UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mojca HORVAT VPLIVI RUSKEGA EMBARGA NA AGROŽIVILSKE TRGE EVROPSKIH DRŽAV DIPLOMSKO DE

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mojca HORVAT VPLIVI RUSKEGA EMBARGA NA AGROŽIVILSKE TRGE EVROPSKIH DRŽAV DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij IMPACT OF RUSSIAN MARKET EMBARGO ON AGRI-FOOD EUROPEAN MARKETS GRADUATION THESIS University studies Ljubljana, 2016

II Diplomska naloga je zaključek univerzitetnega študijskega programa Kmetijstvozootehnika. Diplomska naloga je bila izdelana na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo, Oddelka za zootehniko, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Študijska komisija Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomske naloge imenovala prof. dr. Emila Erjavca, za recenzenta pa prof. dr. Stanka Kavčiča. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Andrej LAVRENČIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Emil ERJAVEC Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Stanko KAVČIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Datum zagovora: Podpisana izjavljam, da je naloga rezultat lastnega raziskovalnega dela. Izjavljam, da je elektronski izvod identičen tiskanemu. Na univerzo neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravici shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na svetovnem spletu preko Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Mojca Horvat

III KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dn DK UDK 332.122:338.43(043.2)=163.6 KG kmetijstvo/živilstvo/agroživilski trgi/zunanja trgovina/embargo/rusija/eu KK AGRIS E71/9000 AV SA HORVAT, Mojca ERJAVEC, Emil (mentor) KZ SI-1230 Domžale, Groblje 3 ZA LI 2016 IN TD OP IJ JI AI Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko VPLIVI RUSKEGA EMBARGA NA AGROŽIVILSKE TRGE EVROPSKIH DRŽAV Diplomsko delo (Univerzitetni študij) XVI, 94 str., 27 pregl., 34 sl., 26 pril., 43 vir. sl sl/en V delu smo analizirali zunanjo trgovino Evropske unije (EU) z agroživilskimi proizvodi v povezavi z embargom, ki ga je v letu 2014 uvedla Ruska federacija. Prepoved uvoza hrane je bil odgovor na napeto politično situacijo med Evropsko unijo in Rusijo. V nalogi smo ugotavljali razlike v prilagoditvi držav na izgubo pomembnega uvoznika. Pregledali in analizirali smo izvoze agroživilskih proizvodov v Rusijo in v druge svetovne države in poizkušali zajeti spremembe, ki so se zaradi embarga dogodile na agroživilskih trgih. Analiza zajema zunanji izvoz držav članic Evropske unije, izvoz le teh v Rusijo in podrobni pregled sprememb v trgovinskih tokovih. Analiza vključuje glavne skupine agroživilskih proizvodov, ki so bili v preteklih letih izvoženi v Rusijo. Naloga zajema tarifne skupine mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in oreščkov, zelenjave, raznih užitnih proizvodov in predelanih proizvodov. Predelani proizvodi zajemajo skupine proizvodov iz žita, moke in mleka, proizvodov iz mesa, rib, rakov in školjk in proizvodov iz zelenjave, sadja in oreščkov. Kategorije, ki so največ izgubile zaradi embarga, so bile Meso in užitna drobovina (1,5 milijarde evrov), Mlečni izdelki (1,2 milijarde evrov), Sadje in oreščki (1,1 milijarde evrov), Zelenjava in nekateri koreni (700 milijonov evrov) in Razni užitni pripravki (351 milijonov evrov). Države Evropske unije so, glede na vrednosti izvoza v Rusijo, večinoma nadomestile svoje izgube. Ob pregledu skupnega izvoza Evropske unije, lahko ugotovimo, da je ne samo nadomestila izgube, ampak tudi povečala svoj izvoz prehrambenih izdelkov.

IV KEY WORDS DOCUMENTATION DN Dn DC UDC 332.122:338.43(043.2)=163.6 CX agriculture/agri-food products/agri-food markets/international trade/embargo/russia/eu CC AGRIS E71/9000 AU AA HORVAT, Mojca ERJAVEC, Emil (supervisor) PP SI-1230 Domžale, Groblje 3 PB PY 2016 TI DT NO LA AL AB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science IMPACT OF RUSSIAN MARKET EMBARGO ON AGRI-FOOD EUROPEAN MARKETS Graduation thesis ( (University studies) XVI, 94 p., 27 tab., 34 fig., 26 ann., 43 ref. sl sl/en Graduation thesis is a review of the agri-food markets in association with embargo, which was emposed by Russian Federation in year 2014. Food ban was Russian response to tense political situation, between the European Union and Russia. In the thesis we explored the differences in the adjustment of the member states on the loss of an important importer. Exports to Russia and other countries were analysed in attempt to determine the impact of the loss of major importer of agri-food products. Exports from member states to Russia and other countries of the world, as well as detailed overview of the changes in the trade flows were included in the thesis. Thesis includes the main groups of agro-food products, which have been in the past years exported to Russia. Categories of meat, milk and milk products, fruits and nuts, vegetables, miscellaneous edible products and processed products were reviewed, as well as processed products as products from cereals, flour and milk, preparations of meat, of fish, crustaceans and molluscs and preparations of vegetables, fruit and nuts. Categories most affected by embargo were Meat and edible offal (1,5 billion euros), Dairy products (1,2 billion euros), Fruits and nuts (1,1 billion euros), Vegetables, and certain roots (700 million euros) and Miscellaneous edible preparations (351 million euros). Member countries of the European Union mostly replaced their losses.

V KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEY WORDS DOCUMENTATION KAZALO VSEBINE KAZALO PREGLEDNIC KAZALO SLIK KAZALO PRILOG 1 UVOD 2 PREGLED OBJAV 2.1 POLITIČNO EKONOMSKI ORIS 2.1.1 Politični konflikt v Ukrajini 2.1.2 Ukrepi Evropske unije in Rusije 2.2 PREGLED ZUNANJE TRGOVINE Z RUSIJO 2.2.1 Splošni okvir trgovine EU z Rusijo 2.2.2 Mleko in mlečni proizvodi 2.2.3 Sadje in zelenjava 2.2.4 Meso in mesni proizvodi 2.3 EVROPSKI UKREPI ZA OMEJEVANJE VPLIVA EMBARGA 2.3.1 Mlečni proizvodi 2.3.2 Sadje in zelenjava 2.4 EKONOMSKE KLASIFIKACIJE PROIZVODOV IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 2.4.1 Glavne ekonomske klasifikacije 2.4.2 Glavne skupine KN nomenklature carinske tarife 3 METODE DELA 4 REZULTATI 4.1 PREGLED ZUNANJE TRGOVINE EU Z RUSIJO 4.2 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA 4.2.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo pred uvedbo embarga 4.2.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Mleko mlečni izdelki, jajca in drugi proizvodi živalskega porekla 4.3 MESO IN UŽITNA DROBOVINA III IV V VIII X XIII 1 3 3 3 4 6 6 7 8 10 10 10 11 12 12 14 16 19 19 22 22 25 28

