DIPLOMSKO DELO Delovanje in uspešnost Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana Februar, 2012 Lidija Leskovar Mentor: doc. dr.tomaž Čas

DIPLOMSKO DELO Delovanje in uspešnost Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana Februar, 2012 Lidija Leskovar Mentor: doc. dr.tomaž Čas

Zahvala Za pomoč, vodenje in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju Dr. Tomažu Času. Zahvala gre tudi moji družini, predvsem hčerkama Ini in Lani ter partnerju Robertu, ki so mi v času študija in priprave diplomskega dela brezpogojno stali ob strani in me podpirali. 2

Kazalo 1 Uvod... 10 1.1 Namen in cilji... 11 1.2 Predpostavke... 12 1.3 Uporabljene metode... 12 2 Razvoj občinskega redarstva... 13 2.1 Pregled občinskega redarstva v preteklosti... 13 2.2 Pregled občinskega redarstva danes... 14 3 Normativna ureditev občinskega redarstva... 16 4 Delovanje Mestnega redarstva Ljubljana... 23 4.1 Predstavitev Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana... 24 4.2 Kadrovski sestav MR MOL... 26 4.2.1 Odsek za redarstvo... 29 4.2.2 Odsek za prekrškovni postopek... 29 4.2.3 Odsek za prekrškovne finance in tehnično poslovanje... 30 5 Vloga Mestnega redarstva pri zagotavljanju varnosti... 31 6 Statistični prikaz dela Mestnega redarstva (primerjava 2007 2010)... 32 6.1 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa... 32 6.1.1 Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili... 32 6.1.2 Odvoz s pajkom in priklenitve z lisicami... 35 6.1.3 Zapuščena vozila... 36 6.2 Izvedeni ukrepi po Zakonu o varnosti javnega reda in miru... 37 6.2.1 Uporaba prisilnih sredstev... 39 6.2.2 Napadi na redarje in izredni dogodki... 40 6.3 Prekrškovni postopek... 41 6.3.1 Ukrepi prekrškovnega organa... 41 7 Analiza zadovoljstva občanov z delom Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana... 45 7.1 Cilji in izvedena anketa... 45 7.2 Hipotezi... 45 7.3 Potek anketiranja in anketni vprašalnik... 45 7.3.1 Socialno demografske značilnosti anketirancev... 46 7.3.2 Ocena dela MR MOL... 47 7.3.3 Ocena varnostnega počutja... 48 7.3.4 MR v Ljublani in njegova vloga... 49 7.3.5 Ocena stopnje pripravljenosti za sodelovanje z mestnimi redarji MOL... 50 3

7.3.6 Ocena stopnje zadovoljstva z delom MR MOL... 51 7.3.7 Ocena stopnje zadovoljstva z obveščanjem javnosti s strani MR MOL... 52 7.3.8 Ocena interpersonalnih kompetenc... 53 7.3.9 Naloge in pooblastila mestnih redarjev... 54 8 Rezultati ter odgovori na predpostavki in hipotezi... 55 8.1 Ocena statističnih in drugih podatkov ter odgovori na predpostavki... 55 8.2 Razprava in odgovori na hipotezi... 57 9 Zaključek... 59 10 Literatura in viri... 61 11 Priloge... 65 11.1 Priloga 1 : vprašalnik... 65 Kazalo slik Slika 1: Organigram MOL... 23 Kazalo tabel Tabela 1: Prikaz sistemiziranih, zasedenih in nezasedenih delovnih mest... 27 Tabela 2: Kumulativno zbir podatkov o izvedenih ukrepih za obdobje med leti 2007 in 2010.... 32 Tabela 3: Primerjava odrejenih odvozov in priklenitev med leti 2007 in 2010 35 Tabela 4: Primerjava zapuščenih vozil med leti 2007-2010... 36 Tabela 5: Kumulativni zbir podatkov o izvedenih ukrepih za leti 2006 in 2010... 38 Tabela 6: Izvedena pooblastila na podlagi ZORed v letu 2009 in 2010... 39 Tabela 7: Primerjalni pregled podatkov in ukrepov med leti 2007 in 2010... 41 Tabela 8: Primerjalni pregled izdanih obvestil vozniku, PN in prejetih ugovorov med leti 2007 in 2010... 42 Tabela 9: Ocena dela MR MOL... 48 Tabela 10: Ocena varnostnega počutja... 49 4

Tabela 11: Ocena stopnje pripravljenosti za sodelovanje z mestnimi redarji MOL... 50 Tabela 12: Ocena stopnje zadovoljstva z delom MR MOL... 51 Tabela 13: Ocena stopnje zadovoljstva z obveščanjem javnosti s strani MR MOL... 52 Tabela 14: Ocena interpersonalnih kompetenc... 53 Kazalo grafov Graf 1: Primerjava podatkov o številu obravnavanih prekrškov med leti 2007 in 2010... 34 Graf 2: Primerjava podatkov po posameznih ukrepih med leti 2007 in 2010. 35 Graf 3: Grafični prikaz primerjave zapuščenih vozil med leti 2007 2010... 36 Graf 4: Število ukrepov po ZJRM-1 po posameznih kršitvah... 38 Graf 5: Izvedena pooblastila na podlagi ZORed v letih 2009 in 2010... 40 Graf 6: Deležna razmejitev med leti 2007 in 2010... 42 5

Povzetek Občine lahko organizirajo redarsko službo na tri načine. V večjih občinah bodo lahko organizirale redarstvo kot mestno (mestne občine) oziroma občinsko redarstvo, se pravi samostojno službo znotraj občinske uprave. Če gre za manjše občine, lahko storijo dvoje: zaposlijo občinskega redarja ali pa skupaj z dvema ali več občinami ustanovijo organ skupne občinske uprave (Lavtar, 2007). V Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je tako ustanovljeno Mestno redarstvo (v nadaljevanju MR), kjer delujejo občinski redarji (v nadaljevanju redarji), na katerega se je sama naloga tudi nanašala. Tako sem v diplomskem delu uporabila termin MR, ko so se podatki nanašali konkretno na MR MOL, termin občinsko redarstvo pa je bil uporabljen, ko se je tema navezovala na redarsko službo kot tako. Pomen in poznavanje vloge redarstva v Sloveniji v zadnjem času sunkovito narašča, vendar je kljub temu v Sloveniji še veliko občin, ki nimajo urejenega svojega redarstva oziroma redarske službe. Težave se v večji meri pojavljajo predvsem zaradi nepoznavanja samega dela redarskih služb in pooblaščenih uradnih oseb (v nadaljevanju PUO), ki delujejo znotraj njih. Prav zaradi navedenega je samo diplomsko delo osredotočeno na MR MOL in njegovo delovanje, saj je lahko prikaz njenega delovanja koristen pripomoček ostalim redarskim službam pri samem delovanju, organizaciji ali celo v ustanavljanju redarske službe, ki bo uspešna in učinkovita pri svojem delu. Diplomsko delo nosi naslov Uspešnost in delovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana. Sama vsebina v večji meri temelji na podatkih MR MOL, prav tako pa zajema lastna opažanja in videnja. Uvodoma sem prikazala namen in cilje samega dela, predpostavke ter uporabljene metode. V nadaljevanju sem predstavila razvoj občinskega redarstva vse od zametkov do oblik, kot jih poznamo danes, ter normativno ureditev občinskega redarstva, kjer so bili analizirani predpisi, ki se nanašajo na delo občinskega redarja. V nadaljevanju pa sem se osredotočila na samo delovanje oziroma organiziranost MR MOL od njegove ustanovitve leta 1992 do danes. 6

