UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Informatika v organizaciji in managementu MULTIMEDIJSKA PREDSTAVITEV ADERGASA Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Tatjana Maček Kranj, december 2008
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku za mentorstvo, pomoč in potrpežljivost. Hvala g. Silvu Sircu, g. župniku Petru Miroslaviču, g. Stanku Mačku, g. Stanislavu Mačku in ge. Ani Maček za sodelovanje v končnem izdelku. Zahvaljujem se tudi lektorici ge. Danieli Močnik prof., za lekturo mojega diplomskega dela. Hvala Matiju Remicu, za pomoč pri snemanju končnega izdelka, za koristne informacije pri izdelavi le-tega ter vso podporo, vzpodbudo in potrpežljivost. Prav tako se zahvaljujem staršem za podporo in vzpodbudo pri študiju ter izdelavi diplomskega dela.
NASLOV: Multimedijska predstavitev Adergasa POVZETEK Namen diplomskega dela je bil ustvariti multimedijsko predstavitev o enem izmed najlepših krajev v Sloveniji. Adergas je bil namreč že velikokrat na vrhu lestvice najlepših slovenskih krajev, ampak kljub temu ostaja nepoznan tudi v okoliših krajih. Večpredstavnost že postaja del vsakdana, zato smo se odločili o kraju narediti multimedijsko predstavitev, ki bi obiskovalcu ponudila vse zanimive informacije in prikazala krajevne znamenitosti. Rešitev, prikazana v DVD-obliki, nam ponuja možnost ogleda sedmih poglavij, ki skupaj tvorijo lepo povezano celoto. Uporabnik tako lahko sam izbere poglavje, ki ga zanima ali si ogleda predstavitev v enem kosu, od začetka do konca. KLJUČNE BESEDE - predstavitev kraja - večpredstavnost - multimedijski računalnik - multimedijski programi
TITLE: Multimedia presentation of Adergas ABSTRACT The purpose of my diploma was to create a multimedia presentation of one of the most beautiful places in Slovenia. For many years in a row, Adergas was placed in top 10 most beautiful places in Slovenia, even though it is still unknown to many people. Multimedia has already become part of everyday life, so we decided to make a multimedia presentation that would offer all visitors interesting information and show the local sights. The solution, shown in the DVD format, offers us the opportunity to view the seven chapters, which together form a nice, coherent whole. The user can also choose to watch the chapter that is interesting for him/her or view the presentation in one piece, from beginning to end. KEYWORDS - Presentation of place - Multimedia - Multimedia computer - Multimedia programs
KAZALO 1. UVOD... 2 2. OPIS PROBLEMSKEGA STANJA... 3 2.1. Zapisi o kraju skozi zgodovino... 5 3. MULTIMEDIJA... 7 3.1. Kaj je multimedija... 7 3.2. Začetki multimedije... 7 3.3. Načrtovanje multimedijskega izdelka... 8 4. RAČUNALNIK IN MULTIMEDIJA... 10 4.1. Sestavni deli multimedije... 10 4.1.1. Besedilo... 11 4.1.2. Zvok... 11 4.1.3. Grafika in slika... 12 4.1.4. Animacija... 13 4.1.5. Video... 14 4.2. Potrebna strojna oprema... 14 4.2.1. Procesor... 14 4.2.2. Delovni pomnilnik ali RAM... 14 4.2.3. Zvočna kartica... 14 4.2.4. Zvočniki in mikrofon... 15 4.2.5. CD/DVD-pogoni, CD-ji in DVD-ji... 15 4.2.6. Monitor... 15 4.2.7. Grafična kartica... 16 4.2.8. Videokartica... 16 4.2.9. Povzetek... 16 5. PROGRAMI IN PRIPOMOČKI, UPORABLJENI PRI PREDSTAVITVI... 18 5.1. Pripomočki... 20 5.1.1. Scenarij... 20 5.1.2. Oprema... 22 5.2. Programi... 23 5.2.1. Audacity... 24 5.2.2. PowerPoint... 25 5.2.3. Camtasia Studio... 26 5.2.4. Pinnacle Studio... 27 6. IZDELAVA PREDSTAVITVE... 28 6.1. Zbiranje materiala... 28 6.1.1. Snemanje videoposnetkov... 28 6.1.2. Fotografije... 28 6.1.3. Snemanje zaslona... 29 6.1.4. Zvočni posnetki... 29 6.1.5. Glasbena podlaga... 30 6.2. Sestavljanje v celoto... 30 7. MNENJA... 35 7.1. Mnenja skupine A... 35 7.2. Mnenja skupine B... 36 8. SWOT-ANALIZA... 38 9. SKLEP... 39 LITERATURA IN VIRI... 40
PRILOGE... 42 KAZALO SLIK... 42 KAZALO TABEL... 42 KRATICE IN AKROMI... 42
1. UVOD Kadar imamo le nekaj časa, se odpravimo na sprehod v naravo. Ob vikendih in praznikih, ko delo lahko počaka ali so dela prosti dnevi, pa nas lepo vreme vabi na daljše, aktivnejše in zanimive izlete. V primeru, da je naša končna točka muzej, grad, znamenita cerkev in podobno, osebe, ki bi nam predstavila znamenitosti, ni težko najti. Žal pa to ne velja povsod. V majhnih, osamelih ali manj poznanih cerkvah običajno lahko najdemo le župnika, ki tam biva, če sploh. Podružnične cerkve na podeželju ostajajo zaklenjene. In ko še župnik odide po opravkih, ni nikogar, ki bi nam povedal kakšno zanimivost o cerkvi. Vemo, da je takih cerkva v Sloveniji kar nekaj. Kakšna bi bila naša reakcija, če bi nas v župnikovi odsotnosti pričakal multimedijski ali večpredstavnostni izdelek? Multimedijski izdelek, ki bi nam ponudil vse informacije in zanimivosti? - Gotovo bi bili navdušeni. Zakaj torej ne bi naredili koraka naprej in bili eni izmed prvih, ki bi tako predstavitev zares naredili. Vendar zahtevne obiskovalce ne more navdušiti kar vsak in kakršen koli izdelek. Le-ta ne sme biti predolg, saj bi se lahko ob gledanju začeli dolgočasiti. Imeti možnost prostega gibanja po predstavitvi. Na kratko izdelek moramo narediti tako, da bo gledalce pritegnil. Tak izdelek je glede na različne raziskave kombinacija slike, animacije, zvoka, glasbe, besedila in videa. In to je večpredstavnostni izdelek. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 2
