50-500 prebivalcev (99.600; 5 % prebivalcev), saj se vzorčenje za kemijske parametre pri njih izvaja le delno. V letu 2017 je bilo v okviru obsega A (redna preskušanja) odvzetih 3.143 vzorcev; zaradi mikrobioloških parametrov je bilo 10,9 % vzorcev neskladnih, od tega 2,8 % zaradi Escherichie coli (E. coli) (fekalna onesnaženost), večina pri vodovodih s 50-500 oseb (6,8 % vzorcev). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Tabela 1: Odvzeti vzorci in neskladni vzorci zaradi mikrobioloških parametrov, posebej zaradi Escherichie coli (fekalno onesnaženje), pri rednih preskušanjih, po velikosti oskrbovalnih območij, Slovenija, 2017. Neskladni vzorci zaradi mikrobioloških parametrov Velikost oskrbovalnega območja Odvzeti vzorci SKUPAJ Escherichia coli Drugi parametri Število Najmanjša (50-500) 1.153 251 78 173 Mala (501-1.000) 368 29 4 25 Mala skupaj (50-1.000) 1.521 280 82 198 Srednja (1.001-10.000) 657 31 4 27 Velika (>10.000) 965 33 1 32 SKUPAJ 3.143 344 87 257 Delež Najmanjša (50-500) 36,7 21,8 6,8 15,0 Mala (501-1.000) 11,7 7,9 1,1 6,8 Mala skupaj (50-1.000) 48,4 18,4 5,4 13,0 Srednja (1.001-10.000) 20,9 4,7 0,6 4,1 Velika (>10.000) 30,7 3,4 0,1 3,3 SKUPAJ 100,0 10,9 2,8 8,2
Obalno-kraška Primorsko-notranjska Podravska Gorenjska Goriška Koroška SLOVENIJA Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Zasavska Posavska Savinjska Pomurska % Mala skupaj (50-1.000) Srednja (1.000-10.000) Velika (>10.000) 6,5 6,3 5,6 5,4 4,5 4,2 3,8 3,1 2,9 2,5 11,2 15,0 13,6 0,6 Slika 5: Neskladni vzorci zaradi E. coli (redni preskusi, velikost oskrbovalnih območij, statistične regije), 2017. Viri: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, http://www.nijz.si/publikacije/zdravstvenistatisticni-letopis-2017 1,4 3,5 0,1 1,3 NIJZ V letu 2017 je bilo v okviru obsega B (občasna preskušanja) odvzetih 396 vzorcev, ki vključujejo kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi. V obdobju 2004 2017 so bili vzorci pitne vode neskladni zaradi: - kemijskih parametrov Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 1 6 % vzorcev, ponekod so bili vsako leto preseženi nitrati (do leta 2015) in pesticidi, občasno tudi arzen, nikelj in svinec; - indikatorskih kemijskih parametrov Del C Priloge I Pravilnika o pitni vodi: neskladnih je bilo približno 0,5 4 % vzorcev, preseženi so bili občasno aluminij, mangan in železo. Tabela 2: Odvzeti in neskladni vzorci zaradi kemijskih parametrov občasnih preskušanj, ločeno iz priloge B (nitrati, pesticidi) in priloge C1) Pravilnika o pitni vodi, Slovenija, 2017. Neskladni vzorci 2) Velikost oskrbovalnega območja Odvzeti vzorci SKUPAJ Priloga 1, del B Priloga 1, del C Število Najmanjša (50-500) 4 - - - Mala (501-1.000) 90 1 1 - Mala skupaj (50-1.000) 94 1 1 - Srednja (1.001-10.000) 165 2 1 1 Velika (>10.000) 137 3 2 1 SKUPAJ 396 6 4 2 Delež Najmanjša (50-500) 1,0 - - - Mala (501-1.000) 22,7 1,1 1,1 - Mala skupaj (50-1.000) 23,7 1,1 1,1 - Srednja (1.001-10.000) 41,7 1,2 0,6 0,6 Velika (>10.000) 34,6 2,2 1,5 0,7 SKUPAJ 100,0 1,5 1,0 0,5 1) Izvzete so terenske meritve. 2) Dodatno sta bila neskladna po 1 vzorec v okviru rednih preskušanj zaradi pesticidov: atrazina in bentazona
Viri: - Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) - Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, http://www.nijz.si/publikacije/zdravstvenistatisticni-letopis-2017 Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna z mejnimi vrednostmi parametrov, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Ukrepi morajo upoštevati stopnjo prekoračitve mejne vrednosti parametra in potencialno nevarnost za zdravje ljudi. V primeru fekalne onesnaženosti pitne vode se izvaja ukrep prekuhavanja vode, pri preseženih nitratih se nadomešča pitno vodo za dojenčke ter noseče in doječe matere npr. z ustekleničeno pitno vodo. V splošnem ti ukrepi ne prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe pitne vode, ampak varujejo akutno pojavljanje bolezni na mestu uporabe (npr. na pipi). V letu 2016 nitrati prvič niso bili preseženi, enako tudi v letu 2017, ko so bili v enem vzorcu tik pod mejno vrednostjo (49 mg/l). Onesnažena pitna voda lahko povzroči akutne okužbe prebavil, dihal, motnje pri prenosu kisika pri dojenčkih, dolgoročno motnje v delovanju hormonov, nekatere vrste raka in drugo. Cilj je izboljšati kakovost pitne