Statističen prikaz delovanja MR MOL sem predstavila v šestem poglavju, kjer so bili zajeti in prikazani podatki od leta 2007 do leta 2010. Odločitev o prikazu štiriletnega statističnega prikaza dela MR MOL je temeljila na tem, da je bilo v izbranem obdobju zaposlenih več ljudi, pridobljenih več pooblastil in opravljenega veliko več nadzora kot pa v preteklih letih, predvsem je razlog za primerjavo v štiriletnem obdobju, sprejem Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, 139/2006, v nadaljevanju ZORed) leta 2006, ki pa je stopil v veljavo 1. 1. 2007. Analizirani podatki so pokazali, da je MR naredilo bistvene korake v smeri izboljšanja izrabe delovnih resursov in predvsem s kakovostjo dela ter z organizacijskim prestrukturiranjem doseglo večjo učinkovitost. V sedmem poglavju diplomskega dela sem s pomočjo ankete opravila raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti zadovoljstvo občanov MOL z delom redarjev MR MOL. Anketa, ki sem jo izvedla z namenom ugotavljanja zadovoljstva občanov MOL, in analizirani rezultati so pokazali, da so občani MOL z delom MR MOL zadovoljni. KLJUČNE BESEDE: občinsko redarstvo, pooblastila, uspešnost, delovanje, varnost, zadovoljstvo. 7

Activity and success of the traffic warden department Ljubljana (Summary) It is possible to organise municipal constabulary service in three distinctive directions. Larger municipalities can establish a city or municipal Constabulary as independent part of the municipal administration. Smaller municipalities can follow either of two directions: either employ (sole) municipal warden(s) or establish a joint municipal constabulary (Lavtar, 2007). The Municipality of Ljubljana (hereafter MOL) founded Municipal Constabulary (hereafter MC). Municipal stewards (hereafter stewards) and their work is the focal point of my thesis. It is important to bear in mind that when term MC is used, data refers specifically to MOL CC. In contrast, term constabulary generally refers to local security force as such. Public awareness and importance of municipal constabularies in Slovenia is in sharp rise. However, many local communities haven't establish their own constabulary forces yet. Problems arise largely due to ignorance of constabulary scope of work and powers, vested in authorised personnel (hereafter AP). This is primary reason that thesis is focused on MOL CC its operation. Namely, latter can be observed as example of effective and efficient local security force. Thesis' title Activity and success of the traffic warden department Ljubljana. Content itself is largely focused on data, collected by MOL CC itself. Author's observations and vision for the future are also integral part of the thesis. Firstly, purpose and objectives of the work itself are described, as well as working thesis and methods applied.this is followed by development of a municipal police from inception to modern constabulary. Regulatory framework of the municipal constabularies is introduced, and regulations, which dictate framework of municipal wardens are analysed. Focus is concentrated on the organisation and operation of MOL CC since its inception in 1992 until today. 8

Statistical analysis of CC MOL is introduced in chapter 7, with limitation to data from between 2007 to 2010. The decision to use a four-year statistical window was based on the fact that selected period was marked by significant changes in legal framework as well as additional employment of city wardens. Main reason is namely adoption of Constabulary act of 2006, with date of enactment 1.1.2007. Data analysis' showed that CC MOL made significant improvements regarding organisational structure and overall quality of work in order to achieve greater efficiency. Eighth chapter of my thesis includes a survey. Its core purpose is to determine satisfaction of citizenry with the work of stewards. Results show, that citizenry is satisfied with work of CC MOL. KEY WORDS: Municipal Constabulary, power, performance, operation, safety, satisfaction 9

1 Uvod Varnost, v njenem najširšem pomenu besede, je vsekakor za vsakogar zelo pomembna dobrina. Zelo pomembno je poskrbeti za področje varnosti na lokalnem nivoju. Načrtno je potrebno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in delajo ter z okoljem, kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. Obenem pa tudi pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda; to pa konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni. Obseg in kvaliteto varnosti javnega prostora v občini zagotavljajo tako javnopravni kot zasebnopravni subjekti, in sicer: policija, inšpekcijske službe, službe za zaščito in reševanje, mestne oziroma občinske redarske službe, gasilci in podjetja za zasebno varovanje (Občinski program varnosti Mestne občine Ljubljana, 2008). Vendar pa je varnost posameznika težko določiti. Kot navaja Pečar (1992) je varnost posameznika in njegovih bližnjih v okolju, kjer živijo, delajo in bivajo, že od začetka tretjega tisočletja ena izmed ključnih sestavin človekove kakovosti življenja. Vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami pomeni vrednoto, ki je čedalje pomembnejša v demokratičnih ureditvah, kjer se ljudje, ob upoštevanju svojih pravic in obveznosti, zavedajo tudi svojih pravic do vedno bolj varnega življenja. Sotlar (2007) ob tem navaja, da mora varnost prav tako zagotavljati možnost za vsestranski individualni in družbeni razvoj in se lahko manifestira skozi različne oblike kot potreba, pravica, vrednota. Varnost posameznika je potrebno obravnavati do konkretnih virov ogrožanj. Kot je znano, popolne varnosti ne moremo zagotoviti, saj ima vsak posameznik svoje vrednote razvrščene in si sam določa njihovo prioriteto. Za zagotavljanje tovrstne dobrine na lokalni ravni skrbijo tudi občinski redarji. 10