2. OPIS PROBLEMSKEGA STANJA Večpredstavnostne izdelke ne najdemo samo na internetu, ampak tudi na videokasetah, CD-jih, DVD-jih. Zaradi hitrega razvoja tehnologije se videokasete uporabljajo le redko kje. CD-je pa počasi tudi že zamenjujemo z DVD-ji, vendar pa je ta menjava veliko počasnejša kot video kaseta/cd. Vsak večpredstavnostni izdelek, posnet na CD-ju ali DVD-ju, se med seboj razlikuje tudi po zasnovi. Nekatere izdelke moramo odpreti s predvajalnikom, nekatere je treba pred uporabo namestiti na računalnik, spet drugi se zaženejo samodejno. Multimedijski izdelki, ki pred uporabo potrebujejo namestitev, so največkrat tečaji tujega jezika. Najdemo lahko tudi izdelke s končnico.exe. Dejansko lahko rečemo, da je taka multimedijska predstavitev program, le da ponuja samo gledanje in poslušanje. Pri nekaterih takih izdelkih je mogoče najti tudi pomanjkljivosti, ki pa znajo biti moteče. Na primer: med predvajanjem ni mogoče izbrati pavze, ni mogoče preskočiti teme oziroma dela predstavitve. Kako nadaljevati z gledanjem od tam, kjer smo včeraj končali? Nemogoče, razen če začnemo z ogledom ponovno od začetka. Za mnoge je to zelo moteče. Tak izdelek veliko izgubi na kakovosti. Če pa je predstavitev sestavljena samo iz hitro menjajočih slik in spremnim besedilom, ki mu je težko slediti ali pa z napisi, ki imajo nerazločno pisavo, lahko gledalci zelo kmalu izgubimo zanimanje in z gledanjem končamo. Izdelek oziroma predstavitev lahko objavimo tudi na internetu. Glede na to, da nimamo vsi uporabniki najvišje hitrosti prenosa podatkov, je treba paziti na velikost in dolžino izdelka. Razmisliti moramo tudi, na kateri spletni strani naj izdelek objavimo. Najbolj poznana in priljubljena je nedvomno svetovno znana spletna stran YouTube. Če se želimo pri iskanju večpredstavnostnih izdelkov na internetu omejiti na slovenske spletne strani, je najbolj razširjena spletna stran MojVideo. Seveda je takih strani še ogromno, med njimi so tudi take, ki objavljajo posnetke samo določene teme (npr. samo posnetke, povezane z umetnostjo 1 ). Objava na spletni strani pa je tudi zelo preprosta. 1 Ena izmed takih spletnih strani je Saatchi Online. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 3
Primer objave na spletni strani YouTube: Preden lahko na spletni strani objavimo svoje izdelke, je potrebna registracija uporabnika. Zahtevani podatki so čisto klasični: elektronski naslov, geslo, datum rojstva, spol in država. Ko potrdimo prijavo, na elektronski naslov dobimo pošto. Po potrditvi, da je elektronski naslov, ki smo ga napisali pri registraciji, dejansko naš, lahko že objavljamo svoje izdelke. Druge, YouTube-u konkurenčne spletne strani, imajo podoben postopek, preden lahko objavimo izdelke. Posebnost je mogoče le-ta, da ima večina drugih bolj znanih strani določeno maksimalno velikost enega videoizdelka na približno 100 MB. Ne glede na to, ali se odločimo za CD/DVD ali za spletno predstavitev, imamo prednosti in slabosti. Prednosti in slabosti pri CD/DVD-zgoščenkah: Prednosti Slabosti Gledamo lahko tudi na televiziji, ki ima DVD-predvajalnik. DVD-predvajalnik mora podpirati DivX-formate. Za ogled ni potreben internet. Kopičenje zgoščenk. Na DVD lahko posnamemo CD/DVD se lahko dobi v kraju ogromno količino podatkov. samem ali pa preko znancev. Slika in zvok sta čistejša. Zgoščenka se lahko uniči. Tabela 1: Prednosti in slabosti CD/DVD zgoščenk. Prednosti in slabosti ogleda izdelka na spletni strani: Prednosti Slabosti Lahko gledamo kjerkoli. Obvezna uporaba računalnika. Kvaliteta izdelka se s časom ne spremeni. Nekatere spletne strani imajo omejeno velikost videoposnetka. Dostopno vsem obiskovalcem spletne strani. Za dobro delovanje je potrebno imeti širokopasovni internet s povezavo vsaj 1024/256 Kbit/s. Enostavna objava na spletni strani. Tabela 2: Prednosti in slabosti izdelka na internetu. Ko sem se odločala, v kakšni obliki naj bo moja predstavitev, sem imela na izbiro CD-zgoščenko, DVD-zgoščenko ali spletno objavo. Po temeljitem pregledu zgornjih dveh tabel, kjer so opisane prednosti in slabosti izdelka na CD-ju/DVD-ju in spletu, sem se odločila za izdelek v obliki DVDpredstavitve. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 4