vode s preventivnim pristopom večkratnih ovir: izvajati načrt za zagotavljanje varnosti pitne vode, dosledno izvajati pripravo vode, kadar je potrebna, določiti vodovarstvena območja za vsak sistem in zagotoviti izvajanje varstvenega režima v njih, zmanjšati emisije onesnaževal v tla ter površinske in podzemne vode. Varna oskrba s kakovostno pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje ljudi, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati vsak vir pitne vode pred onesnaženjem. Prebivalce, ki niso vključeni v monitoring pitne vode mora lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Če obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati priporočila za ravnanje.
Slika 6: Neskladni vzorci zaradi prisotnosti E. coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2017. Slika 7: Koncentracija nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2017.
Slika 8: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov (atrazin, desetil-atrazin, svinec ter aluminij in železo) v vzorcih pitne vode, 2017. Viri: - ARSO, Kazalci okolja, Vode, ZD04 Dostopnost do pitne vode, http://kazalci.arso.gov.si/ - ARSO, Kazalci okolja, Vode, VD08 Kakovost pitne vode, http://kazalci.arso.gov.si/ - Pitna voda, http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda - Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, http://www.nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticniletopis-2017 - Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, za leto 2017 (NLZOH 2018) Pripravila: Ivanka Gale, dr. med., spec. hig. in javnega zdravja. ZRAK, ONESNAŽEN Z DELCI, PREDSTAVLJA RESNO NEVARNOST ZA ZDRAVJE LJUDI, ŠE POSEBEJ OTROK Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon. Zdravstvene posledice so odvisne od trajanja izpostavljenosti in koncentracije onesnaževal. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci dokazano povzroča nastanek bolezenskih sprememb na številnih organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Posledice se kažejo z razvojem bolezni
dihal, srca in ožilja, ugotovljene so povezave z nekaterimi nevrološkimi in presnovnimi obolenji, vplivi na razvoj ploda. Zrak, onesnažen z delci (PM), je rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, otroci in nosečnice. V Sloveniji spremljamo delež otrok, starih do 15 let, ki so izpostavljeni povišanim koncentracijam delcev (PM 10) v zunanjem zraku. Cilj je, da noben otrok ne bi bil izpostavljen zraku, onesnaženem z delci preko meje, ki jo kot še dopustno postavlja SZO (20 µg/m 3 ). Slika 9: Izpostavljenost otrok (0-15 let) PM10 v zunanjem zraku. Kazalniki okolja, ARSO. Pregled podatkov za Slovenijo kaže, da se onesnaženost zunanjega zraka z delci sicer zmanjšuje, so pa mejne vrednosti še vedno presežene. V manjših krajih, v zaprtih dolinah, zlasti zaradi individualnih kurišč, v večjih mestih zaradi prometa. Podatki za obdobje 2008-2017 kažejo, da je bil največji delež otrok v starosti od 0 do 15 let v povprečju izpostavljen koncentracijam med 21 in 30 µg PM 10/m 3, kar je nad priporočili SZO. Najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let, je astma. V splošnem velja, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste, za približno 50 % večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran. Zakaj je to pomembno za lokalne skupnosti? Ker so viri izpustov poleg intenzivnega prometa predvsem individualna kurišča, lahko lokalna skupnost s svojimi usmeritvami, kot tudi vsak posameznik v svojem okolju, pomembno doprinese k izboljšanju stanja. Kako lahko lokalne skupnosti pomagajo svojim prebivalcem? S sprejemanjem in usklajenostjo ciljev lokalnih programov varstva okolja, celostnih prometnih strategij in energetskih konceptov lahko lokalne skupnosti prispevajo k zmanjševanju onesnaženja zraka in boljšemu zdravju ljudi. Posamezniki pa k zmanjševanju onesnaževanja zraka doprinesemo z osebno odločitvijo glede načina ogrevanja in potovanja, za zaščito svojega zdravja pa z upoštevanjem priporočil za ravnanje ob dneh s prekomerno onesnaženim zrakom. Globalne napovedi kažejo, da se bo onesnaženost zraka v urbanem okolju še povečala. K temu bodo prispevali tudi toplotni otoki, ki bodo še dodatno ogrozili zdravstveno stanje prebivalcev. Takojšnje intenzivno ukrepanje za izboljšanje kakovosti zraka je torej nujno na vseh nivojih.