Občinsko redarstvo ni zgolj represiven organ, kot se to marsikomu zdi, temveč je vedno večja vloga posvečena tudi preventivnemu delovanju. V družbi se ne pojavlja kot neka nova oblika dela, saj so se njegovi začetki oziroma zametki pojavili že daleč v zgodovini. Pristojnosti in pooblastila, kot jih imajo občinski redarji danes, so se izoblikovala skozi različna obdobja. S pooblastili in pristojnostmi, ki jih imajo danes lahko rečemo, da so zagotovo postali nepogrešljiv del družbe v vsaki lokalni skupnosti. Kot je moč zaslediti, širša javnost ne pozna dovolj dobro vloge občinskih redarjev ter njihovo pristojnost v okviru javne uprave. Prav tako je javnost slabo seznanjena s pooblastili, ki jih občinski redarji danes imajo. Diplomsko delo je osredotočeno na pomen MR MOL kot enega varnostnih subjektov na lokalni ravni, njegovo uspešnost pri delu ter zadovoljstvo občanov z njihovim delom. Zadovoljstvo zaposlenih kakor tudi vseh, ki so z organizacijo kakorkoli povezani, je temelj uspešnosti vsake sleherne organizacije. Uspešnost organizacije je zato potrebno meriti z več vidikov, in sicer tako z vidika poslovnih procesov kakor tudi z vidika uporabnikov storitev organizacije. V kolikor je organizacija uspešna, bodo z njenimi storitvami oziroma z njenim delovanje lahko zadovoljni tudi uporabniki. 1.1 Namen in cilji Namen diplomskega dela je bil bralca seznaniti z organizacijo in delovanjem MR MOL, s samim zadovoljstvom občanov in stopnjo zaupanja v delovanje MR MOL ter prikazati uspešnost delovanja le-tega. Zato sem za vzgled vzela eno največjih redarstev v Sloveniji, to je MR MOL. Temu primerno sem zastavila tudi cilja, tako da sem diplomsko delo pripravila v tej smeri, da bo koristen pripomoček ostalim redarskim službam pri samem delovanju ali pa celo v ustanavljanju redarske službe, ki bo uspešna in učinkovita pri svojem delu. V diplomskem delu sem določila dva cilja, in sicer. ugotoviti uspešnost delovanja MR MOL, ugotoviti zadovoljstvo občanov MOL z delovanjem MR MOL ter ugotoviti 11

stopnjo zaupanja, ki ga uživa njihovo delo, s poudarkom na prispevku MR MOL k prometni varnosti občanov v Ljubljani. 1.2 Predpostavke Na podlagi zastavljenih ciljev sem preverila naslednji predpostavki, ki izhajata iz statističnega dela: P1: MR MOL je pri svojem delu uspešno glede na stopnjo zmanjšanja zaznanih prekrškov. P2: prispevek MR MOL k varnosti v Ljubljani se povečuje. 1.3 Uporabljene metode Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena deskritpivna metoda. Tako sem analizirala predpise, ki se nanašajo na delo občinskih redarjev ZORed, Zakon o prekrških (Ur. l. RS, 29/2011, v nadaljevanju ZP-1-UPB8), Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/2006, v nadaljevanju ZUP-UPB2), Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/2008, v nadaljevanju ZVCP-1- UPB5), Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZLS- UPB2) ter ostalo zakonodajo, ki se navezuje na samo delo občinskih redarjev), pregled razvoja občinskega redarstva do oblik, ki jih poznamo danes in samo predstavitev MR MOL. V vse segmente sem poskušala vključiti lastna videnja in opažanja. V okviru ugotavljanja zadovoljstva občanov MOL z delom redarjev MOL je bila uporabljena metoda anketiranja. 12

2 Razvoj občinskega redarstva 2.1 Pregled občinskega redarstva v preteklosti Lokalno varnostno izročilo na Slovenskem je precej bogato. Prva lokalna varnostna struktura je omenjena že v 15. stoletju v Gorskih bukvah, ki v okviru običajnega prava predvideva lokalno varnostno strukturo v vinorodnih predelih Slovenije. V Avstroogrski monarhiji je skladno z dokaj močno tradicijo lokalne samouprave pojav tovrstnih lokalnih struktur s širšimi ali ožjimi pooblastili značilnost, ki se je ohranila tja do konca črno žolte monarhije (Lavtar in Kečanović, 2007). Z mestnimi stražniki smo se namreč na Slovenskem začeli srečevati že z nastankom Policijske direkcije v letu 1791, in to 70 let pred nastankom orožnikov in kar 150 let pred nastankom milice oziroma policije, kot jo poznamo danes. Meščanske straže, garde in korpusi so bili s stražno službo v pomoč magistratom in vojaštvu. Prepletanje pristojnosti med monarhijo, kraljevino ali državo in na drugi strani mestom, trgom, občino oziroma lokalno skupnostjo je povzročalo trenja in pomembno vplivalo na organizacijo varnosti v lokalni skupnosti. Omenjena služba je nastajala, se spreminjala in odmirala glede na stanje v družbi ter družbena razmerja nasploh. Na to je vplivala tudi raven avtokracije, kar je imelo vpliv na pristojnosti in število mestnih stražnikov oziroma občinskih redarjev (Jeršin, 2008). Tako lahko sklepamo, da je ta tema en izmed pokazateljev ravni demokratičnosti družbe. Slovenija je vsaj glede števila redarjev postajala vedno bolj odprta in demokratična, kar je za nekatere absurd, saj na občinske redarje gledajo kot na primarno represivni organ (Strategija v skupnost usmerjenega dela Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana, 2010). V času socializma se je ta tradicija prekinila, saj je varnostne naloge opravljala izključno Ljudska milica. Po osamosvojitvi je skladno z novo doktrino delitve oblasti sledil sprejem nove zakonodaje s področja lokalne samouprave ter na drugih področjih. Glede na to, da je Republika Slovenija tudi podpisnica Evropske listine o lokalni samoupravi, ki predvideva prenos 13