Seveda na odločitev ni vplivala samo tabela, ampak tudi drugi dejavniki: Izdelek je v trenutni fazi namenjen predvsem obiskovalcem, da s pomočjo izdelka izvejo dodatne informacije. DVD je široko sprejet medij. Ker sem že v osnovi vedela, da bo izdelek presegel velikost 100 MB, sem izločila objavo na internetu. Kot sem že omenila, je CD-zgoščenko že skoraj v celoti nadomestila DVDzgoščenka. Ker se tehnologija hitro razvija, je pametneje uporabiti najnovejša orodja in medije. Tako je izpadla tudi CD-zgoščenka. Kraj in okolico sem v predstavitvi želela čim bolj približati gledalcu. Ker fotografije ne povedo vedno vsega, sem se odločila za videoposnetke. Zato je video v predstavitvi uporabljen kot osnovni medij. 2.1. ZAPISI O KRAJU SKOZI ZGODOVINO O kraju Adergas je bilo skozi zgodovino kar nekaj zapisanega. V veliki večini zapisov kraj označuje ime Velesovo. Tako najdemo lahko zapise o velesovskem samostanu, Velesovski Mariji... V prvem zapisu še ne najdemo podatkov o kraju, temveč le o cerkvi in samostanu. To je ustanovna listina, ki je uvrščena v leto 1238. Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1679 že imenuje naselje okoli cerkve in samostana kot Michelstetten. V prevodu bi to pomenilo Veleselo. Iz tega imena se kasneje izpelje ime Velesovo. Slika 1: Velesovski samostan v Valvasorjevem času, leta 1679. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 5
V začetku 20. stoletja sta izšli dve knjižici, ki sta in še opisujeta znameniti samostan in slavno Marijino božjo pot. Prva je izšla leta 1914, druga na to temo pa je izšla na pobudo takratnega župnika Franca Pfajfarja leta 1938. Kasneje ni izšla nobena knjiga več, ki bi opisovala samo Adergas, njegovo cerkev in samostan. Izšlo je več knjig, kot na primer Lepote slovenskih cerkva in Podobe nekdanjih časov, kjer je Adergasu in njegovim spomenikom namenjena stran ali dve. Slika 2: Knjiga Velesovo iz leta 1938. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 6
3. MULTIMEDIJA 3.1. KAJ JE MULTIMEDIJA Multimedija ali večpredstavnost je splet kombinacij besedila, slike, grafike, zvoka, animacije in videa. Je eno najvznemirljivejših področij osebnega računalništva. Z multimedijo si lahko ogledaš jursko dobo in ji celo prisluhneš, se poglobiš v glasbo in ideje svojega najljubšega skladatelja, ali pa se naučiš novega jezika s poslušanjem izgovorjave in vajami v pogovornem jeziku. Multimedija odpira nov svet ustvarjalnosti, saj lahko z njo svojim spisom dodaš video in zvok, lahko pa narediš celo svojo elektronsko knjigo z zvokom in animacijo ali pa predstavitev kraja, podjetja... Za vsakega od nas multimedija pomeni nekaj drugega. Nekateri pomislijo na srhljive računalniške igre, drugi na vir vseh mogočih podatkov o našem vesolju. (Collin, 1995) Večpredstavnost delimo na: Linearno multimedijo je kot prikaz diapozitivov na računalniškem zaslonu. Vloga uporabnika je omejena na preskok na naslednjo oziroma prejšnjo stran s podatki. Interaktivno ali vzajemno večpredstavnost prepušča nadzor in krmilo za potovanje skozi labirint slik, zvoka in videoposnetkov v programu. Klik na vnaprej določena področja te popelje v drugo zbirko podatkov v programu. Hypermedio uporabniku ponudi povezave, ki omogočajo navigacijo v dokumentih (Šmitek, 2006) 3.2. ZAČETKI MULTIMEDIJE Prvim osebnim računalnikom bi lahko rekli tudi monomedijski. Na zaslonih so lahko prikazovali le besedilo, o zvoku pa se jim ni niti sanjalo. V zadnjih dvajsetih letih je razvoj prinesel nove možnosti za povečanje uporabnosti in moči računalnika. Na voljo so zelo hitri čipi, zvočne kartice, ogromni monitorji in še in še. Prva multimedijska programska oprema je bila v obliki igric. Nato je prišlo do razvoja laserskih plošč. (Chambonnière, 2002) Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 7
3.3. NAČRTOVANJE MULTIMEDIJSKEGA IZDELKA Projekt vedno začnemo z idejo. Zato moramo najprej opredeliti namen in cilj, potrebna sredstva in oblikovati zamisel. Priporočljivo je, da projekt razdelimo na posamezne faze in ga prilagodimo izkušnjam. Načrtovanje začnemo z analizo ideje. Pri tem si postavimo nekaj bistvenih vprašanj: kaj je bistvo tistega, kar želimo povedati, kako izdelati naš projekt, katera strojna in programska oprema je na voljo ter kako jo obvladamo, ali pri tem potrebujemo pomoč, ali imamo dovolj finančnih sredstev. Po končani analizi ideje na papir naredimo idejo prototipa in pojasnimo njeno delovanje. Šele nato se lotimo razvoja prototipa. Naredimo različne verzije, ki jih primerjamo glede na tehnologijo, stroške, trg in uporabnike. Ves čas razvoja projekta skrbimo, da je usmerjen v cilje, ki smo jih določili na začetku. Multimedijski sistemi so velikokrat zelo obsežni, zato je za realizacijo projekta zadolženih več ljudi. Če želimo sestaviti ustvarjalen, slikovit izgled in občutek, kot tudi zgradbo in sistem upravljanja, ki bo gledalcu omogočil pregledovanje sporočila in vsebino, moramo biti pozorni tudi pri sestavljanju ekipe. Vedeti moramo, katere spretnosti so zahtevane za realizacijo projekta, ter kdo od ljudi te spretnosti ima. Za