VI 4.3.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo pred uvedbo embarga 4.3.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Meso in užitna drobovina 4.4 ZELENJAVA, UŽITNE KORENOVKE IN GOMOLJI 4.4.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.4.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Užitne vrtnine, nekateri gomolji in korenovke 4.5 SADJE IN OREŠČKI 4.5.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.5.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Sadje in užitni oreščki 4.6 RAZNI UŽITNI PROIZVODI 4.6.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.6.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Razni užitni proizvodi 4.7 PROIZVODI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI IZDELKI 4.7.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.7.1.1 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki 4.8 PROIZVODI IZ MESA, RIB, RAKOV, ŠKOLJK ALI OSTALIH VODNIH NEVRETENČARJEV 4.8.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.8.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Proizvodi iz mesa, rib in rakov in školjk 4.9 PROIZVODI IZ ZELENJAVE IN SADJA 4.9.1 Zunanja trgovina EU z Rusijo 4.9.2 Novi zunanjetrgovinski tokovi EU na področju tarifne skupine Proizvodi iz zelenjave in sadja 4.10 PREGLED TRGOVINE GLAVNIH IZVOZNIC V RUSIJO 5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5.1 RAZPRAVA 28 31 34 34 37 39 39 43 46 46 48 51 51 53 55 55 58 60 60 64 65 73 73

VII 5.1.1 Učinek ruskega embarga na zunanjo trgovino EU 5.1.2 Mleko, mlečni proizvodi in jajca 5.1.3 Meso in užitna drobovina 5.1.4 Sadje in užitni oreščki 5.1.5 Užitne vrtnine nekateri koreni in gomolji 5.1.6 Razni užitni proizvodi 5.1.7 Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski proizvodi 5.1.8 Proizvodi iz mesa, rib rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev 5.1.9 Proizvodi iz vrtnin, sadja oreščkov ali drugih delov rastlin 5.2 SKLEPI 6 POVZETEK 7 VIRI ZAHVALA PRILOGE 73 75 76 78 79 80 81 82 83 83 85 90

VIII Preglednica 1: Preglednica 2: Preglednica 3: Preglednica 4: Preglednica 5: Preglednica 6: Preglednica 7: Preglednica 8: Preglednica 9: Preglednica 10: Preglednica 11: Preglednica 12: Preglednica 13: KAZALO PREGLEDNIC Carinsko tarifne skupine (poglavja) agroživilskih proizvodov (Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature evropske unije, 2015). Pregled izvoza različnih tarifnih skupin proizvodov iz EU v Rusijo v letih 2013-2015 s prikazano vrednostjo izgube in odstotno vrednost izgube izvoza. (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza držav članic EU v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Izvoz mlečnih izdelkov in jajc iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Izvoz mesa in užitne drobovine iz držav članic EU v Rusijo po letih od 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza zelenjave iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza sadja in oreščkov iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT 2016). Izvozi sadja in oreščkov v države izven EU28 med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza raznih užitnih proizvodov iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza Proizvodov iz mesa, rib, rakov in vodnih nevretenčarjev iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza proizvodov iz zelenjave in sadja iz držav članic EU v Rusijo po letih (EUROSTAT, 2016). Pregled razlik v izvozu agroživilskih izdelkov med leti 2013-2015 iz držav članic Evropske unije in deleži izvoza proizvodov (EUROSTAT, 2016). 15 20 21 24 29 35 41 45 48 52 57 61 66

IX Preglednica 14: Preglednica 15: Preglednica 16: Preglednica 17: Preglednica 18: Preglednica 19: Preglednica 20: Preglednica 21: Preglednica 22: Preglednica 23: Preglednica 24: Preglednica 25: Preglednica 26: Preglednica 27: Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Nemčije v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Poljske v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Litve v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Nizozemske v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Danske v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza agroživilskih proizvodov iz Španije v Rusijo med leti 2013-2015, indeksi in deleži izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu mleka in mlečnih izdelkov iz EU v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu mesa in užitne drobovine v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu sadja in užitnih oreščkov v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu užitnih vrtnin nekaterih korenov in gomoljev v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu raznih užitnih proizvodov v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski proizvodov v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu mesa, rib rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). Razlika v izvozu skupine Proizvodi iz vrtnin, sadja oreščkov ali drugih delov rastlin v Rusijo med leti 2013 in 2015 in nadomestilo izvoza (EUROSTAT, 2016). 67 68 69 70 71 72 75 77 78 80 81 82 82 83

X Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: KAZALO SLIK Deleži izvoza glavnih tarifnih skupin agroživilskih proizvodov iz EU v Rusijo v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži skupin v izvozu EU v Rusijo v tarifni skupini Mleka, mlečnih izdelkov, jajc in ostalih produktov živalskega izvora v letu 2013 (%) (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic EU v Rusijo, po posameznih skupinah v tarifni skupini mlečnih proizvodov v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Izvozi EU v okviru tarifne skupine mleka in mlečnih izdelkov v države izven EU, prikaz razlik v izvozu v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlike v izvozu in nadomestilo izvoza za tarifno skupino mleka in mlečnih proizvodov (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza EU v Rusijo različnih skupin v tarifni skupini mesa in užitne drobovine v letu 2013 2015 (%), (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic EU v Rusijo leta 2013, po posameznih skupinah v tarifni skupini mesa in mlečnih proizvodov (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti uvoza mesa in užitne drobovine iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlik v vrednosti izvoza mesa in užitne drobovine v Rusijo, izvoza izven EU in vrednost pridobljenega izvoza na drugih trgih izven EU, v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza EU v Rusijo v letu 2013, po skupinah v tarifni skupini Zelenjava, gomolji in koreni (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic EU po skupinah zelenjave v tarifni skupini užitnih vrtnin gomoljev in korenovk v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti uvoza zelenjave in užitnih korenovk iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled izvoza zelenjave, korenov in gomoljev iz držav članic EU v Rusijo in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza skupin proizvodov v tarifni skupini sadja in oreškov iz EU v Rusijo v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza posameznih tarifnih skupin sadja in oreščkov iz EU v Rusijo glede na države izvoznice v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti izvoza sadja in oreščkov iz nekaterih držav članic EU v države izven EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). 19 22 23 25 27 28 30 32 33 34 36 37 38 40 42 44