pristojnosti na lokalne skupnosti, se je to zgodilo tudi na varnostnem področju (Jeršin, 2008). Leta 1991 je prišlo do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in do ustanovitve neodvisne države Republike Slovenije, ki je s svojo zakonodajo in razvojem policije in občinskih redarstev prišla do stopnje razvoja, kot smo ji priča danes (Sodja, 2008). Šele leta 1994 je Zakon o lokalni samoupravi z 21. členom občinam vrnil tisto, kar so nekoč že imele. Leta 1998 sprejeti ZVCP-1 je uredil pristojnosti občinskih redarstev na področju mirujočega prometa in s podzakonskim predpisom uredil enotno uniformo in oznake. Z novelo ZVCP v letu 2004 je bilo za občinske redarje prvič uvedeno enotno usposabljanje in preizkus znanja. Konec leta 2006 so se s sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru razširile naloge in pristojnosti občin ter pooblastila občinskih redarjev tudi na področje varstva javnega reda in miru (Lavtar, 2007). 2.2 Pregled občinskega redarstva danes Občinski redarji se danes v javnosti pojavljajo kot popolna novost v smislu varnostne strukture oziroma represivnega organa s širokim spektrom nalog in pooblastil. Vendar pa so občinski redarji na slovenskih tleh zgodovinsko dejstvo, čeprav v različnih oblikah. Sprejemanje novih zakonskih predpisov občinskim redarjem podeljuje vedno nove naloge in pooblastila, sočasno pa jim postavlja stroge omejitve do te mere, da se lahko resno vprašamo o možnosti izvajanja vseh naloženih nalog (Jeršin, 2008). Osnovni okvir delovanja tvorijo (avtorjeva dopolnitev: predpisi o lokalni samoupravi, javnem redu in miru ter prometu po spremembi zakonodaje s 1. 7. 2011) ZLS-UPB2, ZVCP-1-UPB5, ZORed ter Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006, v nadaljevanju ZJRM-1). ZORed je občinskim redarjem povrnil nekaj starih nalog in pristojnosti, ki so jih imeli že njihovi predhodniki stražniki, hkrati pa je uredil tudi razmerja med policijo kot državnim organom in občinskim redarstvom kot organom lokalne skupnosti. V bližnji prihodnosti se bodo vloga in naloge občinskih redarjev nedvomno 14

povečale. ZORed jih je že premaknil iz segmenta sankcij na nivo urejanja družbenih razmerij (Jeršin, 2008). Drugi pokazatelj razvoja pristojnosti občinskih redarjev je novo sprejeta zakonodaja, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZPrCP) in Zakon o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZCes-1). Zakona sta občinskim redarjem prinesla nabor novih pristojnosti na področju urejanja prometa. Zelo kmalu bo popolnoma normalno, da bomo srečevali občinske redarje, ki bodo s še več pristojnostmi neposredno nadzirali in zagotavljali varnost cestnega prometa.s tem bo družba vedno bolje sprejemala njihovo novo vlogo in jih prepoznala kot varnostne partnerje. Kljub temu pa uvedbe redarske službe nikakor ne gre razumeti kot prenosa pristojnosti s policije na občino. ZLS-UPB2 namreč jasno opredeljuje, da občine zagotavljajo opravljanje nalog s področja občinskega redarstva, ZORed te naloge operacionalizira (Jeršin, 2008). 15

3 Normativna ureditev občinskega redarstva Pravna podlaga (materialni predpisi) za delovanje občinskih redarstev je določena v ZORed, ZP-1, ZLS-UPB2 in v občinskih odlokih. Prav tako je potrebno upoštevati, da je sprejeta nova zakonodaja na področju cestnega prometa, ki se je pričela uporabljati s 1. julijem 2011. ZVCP-1-UPB5, ki je do 1. 7. 2011 bila pravna podlaga za delovanje ne velja več, saj so ga nadomestili: ZPrCP, ZCes-1, Zakon o voznikih (Ur. l. RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZVoz) in Zakon o motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 106/10, v nadaljevanju ZMV). Na področju ureditve varnosti in pravil v cestnem prometu so navedeni predpisi že bili sprejeti in začeli veljati konec leta 2010. Njihova uporaba se je pričela s 1. julijem 2011. Predvsem ZPrCP je občinskim redarjem prinesel nabor novih pristojnosti na področju urejanja prometa, zaradi česar se bo vloga občinskih redarjev v bližnji prihodnosti nedvomno povečala. ZPrCP tako občinskim redarjem nalaga, da za zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja izvajajo nadzor nad uporabo varnostnega pasu med vožnjo, nad upoštevanjem določil o vožnji z vozilom po cesti in na prehodu za pešce ter nadzor nad drugimi določbami zakona, in sicer tudi v zvezi zagotavljanjem varstva cest in okolja na občinskih cestah. Občinsko redarstvo je v Republiki Sloveniji na novo nastala kategorija in naj bi bila to nekakšna lokalna policija (Kušar, 2007). Konec marca 2006 je bil v parlamentarni postopek poslan predlog ZORed, ki ureja organizacijo in delovno področje občinskega redarstva, pogoje za opravljanje nalog občinskih redarjev oziroma redark (občinski redar) in drugih pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, način določanja in vrste pooblastil ter vsebino posameznega pooblastila občinskega redarja (Baucon, 2004). 16

Državni zbor Republike Slovenije je po precej polemični razpravi konec leta 2006 sprejel ZORed, ki prvikrat, odkar imamo v Republiki Sloveniji moderno lokalno samoupravo, celovito ureja ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Določa še pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, pooblastila občinskega redarja, uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc, ki jih zahteva Zakon o prekrških (Lavtar, 2007). ZORed je torej temeljni sistemski in organizacijski predpis, ki ureja uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Na tem mestu je treba poudariti, da naloge občinskih redarjev niso določene po načelu numerus clausus 1, saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis (Emeršič, 2010). ZORed ureja delo občinskega, mestnega in medobčinskega redarstva (v nadaljevanju: redarstvo) tako, da izhaja iz načela enakosti pred zakonom, ki izključuje samovoljo občinskega, mestnega in medobčinskega redarja (v nadaljevanju: redar) ter preseganje njegovih pooblastil, saj po načelu strokovnosti z nadzorom nad opravljanjem redarske službe ne dopušča dvomov o korektnosti dela redarja. Hkrati besedilo zakona temelji na načelu delitve odgovornosti med posameznimi nosilci nalog s področja varnosti v Republiki Sloveniji (OPV MOL, 2008). Namen ZORed-a je zagotavljanje varnega in neoviranega prometa v naseljih, varovanje okolja, zagotavljanje javnega reda in miru, zmanjšanje kriminalitete predvsem na področju varovanja javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter drugih varnostnih zanimivih pojavov. Zakon naloge nalaga občinskemu redarstvu, in sicer z zagotovitvijo boljšega sodelovanja med pristojnimi organi, inštitucijami, nevladnimi organizacijami ter društvi in posamezniki. Občina je že z ZLS-UPB2 dolžna zagotavljati red in varnost v lokalni skupnosti. Navedeno stanje lahko oziroma mora zagotavljati preko svojih pristojnih organov in služb. 1 Natančno določeno število nalog. 17