vodjo projekta je nepogrešljiv pripomoček program za vodenje. Za vsakega člana ekipe posebej lahko pregledno usklajujemo in določimo čas, ki ga bo porabil za vsako določeno nalogo. Pomaga nam ostati znotraj rokov urnika in proračuna skozi realizacijo projekta. Taki programi so na primer Mac Project, Microsoft Project, Designer's Edge in drugi. Slika 3: MS Office Project: Časovna premica trajanja posameznih nalog znotraj enega projekta. Za opravljeno delo vedno pričakujemo plačilo. Vendar se nam velikokrat poraja vprašanje, kako visoko naj bo postavljena cena, in še večkrat, kako jo določimo. Vprašanje je tudi, kateri dejavniki vplivajo na ceno. Poleg načrtovanja samega Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 8
projekta moramo načrtovati in ocenjevati tudi stroške. Upoštevati moramo stroške administracije in režije, telefonske pogovore s stranko, delovne sestanke, pisanje poročil o napredovanju, poštne usluge in delovne stroške vseh ljudi, ki bodo in so delali na projektu. V ceno morajo biti vključeni lastni stroški dela in načrtovan dobiček. Vključeni morajo biti še: stroški delodajalca na zaposlene in plačilo s strani stranke za zaposlenega na projektu. Lahkota, s katero dandanes lahko ustvarjamo izdelke in materiale z razpoložljivimi produkcijskimi in avtorskimi orodji, spodbujajo nove razvijalce v takojšnjo produkcijo. Vendar so posledice pomanjkanja načrtovanja pogosto napačni začetki, izguba časa in v končni fazi višji stroški razvoja. Več kot časa namenimo definiranju strukture in vsebine, hitreje bomo na koncu sestavili celoto in potrebnih bo manj popravkov in preurejanj. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 9
4. RAČUNALNIK IN MULTIMEDIJA Za multimedijsko zabavo moramo imeti računalnik, ki lahko dela z zvokom in videom. Danes je že praktično vsak računalnik opremljen z vsem potrebnim. Če ni ravno želje po nakupu novega računalnika, je potrebna nadgradnjaa računalnika, ki že stoji pod mizo ali zraven nje. Hkratno predvajanje več vrst informacij z računalnikom zahtevaa tudi zmogljive računalniške procesorje, ki so zmožni večopravilnosti, to je sočasnega izvajanja več postopkov. 4.1. SESTAVNI DELI MULTIMEDIJE Večpredstavnostni izdelek je hkratno predvajanje različnih vrst informacij, poleg pisne tudi zvočne, glasbene, fotografij in filmov. Tako lahko rečemo, da je večpredstavnost ali multimedija sestavljena iz zvoka, slike in videa. (Šmitek, 2006) Ključ do večpredstavnosti so digitalno obdelani ali ustvarjeni gradniki oziroma sestavni deli, ki jih z avtorskim orodjem povežemo v aplikacijo. Večpredstavnostne gradnike delimo na: statične, dinamične (Šmitek, 2006). Interaktivne trirazsežnostne modele lahko štejemo za animacijo, ustvarjeno v realnem času. večpredstavnostni gradniki statični dinamični besedilo slika grafika zvok glasba animacija video Tabela 3: Multimedijski gradniki (Šmitek, 2006). Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 10
4.1.1. Besedilo Besedilo je osnovni način za opisovanje in podajanje podatkov in informacij, na podlagi katerega lahko ustvarimo druge multimedijske gradnike. V večpredstavnosti je besedilo lahko osrednji gradnik, lahko gre za kratek opis slike, napis na gumbu, spremno besedilo ali navodilo. Je gradnik, ki je razumljiv največjemu številu uporabnikov. Besedilo prikažemo s pisavo, ki ji lahko določimo različne parametre: velikost (izraženo v slikovnih elementih pikah), slog (krepko, podčrtano poševno...), barvo, drugo. Pisave razdelimo na dve skupini: serifne pisave, kjer imajo črke ostre zaključke ali serife; torej imajo tanke in odebeljene poteze, in neserifne oziroma tehnične pisave, kjer so črke povsod enako debele. Tehnične ali moderne pisave so se razvile šele v začetku 20. stoletja. Izkušnje in raziskave o hitrosti in berljivosti pa dokazujejo, da je serifne pisave možno brati hitreje in laže. Zato za daljša besedila običajno uporabljamo serifne pisave, za bolj poudarjene besedilne dele, kot so naslovi, pa se bolje obnesejo tehnične pisave. s Tt Tt Slika 4: Serifna in neserifna oziroma tehnična pisava. 4.1.2. Zvok Zvok je najbolj čuten element multimedije. Zagotovi nam prijetno glasbeno ozadje ali pa vpadljive posebne učinke. Glede na to, kako uporabimo moč zvoka in zvočne učinke, lahko naredimo veliko razliko med navadno multimedijsko predstavitvijo in odlično, profesionalno predstavitvijo. Zvočne datoteke delimo na dve vrsti: valovne datoteke in datoteke MIDI. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 11