XI Slika 17: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Slika 21: Slika 22: Slika 23: Slika 24: Slika 25: Slika 26: Slika 27: Slika 28: Slika 29: Slika 30: Slika 31: Pregled razlike v izvozu sadja in oreščkov iz EU v Rusijo med leti 2013-2015 in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza posameznih tarifnih skupin raznih užitnih proizvodov iz EU v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza posameznih skupin v tarifni skupini raznih užitnih proizvodov, glede na države izvoznice iz EU v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti uvoza raznih užitnih proizvodov iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlike v izvozu raznih užitnih proizvodov iz EU v Rusijo med leti 2013-2015 in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza skupin v tarifni skupini Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki iz EU v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza v Rusijo posameznih tarifnih skupin proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarskih proizvodov, iz EU v Rusijo glede na države izvoznice v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti uvoza proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlike v izvozu proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka v Rusijo in izven EU med leti 2013-2015 in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Deleži v izvoza skupin v tarifni skupini Proizvodov iz mesa, rib, rakov in školjk v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza posameznih tarifnih skupin proizvodov iz mesa, rib, rakov in vodnih nevretenčarjev iz EU v Rusijo glede na države izvoznice v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). Razlike v vrednosti uvoza proizvodov iz mesa, rib, rakov in ostalih nevretenčarjev iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlike v izvozu proizvodov iz mesa, rib in ostalih nevretenčarjev v Rusijo in izven EU med leti 2013-2015 in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza skupin v tarifni skupini proizvodov iz sadja in zelenjave iz EU v Rusijo leta 2013 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza posameznih tarifnih skupin proizvodov iz sadja in zelenjave iz EU v Rusijo glede na države izvoznice v letu 2013 (EUROSTAT, 2016). 45 46 47 49 50 51 52 53 54 56 58 59 60 61 62

XII Slika 32: Slika 33: Slika 34: Razlike v vrednosti izvoza proizvodov iz sadja in zelenjave iz držav članic EU v obdobju 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Pregled razlik v izvozu proizvodov iz zelenjave in sadja iz EU v Rusijo in izven EU v letih 2013-2015 in nadomestitev trga (EUROSTAT, 2016). Razlike v izvozu držav članic EU v Rusijo, izven EU in vrednost izvoza pridobljena iz drugih držav izven EU. (EUROSTAT, 2016). 63 64 73

XIII Priloga A Priloga B Priloga C Priloga Č Priloga D Priloga E KAZALO PRILOG Seznam KN kod, carinsko tarifnih skupin agroživilskih proizvodov (Pojasnjevalne opombe kombinirane..., 2015). Pregled vrednosti in količin izvoza tarifnih skupin proizvodov v Rusijo, izven EU in na notranjem trgu EU, za Evropsko unijo in države članice EU. Pregled razlik v izvozu v Rusijo, izven EU in nadomestilo izvoza za EU in države članice EU (EUROSTAT, 2016). Vrednosti in količine izvozov po državah članicah Evropske unije v Rusijo, izven EU in znotraj EU, v obdobju 2013-2015.Razlike v vrednosti izvozov agroživilskih proizvodov, nadomestila izvozov in deleži izvoza v Rusijo glede na države članice EU (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Mleka, mlečnih izdelkov, jajc in ostalih proizvodov živalskega izvora, po državah članicah, med leti 2013-2015. Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v po oddelkih v tarifni skupini Mleka, mlečnih izdelkov, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini mleka in mlečnih izdelkov. Deleži izvoza držav članic glede na skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza za posamezne oddelke v tarifni skupini mleka in mlečnih izdelkov (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži izvoza v letu 2015 v tarifni skupini Mleka in mlečnih izdelkov (EUROSTAT, 2016).

XIV Priloga F Priloga G Priloga H Priloga I Priloga J Priloga K Priloga L Priloga M Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Mesa in užitne drobovine, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini Mesa in užitne drobovine (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži izvoza v letu 2015 v tarifni skupini Mesa in užitne drobovine (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Sadja in oreščkov po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini Sadja in oreščkov (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži izvoza v letu 2015 v tarifni skupini Sadja in oreščkov (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Užitnih vrtnin, gomoljev in korenov, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži uvoza v letu 2015 v tarifni skupini Zelenjave, korenov in gomoljev (EUROSTAT, 2016).

XV Priloga N Priloga O Priloga P Priloga R Priloga S Priloga Š Priloga T Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Raznih užitnih proizvodov, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini Raznih živil (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži uvoza v letu 2015 v tarifni skupini Raznih užitnih proizvodov (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza po skupinah v tarifni skupini Proizvodov iz žit, moke, škroba in mleka (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži uvoza v letu 2015 v tarifni skupini Proizvodov iz žit, moke, škroba ali mleka (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Proizvodov iz mesa, rib in ostalih nevretenčarjev, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016).

XVI Priloga U Priloga V Priloga Z Priloga Ž Priloga X Deleži izvoza držav članic glede na skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini Proizvodov iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži uvoza v letu 2015 v tarifni skupini Proizvodov iz mesa rib, rakov in mehkužcev (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvoza v Rusijo, izven EU in znotraj EU v tarifni skupini Proizvodov iz sadja, oreščkov ali drugih delov rastlin, po državah članicah, med leti 2013-2015 (EUROSTAT, 2016). Deleži izvoza držav članic gleda skupni izvoz izven EU, razlike v izvozu v Rusijo v obdobju 2013-2014 in nadomestilo izvoza v tarifni skupini Proizvodov iz Zelenjave, sadja ali oreščkov (EUROSTAT, 2016). Vrednosti izvozov iz držav članic EU v države izven EU in razlike v izvozu med leti 2013-2015, deleži uvoza v letu 2015 v tarifni skupini Proizvodov iz zelenjave, sadja in oreščkov (EUROSTAT, 2016).