ZORed natančneje določa način določanja in izvajanja pooblastil redarja, ki pri opravljanju svojega dela prihaja neposredno v stik z državljani. Pooblastila so prilagojena nalogam za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na območju občine oziroma nalogam na področju prometa, varovanja javnega reda in miru, obravnavi prekrškov zoper javni red in mir ter nalogami pri varovanju javnega premoženja in nalogami varovanja naravne in kulturne dediščine (Čas, 2010). Pooblastila, ki so našteta v 10. členu ZORed, in jih občinski redarji uporabljajo pri svojem delu, so opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, varnostni pregled, zaseg predmetov, zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, uporaba fizične sile, sredstva za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca (prisilna sredstva). Pooblastila, ki jih imajo občinski redarji, lahko opredelimo kot mandat, ki ga občinski redarji potrebujejo za uspešno opravljanje nalog, kot so določene z zakonom in občinskimi predpisi. Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno dejanje oziroma izvesti določene ukrepe ali opravila (Žaberl, 2006). Podeliti pooblastilo občinskemu redarju za odločanje v postopku mora biti v skladu s splošnimi pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Prav tako mora PUO opraviti predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja (Emeršič, 2010). Kot določa zakon, imajo občinski redarji velika pooblastila, ki posegajo na izjemno občutljiva področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nedvomno je osnovni namen zakona, da se izboljšajo varnostne razmere v občinah in da se hkrati uvede več reda. (Kušar,2007) Občine za opredelitev varnostnih izzivov sprejmejo tudi akte, na podlagi katerih se kasneje operacionalizirajo ustrezni ukrepi. Eden takšnih dokumetnov je Občinski program varnosti (v nadaljevanju OPV), s katerim so opredeljena izhodišča in usmeritve za zagotavljanje javne varnosti ter varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev in obiskovalcev občine. Slednje 18

najvišja možna kakovost življenja in dela prebivalcev ter obiskovalcev je tudi strateški cilj MOL in s tem MR. MR zadane naloge izvaja strokovno ter v mejah pooblastil, ki jih nalaga zakonodaja. Če je strateški cilj najvišja raven varnosti, pa morajo MR zanimati tudi koraki, ki vodijo do tega cilja. V grobem ločimo represivno ter preventivno delovanje. Preventivna oblika dela redarjev je vsekakor najbolj razširjena oblika preprečevanja kršitev, saj se z vsebino delovanja ne posega v temeljne človekove svoboščine in njihove pravice (nalaganje materialnih obveznosti, izrekanje kazni), temveč se cilj dosega z opozarjanjem, poučevanjem ter drugimi oblikami delovanja, s katerimi redar poskuša posameznika ali širšo javnost prepričati o nepravilnosti ravnanja, ki predstavlja kršitev predpisa ali drugo družbeno nesprejemljivo in moteče dejanje. Taka preventivna oblika dela oziroma preventiva velja za prijaznejšo in mehkejšo obliko delovanja redarja, s katero poskušamo preprečiti nastanek kršitve ali jo odpraviti (OPV MOL, 2008). Represivna oblika dela redarjev velja kot trša oblika delovanja, saj je že iz opisa preventivnega delovanja mogoče ugotoviti, da so opozorila v veliki meri odvisna od nadaljnjih ukrepov, ki predstavljajo posledico pri kršitvi. V primerih, kadar cilja ni mogoče doseči zgolj z odredbami in opozorili, je potrebno poseči po ukrepih, ki kršitelje sankcionirajo z globami ali drugimi oblikami materialne odgovornosti zaradi storitve prekrška (OPV MOL, 2008). Glavnino dela MR MOL predstavlja represivno delovanje na področjih prometa (nadzor mirujočega prometa, nadzor hitrosti s samodejnimi merilnimi napravami) ter varstva javnega reda in miru. Nadzor s področja prometa je na področju hitrosti usmerjen k umiritvi hitrosti, ki je eden najresnejših dejavnikov hudih prometnih nesreč; na področju mirujočega prometa pa redarji MOL delujejo s ciljem zagotavljanja pretočnosti prometa ter zagotavljanja varnosti najšibkejših udeležencev v prometu otrok, ostarelih, invalidov. 19

Varstvo javnega reda in miru je osredotočeno k zagotavljanju javnega reda in miru kot dobrine, ki izključuje moteče kršitve pravil vsakodnevnega življenja in dela. V najširšem pomenu besede občinski redarji zagotavljajo varno in mirno počutje ljudi, neovirano gibanje na javnih krajih ter varujejo premoženje. Pri izvajanju nalog se je izkazalo, da ima represivno delovanje omejen uspeh, saj je učinkovit le, če je na kraju prisotna redarska patrulja. Glede na število varnostno kritičnih krajev in dogodkov je nerealno pričakovati, da bo mogoče zagotoviti zadostno število redarjev. S tem namenom je MR MOL pričelo s preventivnim delovanjem, kjer s povezovanjem z zainteresirano javnostjo (posamezniki oziroma organizacijami) skupaj iščejo varnostne izzive ter odgovore nanje. Pri tem pa se posebej osredotočajo na dolgoročno komponento, ki pomeni izkoreninjenje vzrokov in ne zgolj kratkoročno komponento v smislu represije. Ker se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti, določajo pristojnosti MR MOL predvsem naslednji pravni akti: Odlok o cestnoprometni ureditvi (Ur. list RS, št. 122/07 s popr., v nadaljevanju OCPU), Odlok o urejanju in čiščenju javnih tržnic (Ur. list RS, št. 33/08), Odlok o avtotaksi prevozih (Ur. list RS, št. 33/08), Odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov (Ur. list RS, št. 55/09). Med ostale predpise, ki vplivajo na področje dela občinskega redarstva, sodijo tudi pravilniki. Eden pomembnih pravilnikov je tudi Pravilnik o enotni uniformi, označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev (Ur. l. RS, št. 103/2007), ki določa uporabo uniforme občinskega redarstva in vrsto, sestavo in barvo enotne uniforme občinskih redarjev oziroma občinskih redark, simbole in oznake občinskega redarstva ter službeno izkaznico občinskih redarjev. Oprema, ki jo občinski redarji uporabljajo pri svojem delu, je urejena v Pravilniku o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev ( Ur. list RS, št. 78/2007) in določa opremo in način uporabe opreme občinskih redarjev. Za 20