Postopku za snemanje valovnih datotek pravimo vzorčenje. Za to potrebujemo vhodno napravo in mikrofon. Tako se zvočno valovanje (spremembe v gostoti zraka) spremeni v analogni signal. Ta signal nato potuje v zvočno kartico, kjer ga spremeni v digitalne podatke. Ti pa se zapišejo na trdi disk ali nek drug pomnilnik. Predvajanje poteka v obratni smeri. Digitalni podatki gredo iz trdega diska v zvočno kartico, le-ta jih pretvori v analogni signal in pošlje do zvočnika. Zvočna kartica je dandanes pogosto že integrirana v matično ploščo. Za neposredno snemanje glasbe iz instrumenta mora biti računalnik opremljen z vhodom MIDI. V tem primeru se zvok ne vzorči, ampak se na disk zapisuje oziroma shranjuje le notni zapis. Datoteke predvajamo s pomočjo v zvočno kartico vgrajenega sintetizatorja 2. Slika 5: Nastanek MIDI zapisa (Šmitek 2006). 4.1.3. Grafika in slika Ker ljudje zlahka in zelo hitro razumemo vizualne upodobitve, postaja slika vse bolj pomemben gradnik v večpredstavnosti in nasploh v komunikaciji. Glavna razlika med grafiko in sliko je v tem, da je grafika statična podoba z računalnikom ustvarjenih objektov. Z računalniško grafiko je možno sintetizirati realistične upodobitve, bodisi realnih ali povsem namišljenih predmetov in okolij. Slika pa je statični posnetek (zapis) objektov, v digitalno obliko dobljene s pomočjo skenerja ali digitalnega fotoaparata. Tako bi lahko pod grafiko uvrstili ikone, gumbe v aplikaciji, grafikone in podobno, pod sliko pa podobo pokrajine, obstoječih cerkva in drugih objektov. Glede na vrsto računalniških zaslonov in glede na način zapisovanja grafičnih objektov ločimo: Rastrsko grafiko bolj znan je izraz bitna grafika. Točka ali pika (angl. pixel) je osnovni gradnik bitne slike. Slika je sestavljena iz množice obarvanih točk, razporejenih v mreži z določeno gostoto. Kvaliteta rastrske slike je odvisna od razsežnosti slikovnega polja in globine zapisa posameznega polja. Pri povečanju postanejo posamezne točke vidne in robovi objektov na sliki stopničasti. 2 Sintetizator je manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994). Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 12
Vektorsko grafiko slika je v računalniku shranjena v obliki geometričnih formul, se pravi, da je sestavljena iz vektorjev in ne iz barvnih točk. Slike lahko transformiramo (povečamo, vrtimo, raztegnemo itd.) brez poslabšanja ločljivosti slike. Izbrati in transformirati je mogoče tudi vsako posamezno komponento vektorsko zapisane slike, saj je vsaka komponenta v računalnikovem pomnilniku definirana posebej. Takšen zapis je primernejši za digitalno ustvarjene podobe. Slika 6: Razlike med vektorsko grafiko (desno) in rastersko grafiko (levo), (Šmitek, 2006). 4.1.4. Animacija Animacija pomeni spreminjanje slike ali grafike skozi čas. Je zaporedje slik, ki sledijo ena drugi, pri katerih med zaporednima slikama obstaja le majhna razlika. Če je hitrost izmenjavanja slik zadostna, človeško oko spremembo zazna kot zvezno gibanje. (Šmitek, 2006) Računalniško animacijo delimo na: dvorazsežnostnoo (2D) in trorazsežnostno (3D). Enostavne dvorazsežnostne animacije so na primer utripanje ali menjanje barve besedila ali spreminjanjee barve gumba, ko zapeljemo miškin kazalec (kurzor) mimo gumba. Trirazsežnostne animacije izdelamo s programi, ki omogočajo oblikovanje objektov in okolij v treh dimenzijah (x, y, z). Na ta način lahko ustvarimo zahtevnejše in bolj realistične animacije, vendar pa je tudi njihova izdelava zahtevnejša in predvsem dolgotrajnejša. Animacije imajo v svojih imenih naslednje končnice:.mpg,.dli,.aas,.mpeg in še mnogo drugih. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 13
4.1.5. Video Video je odličen način za podajanje večpredstavnosti občinstvu, ki je zraslo ob televizorjih. Tako kot animacija je tudi video zaporedje slik, ujetih na digitalni medij kot so disk, pomnilniška kartica ali zgoščenka (CD in DVD). Video, ki ga gledamo na televiziji ali posnamemo s kamero, je lahko v več standardih: NTSC, PAL, SECAM, HDTV. Za digitalizacijo videa potrebujemo posebno videokartico z vhodom za video signal. Obstajajo tudi grafične kartice z že vgrajenim videovhodom. Ko video prenesemo na računalnik, zelo velikokrat zasede veliko prostora. Da bi pridobili na prostoru, lahko uporabimo tako imenovane kodeke (posebne algoritme) za stiskanje videa; na primer MPEG-1, MPEG-2, MPEG-4, WMV. 4.2. POTREBNA STROJNA OPREMA Oprema za razvoj multimedijskih izdelkov je odvisna tako od vsebine projekta kot tudi ob samega oblikovanja. Vsekakor je potreben dovolj hiter računalnik z veliko RAM-a in prostora za shranjevanje na disku. Poleg tega naj ima računalnik vgrajen hitri laserski pogon, zvočno kartico, zvočnike in mikrofon (V računalnik mora biti seveda vgrajena tudi grafična kartica, brez katere računalnik sploh ne more delovati.). Za obdelavo videosignala (televizijskega ali iz videokamere oziroma videorekorderja) bi morali računalnik dodatno opremiti še z videokartico. 4.2.1. Procesor Obdelovalna enota ali procesor je najpomembnejši del vsakega računalnika. V obdelovalni enoti se dejansko izvršujejo v programu zapisani ukazi. Procesor predstavlja bistvo delovanja računalnika. Zmogljivost oziroma lastnosti računalnika najbolje opredelimo kar z navedbo njegovega procesorja. 4.2.2. Delovni pomnilnik ali RAM Delovni pomnilnik je namenjen tekočemu delu s programom. Zmogljivost RAM-a je zelo pomembna za izvajanje računalniških obdelav. Zgradba računalnikov večinoma omogoča nadgradnjo RAM-a. Današnji osebni računalniki imajo praviloma vsaj 1 GB RAM-a, po potrebi pa lahko vanje vgradimo tudi več gigabajtov RAM-a. 4.2.3. Zvočna kartica Zvočna kartica je trda ploščica iz umetne mase, na njej pa je kopica elektronskih komponent. Vstavimo jo v prosto razširitveno režo na računalnikovi sistemski enoti. Na zadnji strani kartice so številne vtičnice za mikrofon, zvočnike, slušalke in elektronske glasbene instrumente. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 14