1 1 UVOD Prepoved uvoza agroživilskih pridelkov iz Evropske unije v Rusijo je odraz političnih trenj, ki so se pričela, ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič zavrnil podpis sporazumov, ki bi zavezali Ukrajino k sodelovanju z Evropsko unijo. Ko je po pritisku ukrajinskih protestnikov odstopil predsednik, je Rusija okupirala ukrajinsko pokrajino Krim. Krim se je odcepil od Ukrajine in se priključil Rusiji, kar je sprožilo mednarodne sankcije (Bond in sod., 2015). Rusija je 6. avgusta 2014 izdala uredbo, s katero je prepovedala uvoz agroživilskih proizvodov za eno leto iz Evropske unije, Združenih držav Amerike, Kanade, Norveške in Avstralije. Prepoved uvoza je bil odgovor Ruske federacije na vrsto ukrepov, ki sta jih uvedli ZDA in EU. Agroživilski pridelki, ki so bili zajeti v prepovedi, so bili meso, mleko, zelenjava in sadje, pa tudi ribe in raki. Rusija je bila pred prepovedjo uvoza agroživilskih izdelkov pomemben zunanjetrgovinski partner Evropski uniji. Prepovedani proizvodi so predstavljali 4,2 % vseh izvozov agroživilskih proizvodov iz EU. Za nekatere države članice je bila Rusija glavni trgovinski partner, prav tako pa je bila Rusija glavni uvoznik za nekatere vrste proizvodov. Največje izgube zaradi omejitve uvoza so bile v sektorjih sadja in zelenjave, kjer je izguba znašala 29 %, pa tudi izvoz sirov (33 %) in masla (28 %) (European Commision, 2016b). Prepoved uvoza agroživilskih pridelkov v Rusijo je vplivala na izvoz pridelkov držav članic Evropske unije in s tem povzročila spremembo v trgovinskih tokovih. Rusija je bila druga najbolj pomembna uvoznica hrane iz EU. Vrednost izvoza je bila 11,8 milijard evrov, sektorji, ki jih je embargo prizadel pa predstavljajo 43 % izvoza. Nekateri od sektorjev so bolj prizadeti, zlasti sektorji mesa, mleka, sadja in zelenjave (European Commision, 2016a). Iz embarga so bili izvzeti nekateri proizvodi, kot je hrana za dojenčke, določeni živalski proizvodi (drobovina, maščoba) in nekateri proizvodi iz skupine proizvodov iz zelenjave in sadja. Prepoved uvoza se ni nanašala samo na države članice EU, ampak tudi na ZDA, Kanado, Norveško in Avstralijo. Avgusta 2015 pa je Rusija razširila embargo na Albanijo, Črno goro, Lihtenštajn in Islandijo. Trgi držav članic so kompleksni, vpliv na izvoz posameznih držav članic pa je nepredvidljiv. Vpliv na trg ni samo embargo, ampak tudi zmanjšana kupna moč Rusije, ki je posledica izvoza kapitala in vpliv prepovedi uvoza tehnologije za raziskavo in izčrpavanje depozitov plina (sankcije EU). Treba je tudi upoštevati padec notranjih cen zaradi povečanja izvoza na notranji trg, del izvoza v Rusijo pa je bil preusmerjen na druge trge. Zato je težko določiti vrednost izgube zgolj zaradi embarga. Po nekaterih poročilih je ekonomska situacija v Evropski uniji stabilna, ruski embargo pa ni imel večjih negativnih učinkov (Szczepanski, 2015). Najbolj prizadeti sektorji na kratki rok so seveda sveži pridelki, ki so hitro pokvarljivi in je nemogoče tako hitro najti nadomestni trg. Menimo, da so bile velike razlike med vplivom embarga na posamezne države članice. Lahko namreč predvidimo, da bo imela omejitev uvoza hrane v Rusijo večji vpliv na Baltske države, ki so z Rusijo tesneje povezane. Po navajanjih virov (Kraatz, 2014), so potencialno najbolj prizadete Litva (zelenjava, sadje in mleko), Latvija (sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki), Ciper (sadje in ribe), Poljska (sadje in zelenjava), Belgija (sadje in meso), Španija (sadje in zelenjava), Grčija (sadje in

2 zelenjava, siri), Danska (mlečni proizvodi, sadje in zelenjava, meso), Estonija in Finska (mlečni proizvodi) in Velika Britanija (ribe). Isti vir (Kraatz, 2014) navaja potencialno najbolj prizadete države glede na izgube vrednosti izvoza. Te države so Litva, ki je v letu 2013 izvozila v Rusijo za 927 milijonov evrov proizvodov, kjer je uvedena prepoved uvoza. Država, ki je potencialno bolj prizadeta je tudi Poljska, ki je v letu 2013 izvozila za 841 milijonov evrov takih proizvodov. Tudi Nemčija z vrednostjo 595 milijonov evrov kritičnega izvoza in Nizozemska s 528 milijoni naj bi bili bolj prizadeti zaradi embarga. V tej diplomski nalogi smo se odločili podrobno pregledati trgovino EU z Rusijo, opredeliti zaradi embarga bolj prizadete sektorje, jih analizirati in presoditi vpliv izgube trgovine z Rusijo. Zanimajo nas posamezne države članice EU in njihovi zunanji trgovinski tokovi. Zanima nas v kakšni meri so države članice nadomestile izgubljeni izvoz na ruski trg, katere države so bile uspešne pri pridobivanju novih in povečevanju trgovine med obstoječimi trgovinskimi partnerji. Radi bi presodili, kakšne so razlike med posameznimi državami članicami in v kakšni meri je ruski embargo vplival na njihovo zunanjo trgovino izven Evropske unije.

3 2 PREGLED OBJAV 2.1 POLITIČNO EKONOMSKI ORIS 2.1.1 Politični konflikt v Ukrajini Embargo agroživilskih proizvodov se je začel kot odgovor Rusije na ukrepe, ki naj bi sankcionirali Rusijo zaradi neupoštevanja mednarodnih dogovorov. Dogodki, ki so privedli do embarga so se začeli v Ukrajini konec leta 2013. Ukrajina se je dogovarjala z Evropsko unijo za podpis sporazuma, s katerim naj bi se Ukrajina in EU zavezale k sodelovanju in postopnem vstopu Ukrajine v EU. Ruska vlada je predlagala sporazum z Evro-azijsko carinsko unijo (EACU), Ukrajina je bila razdvojena, kar je privedlo do sporov in resnega konflikta. Proti koncu septembra 2013, ko se je vlada v Ukrajini odločala za podpis sporazuma o sodelovanju z EU, je Rusija pritiskala na ukrajinsko vlado. Ponujala je priključitev v Evrazijsko zvezo z Belorusijo in Kazahstanom, pri tem pa je jasno dala vedeti, da je podpis sporazumov medsebojno izključujoč. Rusija je torej pritiskala na Ukrajino, da bi se bolj tesno povezala z njo. Že predhodno je uvedla embargo na določene proizvode iz Ukrajine, ni pa tudi izključila drugih ukrepov in sankcij, če bi se Ukrajina odločila podpisati sporazum z EU. Ruska vlada je tudi namignila o možnosti separatističnih protestov v bolj rusko usmerjenih pokrajinah, pri tem pa je dodala, da je podpis sporazuma z EU kršenje dogovorov med Rusijo in Ukrajino in da Rusija po podpisu sporazuma ne bo priznavala Ukrajine kot države in bo posredovala na področjih, ki so rusko usmerjena, če bodo na teh območjih za to zaprosili (Walker, 2013). Voditelji Evropskih držav so pogojevali podpis pridružitvenega sporazuma z izpustitvijo zaprte premierke Julije Timošenko, vendar ukrajinski parlament ni sprejel potrebne zakonodaje, ki bi to omogočila. Pogoji, ki jih je postavil Bruselj, niso bili izpolnjeni (Grytsenko in Walker, 2013). Dejanja ukrajinske vlade so bila za evropske voditelje nesprejemljiva in do podpisa Pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU in Sporazuma o temeljitem in celovitem območju proste trgovine (DCFTA), ki naj bi bil podpisan na Vilnuškem srečanju (25-27.11.2013), ni prišlo (Traynor in Grytsenko, 2013). Euromajdansko gibanje je bil odgovor na propad dogovorov z EU in kot demonstracija proti pro-ruski politiki. Že isti večer po naznanjeni odpovedi so se začeli protesti (Shveda in Park, 2016). Protestniki so zahtevali sodelovanje z EU in ohranjanje samostojne Ukrajine. Ukrajinsko sodišče je izdalo ukrep proti zadrževanju na trgih, vendar ta ukrep ni bil uspešen. Protestniki so zahtevali podpis sporazumov in vrnitev k politiki, ki zavezuje Ukrajino k večjemu sodelovanju z EU. Razmere so se kasneje še zaostrile, še posebej po spopadu policije s študenti, ki so bili glavni pobudniki gibanja. Zahodni del Ukrajine se je bolj nagibal k sporazumu z EU, medtem ko je bil vzhodni del bolj naklonjen sporazumu z Rusijo. Janukovič je 17.12.2013 podpisal akcijski načrt Ukrajina-Rusija, po katerem je Rusija kupila za 15 milijard dolarjev obveznic in ponudila Ukrajini popust na ceno zemeljskega plina. Ceno so znižali iz predhodnih 400 $ na 268,5 $ za 1000 m 3 zemeljskega plina (BBC, 2013).