1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 Incidenca mezotelioma Več informacij: NIJZ, Povišane ravni delcev PM10 v zraku Priporočila za prebivalce, dostopno na: http://www.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku-priporocila-za-prebivalce ARSO, Kazalci Okolje zdravje (ZD 02, ZD 03), dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/ Pripravila: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. javnega zdravja. AZBESTNA VLAKNA SO ŠKODLJIVA, SO TUDI GLAVNI POVZROČITELJ REDKEGA, A ENEGA NAJNEVARNEJŠIH RAKOV, MALIGNEGA MEZOTELIOMA V našem okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo že 20 let. Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. Povzročajo raka prsne in trebušne mrene, t. im. maligni mezoteliom, raka grla in jajčnikov. Povezujejo jih tudi z rakom žrela, želodca in danke. Maligni mezoteliom je sicer redek, a eden najbolj agresivnih tumorjev. Azbest je najpomembnejši dejavnik, ki ga povezujejo z nastankom tega raka. Doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni (latentna doba) je dolga, lahko 40 in več let. Vsak, ki je izpostavljen, ne zboli. Večja kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma, lahko pa se mezoteliom pojavi tudi zaradi majhne izpostavljenosti. V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma. Leta 2015 je bilo na novo ugotovljenih 39 primerov, 28 oseb je za to boleznijo umrlo. Najpogosteje zbolevajo nekdanji delavci, ki so z azbestom delali na svojih delovnih mestih. Zaradi obsežne izpostavljenosti azbestu v preteklosti in dolge latentne dobe predpostavljamo, da se število bolnikov z mezoteliomom v prihodnje še ne bo zmanjševalo (Slika 1). 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Slika 10: Na novo ugotovljeni primeri (incidenca) mezotelioma v Sloveniji, 1961-2015. SLORA 2018.
Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili v preteklosti poklicno izpostavljeni vdihavanju azbestnih vlaken. Ker je danes veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi, ker so dotrajani in nastaja veliko azbestnih odpadkov, smo ljudje azbestnim vlaknom izpostavljeni tudi v bivalnem in naravnem okolju. Materiali, kot so azbestne strešne kritine, talne obloge, izolacijske gradbene plošče, fasadne obloge, izolacijski materiali pri pečeh in toplovodih, ometi in še vrsta drugih, ki vsebujejo azbest, postanejo nevarni, ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja z njimi začnejo drobiti, luščiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna sproščajo v zrak. Največ azbestnega prahu nastaja pri obnovitvenih delih starejših zgradb (npr. pri zamenjavah strešnih kritin, fasad, instalacij, talnih oblog...) ter pri rušenjih starejših zgradb, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Zelo pomembno je pravilno in varno odstranjevanje virov azbesta iz našega okolja, saj je vsaka prisotnost azbestnih vlaken škodljiva. Varne meje izpostavljenosti ni. Lokalna skupnost lahko veliko doprinese k zmanjšanju izpostavljenosti svojih prebivalcev, tako z lokalnimi programi varstva okolja, osveščanjem in spodbujanjem pravilnega odlaganja azbestnih odpadkov, kot s strožjim pristopom proti divjemu odlaganju ter z zbiranjem podatkov o azbestu (strehe, vgrajeni gradbeni, izolacijski materiali, morebitni ostanki opuščenih azbestnih proizvodenj, divja odlagališča...). Pravilno ravnanje in varna odstranitev vseh virov azbesta iz bivalnega in naravnega okolja so izzivi za nas vse. Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/azbest-v-nasem-okolju-0 Pripravila: Majda Pohar, dr. med., spec. higiene. VROČINSKI VALOVI LAHKO OGROŽAJO ZDRAVJE V zadnjih desetletjih so tudi v Sloveniji neugodne ali celo nevarne vremenske razmere, ki vplivajo tudi na zdravje ljudi. Huda in dolgotrajna vročina v poletnih mesecih povzroča toplotno obremenitev. Toplotna obremenitev je izrazitejša v mestih zaradi umetno spremenjenega okolja (manj vegetacije in večja pokritost površine npr. z zgradbami in asfaltom) ter dodatne proizvodnje toplote. Vročinski valovi vplivajo na počutje in zdravje ljudi. V obdobju vročinskih valov pogosto opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 % več primerov smrti, največ v delu Slovenije z omiljenim celinskim podnebjem, kjer sta tudi obe največji mesti. Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom. Lokalne skupnosti lahko pomagajo prebivalcem lajšati vročinske valove na več načinov: z ureditvijo parkov, z namestitvijo pitnikov, z gradnjo kolesarskih in peš poti, ki so odmaknjene od prometnic in so v senčnih predelih, s senčnimi parkirišči, z ureditvijo dostopa do vodnih površin in s spremljanjem kakovosti površinskih voda na mestih, kjer ni uradnega nadzora, se pa tam tradicionalno kopa večje število ljudi, da se ugotovi, ali je voda ustrezne kakovosti za kopanje oz. ali je tam kopanje varno.