4.2.4. Zvočnikii in mikrofon Za priključitev zvočnikovv in mikrofona, je računalnik treba oskrbeti z zvočno kartico. Napravi sta namenjeni predvajanju in snemanju zvoka. 4.2.5. CD/DVD-pogoni, CD-ji in DVD-ji Osebni računalniki uporabljajo za shranjevanje podatkov magnetne, optične in elektronske pomnilniške nosilce. Magnetni nosilci (diski, diskete, trakovi) ter optični nosilci (laserske plošče, z oznako CD in DVD) zahtevajo ustrezne pogone, medtem ko za zunanji elektronski pomnilniški nosilec (imenovan tudi USB-pomnilnik) zadošča samo vtičnica na računalniku. Osnovna izvedba laserske plošče ima oznako CD in ima zmogljivost od 600 do 700 MB. Ploščam CD so sledile tehnološko zahtevnejše plošče z oznako DVD, ki zahtevajo tudi posebni pogon. Njihova osnovna zmogljivost je 4,,7 GB, kadar so zapisane v dveh plasteh pa 8,5 GB. Z zapisovanjem na obe strani plošče lahko na njih dosežemo skupno zmogljivost 17 GB. Na prvih laserskih ploščah so bili podatki trajno zapisani, medtem ko sodobni laserski pogoni omogočajo tudi večkratno pisanje nanje (za kar pa morajo biti plošče temu posebej namenjene). Take plošče pa imajo oznako CD-RW in DVD-RW (RW je angleška kratica za Rewritable) 4.2.6. Monitor Za prikaz računalniške slike uporabljamo zaslone, ki delujejo na principu tekočih kristalov (imenovane tudi LCD), v uporabi so tudi še zasloni s katodnimi cevmi. Naloga računalniškega zaslona je zgolj prikaz slike, medtem ko sliko sestavi in pošlje na zaslon elektronsko vezje, ki ga imenujemo grafična kartica. Za prikaz slike sta nujno potrebna tako zaslon kot grafičnaa kartica. Pri sami izbiri monitorja moramo biti pozorni predvsem na svetilnost le-ta mora biti čim višja, na odzivni čas, ki mora biti čim krajši in seveda na visok kontrast. Vse te lastnosti zagotavljajo zelo čisto sliko. Visoka svetilnost pa nam zagotavlja uporabo monitorja tudi v svetlejših prostorih. Slika 7: Monitor. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 15
4.2.7. Grafična kartica Je kartica v notranjosti računalnika, ki hrani slike, prikazane na zaslonu, sprejema in prilagaja signale drugih delov računalnika ter nenehno obnavlja sliko na zaslonu. Razvoj grafičnih kartic morda ni tako hiter kot pred leti, kljub temu pa skoraj vsako leto izdelovalci grafičnih procesorjev svojim partnerjem ponudijo povsem nov rod izdelkov, ki na novo določijo meje, kaj zmorejo današnji grafični procesorji. Slika 8: Vgrajena grafična kartica. 4.2.8. Videokartica Videokartice omogočajo zajemanje in prikazovanje videa. Nekatere omogočajo tudi prikaz TV-slike, ker imajo vgrajen TV-kanalnik. Kartice za zajem videa delimo na več načinov: analogne in digitalne, pametne ter kartice, ki omogočajo le prenos videa. Če hočemo svoj video shraniti v videorekorder, obvezno potrebujemo videokartico za zajem analognega videa z analognimi izhodi. Vse ostale analogne kartice ponujajo poleg analognih vhodov tudi digitalne vhode, omogočajo različne učinke v realnem času in še marsikaj. Digitalna kartica zahteva novejše videokamere, ki shranjujejo video v digitalni obliki. Za uporabo video kartic, ki omogočajo le prenos videa, potrebujemo dokaj zmogljiv računalnik. Kajti za vso računanje učinkov in prelivov mora skrbeti računalnik sam. Če izbira teži k nakupu kartice, ki omogoča le prenos videa, je boljše izbrati pametne kartice, saj le-te večino samih izračunov opravijo v realnem času. Paziti je potrebno na združljivost same videokartice z ostalo strojno opremo. Večina proizvajalcev videokartic ima seznam strojne opreme, predvsem Slika 9: Video kartica matičnih plošč, s katerimi njihovi izdelki ne delujejo, oziroma imajo težave. Težave se lahko pojavijo tudi pri združljivosti s programsko opremo. 4.2.9. Povzetek Za dober multimedijski računalnik ni pomembno le-to, da vsebuje zahtevane dele, temveč je zelo pomembna tudi zmogljivost posamezne komponente. Zato si bomo v Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 16