4 Dne 22.2.2014 je predsednik pod vplivom protestov odstopil in pobegnil v Rusijo, parlament je razpisal volitve za novega predsednika. Dne 25.2.2014 je več sto pro-ruskih protestnikov zahtevalo referendum za odcepitev Krima od Ukrajine in 27.2.2014 je 60 oboroženih moških zasedlo parlament v Krimu. Parlament je zasedal in zamenjal dotedanjo vlado z drugo. Določil je tudi referendum o večji avtonomiji in prihodnosti Krima, ki naj bi potekal 25.5.2014. Dne 28.2.2014 je dobila ukrajinska vlada sporočilo, da naj preda Krim brez vojaške intervencije, ali pa bo Rusija zasedla celotno državo. Rusija je do 4.3.2014 umaknila svoje vojake in zanikala prisotnost Ruskih oboroženih sil v Krimu. Dne 1.3.2014 je novoizvoljeni Krimski premier Sergej Aksionov zaprosil Putina za intervencijo za ohranitev miru in stabilnosti. Krimski parlament se je 6.3.2014 sestal in sprejel odločitev za priključitev k Rusiji, če bo tako odločil referendum, hkrati so prestavili datum referenduma iz 30.3.2014 na 16.3.2014. Ukrajina je označila referendum za protiustavni, tako je odločila tudi EU in ZDA. Do 7.3.2014 je bilo po poročilih obmejne službe v Krimu okoli 30.000 ruskih vojakov. Krim je 11. marca 2014 podal pismo o nameri, da se odcepi od Ukrajine in se pridruži Rusiji, če bo izid referenduma ugoden. Referendum je potekal 16.3.2014, ljudje so s 95,5 % izglasovali odcepitev od Ukrajine in priključitev k Ruski federaciji. Naslednji dan je krimski parlament oznanil samostojnost in zaprosil za priključitev k Rusiji. Dne 18.3.2014 so člani krimskega parlamenta in mesta Sevastopol z Rusijo podpisali pridružitveni sporazum, Krim se je pridružil Ruski federaciji (Annexation of..., 2016). Rusija je, navkljub podpisu sporazuma o ohranitvi integritete in samostojnosti Ukrajine leta 1994 (Budimpeštanski memorandum), priključila Krim k svojemu ozemlju. Rusija je 3.aprila poslala diplomatsko noto Ukrajini o nameri razveljavitve sporazuma o plačilu nadomestil za uporabo ozemlja za vojaško bazo v mestu Sevastopol in o ukinitvi popusta na zemeljski plin. Sporazum za uporabo ozemlja za vojaško bazo in uporabo teritorialnih voda Ukrajine (Harkov pakt) je bil podpisan leta 1997. Leta 2010 sta državi ponovno podpisali sporazum, ki bi podaljšal najem ozemlja do leta 2047. Po priključitvi Krima k Rusiji je postala pogodba nična, zato jo je Rusija razveljavila (Hille in sod., 2014). Mednarodna skupnost ni priznala referenduma in ga je označila kot neveljavnega, proti Rusiji pa je sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi jo sankcionirali. 2.1.2 Ukrepi Evropske unije in Rusije Rusija je s priključitvijo Krima kršila več mednarodnih dogovorov in s svojimi dejanji povzročala destabilizacijo Ukrajine. Evropska unija je v odgovor uvedla več restriktivnih ukrepov, uvedla je tako ekonomske sankcije kot tudi sankcije diplomatskega značaja. EU se je odločila za ekonomske sankcije in sicer tako imenovane pametne ukrepe. Taki ukrepi ciljajo na ključne ljudi in organizacije, na ljudi, ki sprejemajo odločitve. Ukrepi vključujejo zamrznitve premoženj pripadnikom elit in ukinitve vizumov za potovanja. Osebe, ki jih zadevajo ukrepi, so direktno ali posredno odgovorne pri posegu v teritorialno suverenost Ukrajine (EU restrictive measures..., 2014). Voditelji G7 so 24.marca izključili Rusijo iz G8 in odpovedali srečanje v Sočiju, ki je bilo napovedano v juniju 2014. Srečanje je bilo prestavljeno v Bruselj. Ustavili so tudi pogajanja za vstop Rusije v OECD in v Mednarodno agencijo za energijo, redni vrh EU- Rusija pa je bil odpovedan (EU restrictive measures..., 2014).