Pogostejši, daljši in intenzivnejši vročinski valovi so povezani s podnebnimi spremembami. Vsi lahko prispevamo k blaženju podnebnih sprememb npr. z aktivnim transportom: hojo in kolesarjenjem. To prinaša številne koristi za zdravje: poleg blaženja -»ustavljanja«podnebnih sprememb še čistejši zrak, manj hrupa in več gibanja. Več gibanja dokazano preprečuje številne kronične nenalezljive bolezni: dihal, srčno žilnega sistema in debelosti. Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/napotki-prebivalcem-za-ravnanje-v-vrocini Pripravili: Ana Hojs, dr. med. spec. javnega zdravja, Simona Perčič, dr. med., spec. javnega zdravja. SPODBUJAJMO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOECEFALITISU (KME) SLOVENIJA SODI MED NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA V EVROPI Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Ogroža ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni (v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, parku, igrišču, na vrtu). Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Njihova aktivnost je odraz klimatskih nihanj mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pojavlja se žariščno. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi. V zadnjem desetletju je s KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno blažji potek kot pri odraslih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) je KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne. Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %. Iz rezultatov anket, ki smo jih v preteklih letih izvedli med obolelimi za KME, je bilo ugotovljeno, da 72 % zbolelih prebiva na območju, kjer so se okužili z virusom KME. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi rekreacije, nabiranja gozdnih sadežev ali kmetovanja. Prisesanega klopa je opazilo 74 % oseb, ostale pa se ugriza klopa ne spominjajo oz. ga niso opazile. Visoka pojavnost bolezni v Sloveniji je odraz nizke precepljenosti s cepivom proti KME. Delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji je še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo le okrog 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). Delež cepljenih v Sloveniji je zelo nizek. Glede na poročila o izvajanju cepljenja smo za leto 2014 ocenili, da se redno cepi le 7,5 % prebivalcev. Iz raziskave na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije iz leta 2014 (EHIS) pa je ocena, da je bilo 15,8 % prebivalcev starih 15 let ali več, že kdaj (vsaj enkrat) cepljenih proti KME.
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 število prijavljenih primerov 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Slika 11: Število prijavljenih KME, Slovenija, 1999 2018. Bolezen lahko pusti trajne posledice (glavobol, zmanjšana koncentracija, prizadetost gibalnih sposobnosti, pareze, ohromelost), lahko je pa tudi smrtna. Zdravila še ni na voljo. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Najučinkovitejša in edina varna zaščita je cepljenje! Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za osebe, ki so okužbi izpostavljeni pri delu in izobraževanju (dijaki, študentje), ga priporočamo vsem. Cepimo se od enega leta starosti naprej. Primer dobre prakse V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih (88 % celotne populacije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58 % se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih. Torej, cepimo se! pri svojem osebnem zdravniku; v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (http://www.nijz.si/sl/ambulante). Več informacij na: http://www.nijz.si/sl/pravocasno-se-zascitimo-pred-klopi-saj-lahko-prenasajobolezni-2 Pripravili: Mateja Blaško Markič, dipl. san. inž., izred. prof. Maja Sočan, dr. med., spec. internistka, spec. javnega zdravja.