spodnji tabeli pogledali sestavo multimedijskega računalnika, ki zahteva minimalnim potrebam za kvalitetno delo. Ker ima vsak posameznik svojo najboljšo znamko proizvajalca računalniške opreme, ne bomo omenjali znamke in tipa komponente. Tudi cena se ne nanaša na točno določeni artikel, ampak je povprečna cena glede na primerljive artikle različnih blagovnih znamk. Komponente multimedijskega računalnika Cena Osnovna plošča 123,65 Procesor 308,17 Napajalnik 140,10 Delovni pomnilnik (RAM) - 4GB 123,65 Trdi disk - 760 GB 120,55 Grafična kartica 198,16 Optični pogon - DVD-RW 40,70 Miška + tipkovnica 79,10 Zvočniki 2.1 91,16 Mikrofon (headset) 66,91 Skener - multifunkcijska naprava 143,90 Ohišje 86,31 Monitor 24'' 354,46 Skupaj 1876,82 Tabela 4: Komponente multimedijskega računalnika s približno ceno. Kot smo ugotovili, cena novega in hkrati tudi dobrega multimedijskega računalnika ni majhna. Zato moramo pred nakupom novega računalnika dobro premisliti, ali je investicija smiselna. Mogoče bi bilo ceneje, če bi samo dokupili manjkajoče komponente ali pa nadgradili že obstoječe. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 17
5. PROGRAMI IN PRIPOMOČKI, UPORABLJENI PRI PREDSTAVITVI Osnova za začetek dela je bila seveda zbiranje zgodovinskih informacij in podatkov o vasi ter o dejavnostih, s katerimi so se prebivalci Adergasa ukvarjali nekoč in se ukvarjajo danes. Sem spadajo informacije o cerkvi in samostanu, o kulturnem in športnem društvu, ki delujeta v Adergasu, o pomembnih možeh, ki sta zaznamovala kulturni razvoj vaščanov, ter o zamrli obrti prestarstvu. Glede na to, da podrobne zgodovine cerkve na pozna prav vsak, sem se obrnila na dve osebi, ki o cerkvi vesta praktično vse. To sta gospod župnik Peter Miroslavič in gospod Silvo Sirc, zbiratelj umetniških del in ljubitelj zgodovine. Pomagala sta mi pri iskanju posnetkov, slik in povedala kar nekaj zanimivih informacij, primernih za vključitev v projekt. Da bi lahko dobila čim več informacij in zanimivosti o kulturnem in umetniškem društvu, sem za pomoč prosila osebo, ki je s kulturnim društvom močno povezana. Lahko bi tudi rekla, da je ta oseba gonilo društva. To je Silvo Sirc, sicer režiser več kot 100 gledaliških iger in organizator velikih proslav in srečanj. Športno društvo ima kar nekaj dejavnih sekcij. Za nepristranske informacije sem se zato obrnila kar na predsednika športnega društva Stanka Mačka. Preste so v Adergasu zadnjič spekli pred nekaj desetletji. Tako sem obiskala zadnje peke, družino Maček, po domače Pәr Viršek, in jih prosila za obuditev lepih spominov. Na podlagi zbranega materiala sem začela z delom. Pregledati sem morala vsak del materiala posebej in se odločiti, ali je primeren za vključitev v projekt ali ne. S pomočjo zapisov v scenariju sem začela izbirati material in se seznanjati s tehnologijo za ustvarjanje predstavitve, saj je vodilo za nadaljevanje dela prav scenarij. Poglavja so zahtevala kombinacijo posameznih materialov, zato je bilo potrebno zbrani in urejeni material sestaviti v elemente poglavij. S pomočjo materiala in programov, s katerimi se seznanila, sem sestavila posamezne elemente za določeno poglavje. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 18
Te elemente sem vsebinsko združila v posamezna poglavja, tako da je vsako poglavje predstavljeno kot samostojna celota. Izdelek je moral biti čim bolj zanimiv, zato je bil pomemben tudi vrstni red poglavij v predstavitvi. Tako sem se po tehtnem razmisleku odločila, da bo na začetku poglavje o največji znamenitosti, proti koncu pa poglavje o dejavnosti, v kateri sodeluje največ prebivalcev Adergasa. S tem sem najbolj atraktivne teme razporedila preko cele predstavitve in delno preprečila, da bi gledalec zaključil z gledanjem že na začetku. Po sestavljenih poglavjih mi je preostalo le še združenje poglavij na izbirnem DVDmeniju. ZBIRANJE INFORMACIJ PODATKI IZDELAVA SCENARIJA SCENARIJ SEZNANJANJE S TEHNOLOGIJO PROGRAMI PRIDOBIVANJE MATERIALA MATERIAL SESTAVLJANJE ELEMENTOV ELEMENTI SESTAVLJANJE INSERTOV POGLAVJA SESTAVLJANJE POGLAVIJ DVD LEGENDA: Proces Izložek Slika 10: Shematski prikaz procesov in izložkov pri sestavi predstavitve. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 19
5.1. PRIPOMOČKI 5.1.1. Scenarij»Scenarij je besedilo z dialogi in opisi dogajanja kot predloga dramskega, plesnega dela, radijske, televizijske oddaje ali filma.