5 Dne 17.3.2014 je EU sprejela sklep Sveta 2014/145/SZVP, ki je določal ukrepe proti osebam, ki so bile vpletene v odtujitev ozemlja Ukrajini. Ta sklep določa prepoved potovanja v ali preko teritorija EU, z nekaterimi izjemami. Sklep tudi uvaja zamrznitve premoženja tem osebam. V sklepu je tudi objavljen seznam 21 ljudi, za katere ta odredba velja. Kasneje je Svet EU sprejel še več amandmajev, ki so razširili ta seznam. Dodali so tudi ljudi, ki ovirajo delo mednarodnih organizacij. Na seznam je EU dodala tudi tiste, ki so finančno ali materialno podpirali odcepitev Krima ter ljudi, ki so poslovali s separatisti v regiji Donetsk, dodala je tudi pravne osebe in druge entitete v Krimu ali Sevastopolu, ki so pridobile premoženje v nasprotju z zakoni. Ukrep prav tako vključuje posameznike iz samooklicanih republik Donetsk in Lugansk. Državljani iz EU, oziroma podjetja iz EU po tem ukrepu ne smejo sodelovati z ljudmi in entitetami s tega seznama. Skupno se ta ukrep nanaša na 149 oseb in 37 entitet (Sklep Sveta 2014/145/..., 2014). Dne 24.6.2014 je EU izdala Sklep Sveta (EU) 2014/386/CFSP in Uredbo Sveta (EU) 692/2014. Ta dva ukrepa določata prepoved uvoza dobrin iz Krima ali Sevastopola v Evropsko unijo. Izvoz se lahko izvrši, če imajo proizvodi certifikat, izdan v Ukrajini. Prav tako je prepovedano financiranje ali zavarovanje takšnih proizvodov. Prodaja proizvodov, ki so bistveni za nastanek ali razvoj infrastrukture, je prepovedana. Ta določba se nanaša na sektorje transporta, energije in telekomunikacij. Prav tako je prepovedano nuditi tehnično ali finančno pomoč za te sektorje (Sklep Sveta (EU) 2014/386/..., 2014), (Uredba Sveta (EU) 692/..., 2014). Prepovedi se nanašajo tudi na sektorje izkoriščanja naravnih bogastev kot so nafta, plin in minerali. Tudi za te sektorje velja, da je prepovedan uvoz vse ključne opreme za izkoriščanje le-teh. EU je prepovedala tudi financiranje in tehnično asistenco. Prav tako je prepovedala odobritev posojil, ali sodelovanje v podjetjih, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Nadalje je prepovedano kupovanje nepremičnin, podjetij, ali nuditi kredit podjetjem v Krimu ali Sevastopolu. Vsem ladjam iz EU so prepovedana turistična potovanja in križarjenja na to ozemlje (Uredba Sveta (EU) št. 1351/..., 2014). Svet EU je dne 31.6.2014 sprejel še dodatne ukrepe. Sprejel je Uredbo 833/2014, s katero je bil uveden embargo vsega orožja in tehnologije za vojaško uporabo v Rusiji. Prav tako so uvedli embargo za policijsko opremo, ki je namenjena represiji in je ni na seznamu vojaškega orožja. Ta odločba tudi prepoveduje izvoz ključnih orodij za globokomorsko pridobivanje nafte in za raziskave. Seznam prepovedanih predmetov lahko najdemo v aneksu I in aneksu II Uredbe 428/2009 (Uredba Sveta (ES) št. 428..., 2009). Prepoveduje tudi financiranje, kreditiranje ali posredovanje pri nakupu teh materialov in sredstev. Uredba tudi prepoveduje najemanje kreditov daljših od 90 dni, kar je EU kasneje z amandmajem skrajšala na 30 dni. ZDA so 16.junija izdale listo ukrepov, ki so vključevali sankcije proti finančnim institucijam, orožarskim podjetjem in proti dvema energetskima podjetjema. EU je izdala tudi ukrepe za voditelje novonastalih samooklicanih držav Donetsk in Lugansk, ki sta regiji na vzhodu Ukrajine (Uredba sveta (EU) št. 833/..., 2014). V odgovor zahodnim ukrepom, je tudi Rusija izdala seznam ljudi, ki imajo prepoved potovanja v Rusijo. Ruska vlada je 7.8.2014 sprejela resolucijo 778 za dopolnitev resolucije 830, ki določa posebne pogoje za uvoz. V aneksu je določila seznam proizvodov, ki se jih ne sme uvažati iz Evropske unije, ZDA, Kanade, Avstralije in Norveške (Government of the Russian Federation..., 2014). Prepoved naj bi veljala za eno leto, vendar je še vedno v veljavi. Rusija je kasneje razširila prepoved še na druge države.

6 Prepoved ne velja za hrano za dojenčke, semena in nekaj drugih izjem, prepovedan pa je uvoz mesa, rib, mleka in mlečnih izdelkov, zelenjave in sadja, predelanih mesnih proizvodov in predelane hrane. Embargo vključuje Meso govedi, sveže ali zamrznjeno (KN kode 0201,0202), Svinjsko meso (0203), Perutninsko meso in drobovino (KN-0207), pa tudi Nasoljeno meso. Zajema tudi Ribe tako Žive ribe, kot tudi Rake in školjke (KN-03). Prepoved uvoza zajema tudi Mleko in mlečne izdelke (KN-04), Zelenjavo in užitne korene (KN-07), Sadje in oreške (KN-08). V embargo so vključeni tudi Klobase in podobni produkti iz mesa (KN-1601) in dodatki k hrani iz tarifnih skupin KN-19 in KN21 (European Commission, 2014f). 2.2 PREGLED ZUNANJE TRGOVINE Z RUSIJO 2.2.1 Splošni okvir trgovine EU z Rusijo Rusija je v zadnjih letih postala pomembna na mednarodnih trgih z agroživilskimi proizvodi. Je pomembna izvoznica žit in uvoznica mesa, sira, zelenjave in sadja. V letu 2013 je bil porast uvoza sira, agrumov in paradižnika. Med leti 2011 in 2013 je izvozila okoli 23 milijonov ton žita na leto (Liefert in Liefert, 2015). Rusija je v letu 2012 pridelala le 31 % porabljenega sadja, pri zelenjavi pa je visoka stopnja samooskrbe, z izjemo nekaterih vrst, kot so paradižniki. Rusija je uvoznik mesa in uvozi 1/3 vsega mesa. Samooskrba pri mleku in mlečnih izdelkih znaša okoli 80 % (FAO, 2014). V letu 2013 je izvoz agroživilskih proizvodov iz EU v Rusijo, znašal 42 % ruskega uvoza. Vrednost izvoza hrane iz EU v Rusijo, pa je v letu 2013 znašala 10,2 milijarde evrov. Glavni izvozni proizvodi so bili sadje, sir in svinjina. Rusija je tudi uvozila 46 % izvoza jabolk in hrušk iz EU. Prodaja svinjine, ki je v 2012 upadla, je narasla na 370.000 ton, v vrednosti 1 milijarde evrov. Povečal se je tudi uvoz sira za okoli 8 %, vina za 11 %, paradižnika za 24 % in kvasa za 22 %. Uvoz živih živali, se je leta 2013 prepolovil zaradi prepovedi uvoza iz sanitarnih razlogov. Tudi prodaja prašičje in perutninske maščobe je upadla za 16 %, drobovina prašičev in govedi pa je upadla za 20 %. Ostale izgube trga se navezujejo na semena, ki znašajo 17 % (European Commission, 2013). Rusija je za EU je druga najbolj pomembna uvoznica hrane, izvoz na ruski trg pa znaša okoli 10 % skupnega izvoza EU (European Commission, 2013). EU je v letu 2014 zmanjšala izvoz v Rusijo za vrednost 5,2 milijarde evrov zaradi embarga, najbolj prizadeti sektorji glede na vrednost so bili mleko in mlečni proizvodi (1,3 milijarde v 2013), meso (1,26 milijarde v 2013) in sadje (1,26 milijarde v 2013). Glede na odstotek izvoza v Rusijo so najbolj prizadeti sektorji sadja in zelenjave (29 %), siri (33 %) in maslo (28 %). Evropska unija je največja izvoznica hrane v Rusijo (European Commission, 2013). V drugi polovici leta 2014 je padla vrednost rublja za 40 %, kar je zmanjšalo kupno moč Rusije in se je odražalo v 23 % manjšem uvozu agroživilskih proizvodov. Proizvodi, kjer je bila uvedena prepoved uvoza so bili najbolj prizadeti in sicer po navedbah Evropske komisije za 48 % pri primarnih proizvodih in 20 % pri predelanih proizvodih (European Commision, 2014b).