opremo občinskih redarjev se po tem pravilniku šteje službena vozila 2, tehnično opremo 3 in osebno opremo 4. Usposabljanje in preizkus znanja občinskih redarjev je opredeljeno v Pravilniku o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja občinskih redarjev (Ur. list RS, št. 24/2011). Za uspešno delovanje MR MOL je pomemben tudi temeljni strateško-varnostni dokument, s katerim so opredeljena izhodišča in usmeritve za zagotavljanje javne varnosti ter varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev in obiskovalcev občine, in sicer OPV. Namen OPV je določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občini in opredeliti ukrepe ter ravnanja pristojnih, ki zagotavljajo javno varnost in javni red na območju občine. OPV je zelo pomemben in temeljni dokument, v katerem so na podlagi nacionalnovarnostne politike in strategije zajeti ukrepi in naloge, ki so ključnega pomena za delovanje vseh organov in služb občine, predvsem pa za delovanje občinskega, medobčinskega oziroma mestnega redarstva. V njem so opredeljena tudi izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev na ta način, da so opredeljeni konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev. Namen OPV je tudi vzpostaviti partnerski odnos med policijo in redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v 3. členu ZORed. Prav zaradi tega so OPV praviloma opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarstva ter za 2 Službena vozila občinskega redarstva po tem pravilniku so: osebni avtomobili, motorna kolesa, kolesa z motorjem, kolesa ter druga prevozna sredstva. 3 Tehnična oprema občinskega redarja je: prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo, oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, fotoaparat, oprema za izvajanje redarskih pooblastil, oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, informacijska oprema, telekomunikacijska oprema, oprema ter pripomočki za usposabljanje. 4 Osebna oprema občinskega redarja je: kovinske lisice, plastična zatega, plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, piščalka z vrvico, STOP loparček in žepna svetilka. 21

sodelovanje s Policijo oziroma Policijsko postajo, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zasebno varnostnimi službami in drugimi pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda na območju občine (OPV MOL, 2008). 22

4 Delovanje Mestnega redarstva Ljubljana MOL je pravna oseba javnega prava, ki jo predstavlja in zastopa župan (Statut Mestne občine Ljubljana, Ur. l. RS, št. 66/07). Mestna uprava (v nadaljevanju MU) opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Tako MU zagotavlja strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog, učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, usmerjenost MU k uporabnikom njenih storitev in učinkovito sodelovanje z organi MOL in zunanjimi institucijami. Organizacija MU mora biti prilagojena poslanstvu, nalogam MU in organizacijskim procesom (Mestna občina Ljubljana, 2010). Slika 1: Organigram MOL (vir: MOL, Mestni svet, 12. 3. 2010) 23

4.1 Predstavitev Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana MR je bilo v sedanji obliki ustanovljeno 1. oktobra 1992. leta kot oddelek takratnega Mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Leta 2000 je sledila reorganizacija MU. Takrat se je oddelek MR in mestne inšpekcije združil v enotni oddelek kot Inšpektorat. Tako je bil Inšpektorat MU MOL notranje razdeljen na dve organizacijski enoti, in sicer na MR in mestno inšpekcijo. Celoten inšpektorat je bil takrat pod vodstvom glavne inšpektorice. V letu 2007 je sledila ponovna reorganizacija MU, kjer se je MR odcepilo od inšpektorata in postalo samostojen oddelek v okviru MU. Od leta 2007, ko je MR postalo samostojen oddelek, je moč opaziti njegovo naglo širjenje, predvsem pa je njegova vloga v javnosti bolj opažena. Še posebej se je MR v letu 2009 odzvalo na organizacijske in zakonske zahteve ter v zvezi s tem pristopilo k strukturnim in operativnim projektom, ki so bili nujno potrebni za strokovno, profesionalno in učinkovito delo. Tako je bil en od pomembnejših projektov izdelava novega informacijskega sistema za shranjevanje in obdelavo podatkov o prekrških z računalniško aplikacijo Prekrškovni organ. Za večjo organizacijsko učinkovitost in predvsem urejenost uniforme je MR pripravilo Odredbo o uniformi, opremi, službeni izkaznici in osebni urejenosti mestnih redarjev MOL, Navodilo za uniformirano vedenje in izvajanje osnovnih zbornih postopkov uniformiranih javnih uslužbencev MR in Navodilo redarjem in redarkam za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Vsi akti so bili potrjeni s strani župana MOL in so v veljavi. Na področju izboljšave prometne varnosti na območju MOL je MR nadaljevalo z aktivnostmi za realizacijo projekta operacionalizacije sistema samodejnih merilnih naprav. Tako so v letu 2009 nabavili dve osebni vozili znamke Škoda Roomster z vgrajenimi samomerilnimi napravami za merjenje hitrosti znamke ROBOT, katere so pričeli uporabljati v letu 2010. Hitrost je en izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, zato je MR dalo velik poudarek v tem segmentu. Da bi lahko svoje delo kar najbolj profesionalno opravljali je MR v istem letu za operativne potrebe nadzora nabavilo motorna kolesa ter s pomočjo in v sodelovanju s Policijo izvedlo tečaj varne vožnje 24

prav zaradi preprečevanja posledic nesreč pri delu. Iz organizacijskega dela pa je MR intenzivno pristopilo k dvigu profesionalnosti in strokovnosti dela, predvsem v spremembah oblikovanja delovnega časa (neenakomeren delovni čas) v organizacijski in kadrovski strukturi, tehnični posodobitvi in normativni ureditvi MR. (Letno poročilo o delu Mestnega redarstva Ljubljana za leto 2009, 2010) Vse te korenite spremembe, ki so jih na MR začeli prav v letu 2009, so že prinesle vidne rezultate. Delo MR je že opazno v javnosti, predvsem od občanov MOL. Prav tako pa je MR veliko dela vložilo v sodelovanje z drugimi institucijami tako v okviru MOL kakor tudi drugimi zunanjimi institucijami, predvsem s predstavniki četrtnih skupnosti, predstavniki šol in vrtcev, MU MOL predvsem z Oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet, Javnimi podjetji SNAGA in Ljubljanski potniški promet, policije, Zvezi moto klubov Slovenije, predstavniki Ministrstva za promet, Avto moto zvezi Slovenije, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ostalimi subjekti, s katerimi lahko veliko pripomorejo k izboljšanju varnostnih razmer v mestu. MR pa že aktivno deluje na novem projektu vzpostavitev oziroma strategiji dela, in sicer v skupnost usmerjeno redarsko delo, ki bo prineslo nove izzive, cilje ter v prihodnje pomenilo novo kakovost v delu MR. Pomenilo bo predvsem vzpostavitev pristnejšega sodelovanja z meščankami in meščani, poleg tega pa bo tovrstno delo predstavljalo pozitiven zgled za ostala redarstva v Republiki Sloveniji (Načrt dela Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana za leto 2011, 2010). MR je ena od organizacijskih enot v okviru MU MOL. Konkretneje je prekrškovni organ MU MOL, ki v okviru in v skladu s predpisi zagotavlja pripravo programa varnosti MOL ter na njegovi podlagi skrbi za javno varnost in javni red na območju MOL. Delovno področje MR MOL je zelo obsežno, saj mora: - zagotavljati pripravo programa varnosti MOL, - nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, - varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, - skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, 25

- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino, - vzdrževati javni red in mir, - voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom, - voditi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom, opravljati nadzor nad izvajanjem predpisov MOL in drugih aktov, s katerimi MOL ureja zadeve iz svoje pristojnosti (OPV MOL, 2008). Organiziranost MR MOL je določena z Odlokom o organizaciji in delovnem področju MU MOL (Ur. l. RS, št. 51/2007 s popr.), ki je tudi ustanovitveni akt MR MOL, in s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MU MOL (OPV MOL, 2008). 4.2 Kadrovski sestav MR MOL Sistemizacija delovnih mest predstavlja temelj notranje organiziranosti ter transparentnosti vsake organizacijske enote in ni sama sebi namen, saj je v veliko pomoč pri zaposlovanju in razporejanju novih sodelavcev in je»živ organizem«, ki se občasno spreminja in nadgrajuje ter sledi vsem spremembam v prihodnosti. Zato je pomembno narediti dobro sistemizacijo delovnih mest, da bo delo potekalo nemoteno, učinkovito in sledilo novim trendom. Po trenutno veljavni sistemizaciji delovnih mest je na MR MOL (na podlagi Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Mestni upravi MOL) sistemiziranih 73 delovnih mest. Delovna mesta so znotraj MR organizirana v treh organizacijskih enotah, in sicer Odsek za redarstvo, Odsek za prekrškovni postopek ter Odsek za prekrškovne finance in tehnično poslovanje ter samostojne izvajalce. Opredelitev sistemiziranih, zasedenih in nezasedenih delovnih mest po notranjih organizacijskih enotah je prikazana z naslednjo Tabelo 1. 26

Tabela 1: Prikaz sistemiziranih, zasedenih in nezasedenih delovnih mest SAMOSTOJNI IZVAJALCI 2 Naziv delovnega mesta Čas Sistematizirano Zasedeno Sekretar - vodja Mestnega nedoločen redarstva čas 1 1 Poslovni sekretar VI nedoločen čas 1 0 Višji svetovalec I, II, III nedoločen čas 1 0 Koordinator VII/2 nedoločen čas 1 1 Svetovalec I, II, III - pripravnik določen čas 1 1 SKUPAJ 5 3 ODSEK ZA PREKRŠKOVNI POSTOPEK Naziv delovnega mesta Čas Sistematizirano Zasedeno Višji svetovalec I, II - vodja nedoločen odseka čas 1 1 Višji svetovalec I, II, III nedoločen čas 2 1 Svetovalec I, II, III nedoločen čas 1 1 Svetovalec I, II, III določen čas 2 1 SKUPAJ 6 4 ODSEK ZA PREKRŠKOVNE FINANCE IN TEHNIČNO POSLOVANJE Naziv delovnega mesta Čas Sistematizirano Zasedeno Višji svetovalec I, II - vodja nedoločen odseka čas 1 1 Referent I, II, III nedoločen 1 1 27

čas Administrator V nedoločen čas 4 4 Finančnik V nedoločen čas 1 1 Administrator IV-II nedoločen čas 1 1 SKUPAJ 8 8 ODSEK ZA REDARSTVO Naziv delovnega mesta Čas Sistematizirano Zasedeno Višji svetovalec I, II - vodja odseka nedoločen čas 1 1 Svetovalec I, II nedoločen čas 1 1 Višji referent I, II nedoločen čas 2 2 Občinski redar I, II nedoločen čas 16 16 Občinski redar I, II, III nedoločen čas 33 21 Receptor IV nedoločen čas 1 1 SKUPAJ 54 42 Sistematizirano Zasedeno NEDOLOČEN ČAS 70 55 DOLOČEN ČAS 3 2 SKUPAJ 73 57 (Vir: evidence MR, 2012.) MR vodi vodja, ki je za svoje delo odgovoren direktorju MU MOL in županu. Vodjo imenuje in razrešuje župan MOL. Vodja odloča o zadevah iz pristojnosti MR MOL, organizira in koordinira delo PUO ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela MR. 28

Vodja MR neposredno koordinira delo MR MOL preko vseh treh vodij odsekov v MR MOL. S tem sta zagotovljena konsistentnost in enotno oblikovanje vodenja MR MOL. Kot predstojnik sodeluje z županom MOL na Odboru za splošne zadeve in razvoj mesta in prenaša usmeritve za delo neposredno do vodij odsekov, ki nato naprej operacionalizirajo delo tako na terenu kot administrativnem in tudi v prekrškovnem sistemu dela. Vodje sprejemajo dohodne dokumente in pošto ter razporejajo naloge v posameznem odseku oziroma tehnični službi. Odrejene naloge izvajajo posamezni delavci odsekov glede na problematiko. Po opravljenih nalogah poročajo vodji odseka, ta pa vodji MR, ki tudi verificira izhodne dokumente in pošto. Odsotnega vodjo MR nadomešča vodja Odseka za redarstvo ob odsotnosti le-tega pa vodja Odseka za prekrškovni postopek ali vodja Odseka za prekrškovne finance in tehnično poslovanje (OPV MOL, 2008). 4.2.1 Odsek za redarstvo Odsek za redarstvo je operativni del MR MOL, ki ga vodi vodja odseka. V odseku so sistemizirana delovna mesta: svetovalec, višji referent, receptor ter redarji. Vodja odseka je za svoje delo odgovoren vodji MR, v času njegove odsotnosti ga tudi nadomešča. Redarji MR MOL opravljajo svoje delo na podlagi ZORed in drugih državnih predpisov ter predpisov in drugih pravnih aktov MOL. 4.2.2 Odsek za prekrškovni postopek Odsek za prekrškovni postopek (v nadaljevanju OPP) je notranja organizacijska enota MR MOL, ki jo vodi vodja odseka, v odseku so zaposleni še višji svetovalec in dva svetovalca. Odsek za prekrškovni postopek vodi prekrškovni postopek v skladu z zakonom ter vodi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom. Vodja odseka je za svoje delo odgovoren vodji MR, v času njegove odsotnosti ga tudi nadomešča (OPV MOL, 2008). 29