7 2.2.2 Mleko in mlečni proizvodi Prireja mleka v Evropski uniji znaša 20 % svetovne prireje. EU priredi okoli 150 milijonov ton mleka. Najbolj pomembni državi za prirejo mleka sta Nemčija in Francija, ostale pomembne pa so: Velika Britanija, Poljska, Nizozemska in Italija. Približno polovica mleka se uporabi za proizvodnjo sirov. Večina mlečnih proizvodov se porabi na notranjih trgih, večinoma se izvaža mleko v prahu in sir. Izvozi se samo 11 % mleka, medtem ko se mleka v prahu izvozi kar 50 %. V letu 2013 se je izvozilo okoli 8 % sira ter okoli 6 % masla (European Commision, 2014c). V Rusijo je EU v letu 2013 izvozila 1,4 % proizvodnje mlečnih proizvodov, ta delež pa je višji pri Finski (22 %), Litvi (14 %), Estoniji (8 %) in Latviji (5 %). Leta 2014 je cena mleka zaradi velike prireje padla, že januarja je padla cena maslu, v marcu pa še mleku v prahu. Avgusta, ko je stopila v veljavo prepoved uvoza v Rusijo, je cena mlečnih izdelkov še nadalje padala. Hkrati pa se je ustavilo povečanje povpraševanja iz Kitajske, kar je dodatno ustvarilo pritisk na trg (European Commision, 2014c). Cene mleka v prahu in masla v letu 2014 so bile za okoli 20 % nižje kot je bilo povprečje let 2011-13. Cena sira v letu 2014 je padla za 10 % v primerjavi z 2013, glede na povprečje 2011-13 pa je bila cena stabilna. Za posneto mleko v prahu je bila cena septembra 2014 218 /100 kg, za polnomastno mleko v prahu 247 /100 kg in za maslo 307 /100 kg (European Commision, 2014c). V obdobju 2011-2013 je EU proizvedla okoli 46,6 milijonov ton letno svežih mlečnih proizvodov. Rusija uvozi 8 % skupnega izvoza EU, ker pa je izvoz svežih mlečnih izdelkov majhen (1,1 %), znaša izvoz v Rusijo 40 tisoč ton v vrednosti 56 milijonov evrov (European Commision, 2014c). Med državami članicami EU je bilo v letu 2014 lahko opaziti velike razlike v ceni mleka. V letu 2014 je bila cena mleka v nekaterih državah članicah za 19 % nižja kot leto poprej, v drugih državah pa je padec znašal okoli 15 %. Države, v katerih je cena mleka najbolj padla, so bile Baltske države, najmanj pa je padla cena na Finskem, v Italiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Portugalski, Franciji in Poljski. V prvi četrtini 2015 je prireja mleka padla. Proizvajalci iz EU so se različno odzvali na padec cen, večina držav je zmanjšala prirejo mleka, v drugih državah pa je opazen porast v prireji (Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija in Portugalska). Po ukinitvi kvot v letu 2015 je prireja narasla v državah, kjer so jo prej omejevali (Irska, Avstrija, Luksemburg, Poljska in Španija). V Nemčiji in Franciji je prireja ostala na podobnem nivoju, v Belgiji in Švedski pa se je zmanjšala (European Commission, 2015). V obdobju 2011-2013 je EU proizvedla 9225 tisoč ton sira na leto. Države z največjo proizvodnjo so bile Nemčija, Francija in Italija. EU je na zunanji trg izvozila 8,1 % sira, Rusija uvozi približno 30 % skupnega izvoza sira EU. Bolj pomemben je izvoz v Rusijo za Finsko, ki je izvozila v Rusijo 83 % sirov, pa tudi za Litvo. Rusija uvozi 30 % skupnega izvoza sira iz Litve. Od 2011-2013 se je izvoz v Rusijo povečal za 24 %, v letu 2013 pa je Rusija prepovedala uvoz iz Nemčije. Njen izvoz so nadomestile Nizozemska, Danska in Poljska. Cena sirov je po embargu padla za 8 %. Masla je EU v Rusijo izvozila v povprečju 1,5 % proizvodnje, kar je približno 31,6 tisoč ton v vrednosti 126,8 milijonov evrov letno. Glavni izvoznici sta bili Finska in Francija. Za Finsko je izvoz v Rusijo zelo pomemben,