Naloge OPP so ažurno vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (odločbe, sklepi, pozivi ipd.) in vodenje predpisanih evidenc o izrečenih ukrepih v zvezi s prekrškovnim postopkom. Načela delovanja in procesni ukrepi se izvajajo na podlagi ZP-1-UPB8 in ZUP-UPB2. 4.2.3 Odsek za prekrškovne finance in tehnično poslovanje Odsek za prekrškovne finance in tehnično poslovanje (v nadaljevanju OPFTP) je notranja organizacijska enota MR MOL, ki jo vodi vodja odseka, v odseku so sistemizirana še delovna mesta referent, administrator in finančnik. Vodja odseka je za svoje delo odgovoren vodji MR, v času njegove odsotnosti ga prav tako tudi nadomešča. Naloge OPFTP so finančno poslovanje MR, ki obsega knjiženje prihodkov, odhodkov, izvrševanje proračuna in vodenje evidenc glede podaje predloga za davčno izvršbo. Naloge administracije, ki obsegajo redno delo administracije in preneseno delo s strani OPP in Odseka za redarstvo ter delo, ki pokriva področje celotnega MR, so: kompletiranje, urejanje in pošiljanje pošte, arhiviranje dokumentarnega gradiva, pridobivanje enotne matične številke občanov (EMŠO) in pridobivanje podatkov iz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za variante, priprava predlogov za uklonilni zapor, predlogov za opravo nalog v splošno korist in obdolžilnih predlogov, plačilnih nalogov za sodno takso in odstopov na sodišče, urejanje evidence zapuščenih vozil in priprava dokumentacije, vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela, skrb in vodenje evidence za uniformo in izdaja tiskovin. 30

5 Vloga Mestnega redarstva pri zagotavljanju varnosti Že bežnemu opazovalcu je jasno, da je vloga MR MOL kot lokalne varnostne strukture izjemna. Vpeta je namreč v delovanje MU in služi kot posrednik med občani na eni ter MU ter državnimi organi na drugi strani. Varnostna pooblastila in njihova širitev imajo svoj smisel tako v ekonomskem smislu, saj se na ta način v popolnosti realizira strokovna usposobljenost ter oprema redarjev, kot tudi v varnostnem smislu, saj aktivnosti redarjev prispevajo k ugodnejši varnostni sliki na območju MOL. Pri tem je pojem varnosti potrebno opazovati široko in v razširjeno definicijo vključiti tudi denimo nabavo avtomatskih defibrilatorjev, ki bodo nameščeni v patruljna vozila MR. Tako bodo te naprave tam, kjer bodo služile svojemu namenu na ulicah ter trgih Ljubljane, s čimer se bo mreža tovrstnih naprav dodatno zgostila in povečala. Glede na tradicijo MR MOL lahko rečemo, da je MR eden od bolj opaznih oddelkov znotraj MU. Spričo strokovnosti zaposlenih, nenehnega izobraževanja, spremljanja novosti na vseh področjih ter nabave vrhunske opreme je eden od tistih faktorjev, ki bodo v prihodnosti močno vplivali na varnost v okviru MOL. V tej luči je razumljivo razmišljanje o nadaljnji širitvi pooblastil občinskim redarstvom in še posebej MR. MR MOL namreč narekuje dinamiko razvoja vseh ostalih občinskih redarstev na področju Republike Slovenije, saj z raznovrstnostjo nalog, velikostjo in že omenjeno strokovnostjo predstavlja vzor ostalim občinskim redarstvom. MR je namreč že danes pripravljeno, da postane Mestna policija. 31

6 Statistični prikaz dela Mestnega redarstva (primerjava 2007 2010) V nadaljevanju je predstavljen statistični prikaz dela MR MOL, s katerim želim dokazati, da ni naloga MR le represija, pač pa tudi preventiva, saj je iz marsikaterih zadev razvidno, da MR opravlja delo učinkovito in uspešno. Statističen prikaz dela je predstavljen za obdobje od leta 2007 do leta 2010, saj je bilo v izbranem obdobju zaposlenih več ljudi, pridobljenih več pooblastil in opravljeno veliko več nadzora kot v preteklih letih, predvsem pa je razlog za primerjavo v štiriletnem obdobju sprejem ZoRed leta 2006, ki pa je stopil v veljavo 1. 1. 2007. Prikazani podatki v obdobju 2007 do 2010 zajemajo podatke s takrat veljavno zakonodajo. 6.1 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa PUO MR izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili, nadzor nad zapuščenimi vozili ter ovirami v naselju, nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa na območju za pešce in umirjenega prometa ter ugotavljajo kršitve o varstvu cest in okolja na območju MOL (Letno poročilo o delu Mestnega redarstva Ljubljana za leto 2010, 2011). 6.1.1 Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili Tabela 2: Kumulativno zbir podatkov o izvedenih ukrepih za obdobje med leti 2007 in 2010 leto 2007 leto 2008 leto 2009 leto 2010 Izrečenih ukrepov 65.518 44.948 90.961 62.722 Število izrečenih opozoril 3.008 1.719 4.662 3.126 Izdanih plačilnih nalogov - osebno 5 - - 577 617 5 Podatek predstavlja število izdanih plačilnih nalogov na kraju zaznave prekrška neposredno kršitelju; 32

Izdanih plačilnih nalogov - 31.195 ZUP 6 34.527 20.740 23.397 Odrejenih priklenitev z lisicami 5.696 6.209 10.115 6.808 Odrejenih odvozov s pajkom 6.803 5.192 7.430 7.322 Zapuščena vozila 246 250 819 872 Število PUO 7 - redarjev 8 25 36 34 38(29+9) 9 (Vir: aplikacija MR, 2011.) V primerjalnem obdobju (2007 2010) lahko ugotovimo, da je bilo največ izrečenih ukrepov v letu 2009, in sicer kar 31 % več kot pa v letu 2010. Najmanj ukrepov je bilo v letu 2008. Razlog za takšno nihanje v letu 2008 in v letu 2009 je možno iskati predvsem v tem, da je v letu 2009 MR uspelo zaustaviti trend zmanjševanja ukrepov, kar gre pripisati zaključku usposabljanja redarjev v letu 2008, ki ga predpisuje ZORed, organizacijskemu prestrukturiranju, novim oblikam dela na terenu, učinkoviti izrabi in izkoristku delovnega časa in nenazadnje tudi izboljšanju razmer za delo z zagotovitvijo tehničnih sredstev (avtomobili, kolesa, dodatni ročni terminali). Razlog, zakaj je bil v letu 2010 ponoven padec izrečenih ukrepov, lahko pripisujemo temu, da je MR pričelo z delovanjem novih oblik in načinov dela na terenu, predvsem v sklopu dela s policijskimi postajami, kakor tudi dejstvu, da so rezultati dela MR iz preteklih let že opazni. 6 Podatek predstavlja število izdanih plačilnih nalogov po pošti in so kršiteljem vročene na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). 7 Pooblaščena uradna oseba 8 Na dan 31. decembra 2010 9 29 PUO in 9 pripravnikov, ki še nimajo opravljenega izobraževanja na Policijski akademiji in ne morejo samostojno opravljati delovnih nalog. 33