8 medtem ko v francoskem izvozu predstavlja 15 %. Cena masla je po embargu padla za 9 %, padec cene pa se da pripisati tudi povečani produkciji mleka (European Commision, 2014c). EU je v letih pred embargom povečevala izvoz mleka v Rusijo. EU proizvede povprečno 1787 tisoč ton mleka v prahu, od katerega se izvozi izven EU približno polovica. V Rusijo se izvozi le 1 % mleka v prahu, v vrednosti 53 milijonov evrov, masla se je v Rusijo izvozilo 2 % proizvodnje. Glavne izvoznice v Rusijo so bile Nemčija, Belgija, Finska in Francija (European Commision, 2014c). 2.2.3 Sadje in zelenjava Pridelek zelenjave in sadja znaša 17 % od skupne vrednosti pridelave agroživilskih pridelkov. Delež izvoza sveže zelenjave je majhen, saj znaša le 15 % sadja in 7 % zelenjave. Večji delež pridelave imajo Grčija, Ciper, Malta in Portugalska, visok delež imajo tudi Španija, Italija in Romunija. Rusija je bila ključni partner, saj je uvozila kar 34 % izvoženega sadja in 26 % zelenjave, v vrednosti 1.225 in 734 milijona evrov (European Commission, 2014d). Glavne izvoznice svežega sadja v Rusijo so Poljska z 41 % izvoza, nato pa Belgija, Litva in Španija, katerih delež izvoza znaša okoli 10 %. Delež izvoza v Rusijo znaša 5 % pridelanega sadja in 2 % pridelka zelenjave. EU je v Rusijo izvozila 9 % pridelka kivijev in hrušk, 6-7 % jabolk in nektarin in 3-4 % breskev in gob (European Commission, 2014d). Za veliko vrst zelenjave je bila Rusija glavna uvoznica. Pri izvozu zelenjave imajo največje deleže Nizozemska (34 %), Litva (25 %) in Poljska (16 %). Treba je tudi upoštevati izvor zelenjave in sadja, saj države izvoznice niso nujno tudi pridelovalke. Če upoštevamo ponovni izvoz, so glavne izvoznice sadja Poljska (7 %), Španija (6 %), Grčija (4 %), za zelenjavo pa Nizozemska (10 %), Poljska (9 %), Španija (8 %) in Belgija (2 %) (European Commission, 2014d). V Rusijo je EU v obdobju 2011/2013 izvozila 6 % pridelanih jabolk, to je približno 690 tisoč ton in okoli 320 milijonov evrov letno. Glavni izvozniki so 73,5 %, druga je Litva z 7 % (večinoma uvoženo sadje iz Poljske, Nizozemske in Italije), Italija in Belgija. Od leta 2011 je EU povečala izvoz v Rusijo za 50 % (European Commission, 2014d). EU je v Rusijo izvozila 9,5 % pridelave hrušk, kar je znašalo 236 tisoč ton v vrednosti 178 milijonov evrov in je predstavljalo 62 % izvoza hrušk izven EU. Glavna izvoznica je bila Belgija, ki je izvozila 48 %, druga je bila Nizozemska (17 %), večje izvoznice pa so bile tudi Litva in Poljska (European Commission, 2014d). EU je v Rusijo izvozila 4 % pridelave breskev in sicer 100 tisoč ton v vrednosti 105 milijonov evrov, kar predstavlja 61 % izvoza izven EU. Glavna izvoznica je bila Španija (41 % izvoza) in Grčija. Izvoznice pa sta bile tudi Litva in Belgija, ki breskev ne pridelujeta in so bile večinoma uvožene iz Španije in Nizozemske (European Commission, 2014d). EU je v Rusijo izvozila 84 tisoč ton nektarin v vrednosti 81 milijonov evrov. Izvoz je predstavljal 51,5 % izvoza izven EU, in 6,7 % pridelave nektarin. Glavni izvoznik je

9 Španija (42,5 %), kateri predstavlja Rusija 61 % izvoza nektarin. Druge izvoznice so Grčija in Italija, pa tudi Belgija in Litva, ki ne proizvajata nektarin (European Commission, 2014d). Marelice so imele manjši delež izvoza v Rusijo, EU je izvozila 1,5 % pridelave v vrednosti 12 milijonov evrov ali 8,5 tisoč ton. Od leta 2011 je uvoz marelic padel za 30 %. Glavne izvoznice marelic sta bile Grčija in Španija. Rusija je uvozila 40 % izvoza marelic iz EU (European Commission, 2014d). Rusija uvozi tudi za 28,5 milijonov evrov češenj, kar je bilo 70 % izvoza izven EU. Glavne dve izvoznice sta bile Poljska (32 %) in Grčija (26 %). Litva ima malo proizvodnje, kljub temu pa njen delež izvoza v Rusijo znaša 11 % (European Commission, 2014d). V obdobju 2011-2013 je EU izvozila v Rusijo 2,7 % pridelave jagod. Vrednost izvoza je znašala 62 milijonov evrov, izvožena količina pa je bila 29 tisoč ton. Glavni izvoznik je Grčija, sledita Poljska in Litva (European Commission, 2014d). V obdobju 2013-2014 je EU izvozila v povprečju 31 tisoč ton pomaranč v vrednosti 23 milijonov evrov. Izvoz v Rusijo je predstavljal 0,5 % pridelave pomaranč, v skupnem izvozu izven unije pa je Rusija predstavljala 11 % trga. Glavne izvoznice so bile Španija (48 %), Litva in Nizozemska, ki pa nimata lastne pridelave pomaranč. EU je izvozila 26 tisoč ton limon v vrednosti 22 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,1 % pridelave. Glavni izvoznici sta bili Španija (72 %) in Litva (22 %) (European Commission, 2014d). V Rusijo je EU v obdobju 2011-2013 v povprečju izvozila 2,4 % pridelave grozdja v vrednosti 62 milijonov evrov. Izvozila je 43 tisoč ton. Glavna izvoznica pa je bila Litva, njen delež izvoza je znašal 50 %, vendar pa ni pridelovalka in je uvozila 23 tisoč ton grozdja iz Italije. Druga večja izvoznica je Italija z 34 % tržnim deležem (European Commission, 2014d). EU je v Rusijo izvozila 8,6 % pridelave kivijev, kar je predstavljalo 59 tisoč ton kivijev v vrednosti 51 milijonov evrov. Glavne izvoznice so bile Grčija (49 %), Italija (26 %) in Litva (19 %) (European Commission, 2014d). V Rusijo je EU v obdobju 2011-2013 povprečno izvozila 167 tisoč ton paradižnika v vrednosti 192 milijonov evrov. Izvožena količina je predstavljala 1,1 % pridelave in 60 % izvoza izven EU. Glavni izvozniki so bili Litva in Poljska. Litva je uvoznik paradižnika in ga je uvozila 127 tisoč ton, od tega večino iz Nizozemske (European Commission, 2014d). EU je izvozila v Rusijo 0,4 % pridelave krompirja. Izvožena količina je bila povprečno 252 tisoč ton v vrednosti 86 milijonov evrov. Izvoz krompirja v Rusijo je od leta 2011 upadel zaradi prepovedi uvoza iz fitosanitarnih razlogov julija 2013. Izvoz je padel iz 550 tisoč ton na 70 tisoč ton. Glavne izvoznice krompirja so bile Nizozemska, Nemčija, Litva in Latvija (European Commission, 2014d). Vrednost izvoza gob v Rusijo je bila v obdobju 2011-2013 povprečno 55 milijonov evrov. Količina je bila 49 tisoč ton, kar je bilo 3,7 % pridelave. Glavni izvoznici, sta bili Poljska (75 %) in Litva (25 %). Litva je uvozila 16,5 tisoč ton gob iz Poljske (European Commission, 2014d).