«(veliki slovar tujk, 2002) Osnova za izdelavo multimedijske predstavitve je scenarij. V njem je zapisano, katere teme bodo obravnavane, na kakšen način se bodo obravnavale, kateri efekti bodo vključeni, kakšen komentar bo spremljal predstavitev. Scenarij pripomore tudi, da k izdelavi pristopimo na bolj organiziran način, iz njega lahko izluščimo, kakšno tehnologijo potrebujemo, koliko časa za izvedbo itd. Dobro zasnovan scenarij lahko prihrani precej preglavic in zamud. Odločila sem se, da bo predstavitev obsegala naslednja poglavja oziroma teme: - Predstavitev kraja, - Samostan in cerkev, - Športno društvo, - Prestarstvo, - Kulturno društvo, - Pomembna moža in - Zaključek. Predstavitev kraja Predstavitev se je začela z delčkom verza iz pesmi Nebesa. Napisal jo je Ivan Zorman, ki ga prištevamo med pomembne može Adergasa. Ker je izdelek dolg in vsebuje veliko različnih poglavij, sem za verzom vključila dva menija. Prvi ponuja dve možnosti: predvajanje celotne prestavitve in kazalo. Drugi meni je pravzaprav kazalo; vsebuje naslove poglavij, ki skupaj sestavljajo celotno predstavitev. Prvo poglavje nas ob prijetni Bachovi spremljavi najprej popelje po malo širši okolici. Sledi kratka predstavitev»problema«, s katerim se sooča kraj Adergas, in geografska umestitev kraja. Besedne zveze, po katerih je Adergas prepoznavnejši, so velesovski samostan, Velesovska Marija, velesovska fara. Kako je nastala ta besedna zveza, nam poleg nekaj anekdot o nastanku imena Adergas pove gospod Silvo Sirc. Poglavje dopolnjujejo posnetki Adergasa in okolice. Samostan in cerkev Za tako majhno vasico in malo večjo faro je cerkev s samostanom prava posebnost. Pozornost sem namenila: Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 20
- Nastanku cerkve in začetku samostanskega življenja v Adergasu. Spremljajo nas posnetki samostana in cerkve. - Marijinemu kipu, je bil že ob gradnji sedanje cerkve star 500 let. Zraven so nas spremljali različni fotoposnetki Marijinega kipa in posnetki procesije z Marijinim kipom. - Oltarnim slikam priznanega evropskega slikarja. Ob opisu nas je spremljal videoposnetek, ki nam je prikazal slike. - Grobnicam, ki se nahajajo v cerkvenih kletnih prostorih. Spremljali so nas posnetki cerkvene grobnice danes. - In novim orglam, ki v Sloveniji nimajo primerjave. S posnetkom blagoslova orgel sem sklenila del, v katerem predstavljam cerkev in njene posebnosti. O nastanku cerkve in začetku samostanskega življenja v Adergasu ter cerkvenih umetninah nam je govoril gospod župnik Peter Miroslavič, ki cerkveno zgodovino in umetnine dobro pozna. Športno društvo Kljub temu da je Adergas relativno majhna vas, se lahko pohvali z lastnim športnim društvom. Vaščani so dejavni in uspešni v različnih sekcijah. Tako se v Športno društvo Adergas vključujejo rekreativni športniki iz cele občine. Vse o športnem društvu nam je povedal predsednik le-tega Stanko Maček. Prestarstvo Skoraj vsi poznamo vodiške preste. Ali veste, od kod se je znanje preneslo v Vodice? Ali veste, kdo je začel z obrtjo kuhanih in slanih prest? Ta obrt se je začela v Adergasu v samostanu. Sestram dominikankam so pri peki prest pomagale dekle, ki so znanje prenesle na svoje domove. Tako se je ta obrt nadaljevala pri družini Maček, po domače Pәr Viršek. Kako je potekala peka prest, nam povesta zakonca Maček, ki sta zadnje preste spekla leta 1969. Kulturno društvo Kot najbolj razširjena dejavnost, v kateri je vključenih največ vaščanov in faranov, je Kulturno in umetniško društvo Pod lipo, Adergas. Režiser in organizator velikih gledaliških predstav in prireditev Silvo Sirc nam predstavi kulturno društvo vse od ustanovitve leta 1938 pa do danes. Spremljajo nas slike prizorov gledaliških iger od leta 1959 vse do 2008. Med člane kulturnega in umetniškega društva spada tudi Mladinski pevski zbor KUD Pod lipo Adergas. Tako je med nizom slik gledaliških iger tudi nekaj slik pevskega zbora. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 21
Pomembna moža Na razvoj kulture v Adergasu sta vplivala dva pomembna moža. Prvi je Janez Čebulj, misijonar. Ivan Zorman je drugi pomembni mož, saj naš Adergas opeva v svojih pesmih, ki jih je pisal v Ameriki. Zaključek Ko se povzpnemo na majhen hribček, se nam odpre čudovit pogled na celotno vas, kot tudi na okoliške hribe in gore. Eden izmed hribom je tudi 748 metrov visoka Štefanja Gora. Na Štefanjo Goro iz Adergasa vodi več poti, nekatere so zahtevnejše, druge manj. Kot zanimivost sem navedla, da je Adergas danes pravo zbirališče mladih in starih, pa čeprav največkrat samo ob vikendih. V sklepni misli sem poudarila dilemo vaščanov: Ali poudarjati turistične prednosti kraja in njihove znamenitosti ali ostati v senci drugih bolj opevanih krajev in ohraniti mir? Celotna predstavitev je opremljena z glasbeno podlago. Avtor glasbene podlage je Johann Sebastian Bach. Bachovi skladbi sem izbrala zato, ker našim orglam rečemo tudi»bachove orgle«. Tako jim rečemo zato, ker se na njih kar se da najbolj avtentično izvajati čudovito orgelsko skladbo Johanna Sebastiana Bacha. Poleg tega pa se tako tehnično kot tudi zvočno zgledujejo po znamenitem saškem orglarju Zachariasu Hildebrandtu. Le-ta pa je svoje orgle izdelal po navodilih Johanna Sebastiana Bacha. 5.1.2. Oprema Preden sem se lotila izdelave predstavitve, je bilo potrebno izbrati tehnologijo, s katero sem ustvarjala večpredstavnostno predstavitev. Predstavitev je v veliki meri sestavljena iz videoposnetkov ter slik. Za snemanje videoposnetkov in slik sem potrebovala: - digitalno kamero, s katero sem lahko posnetke brez težav prenesla na računalnik in jih v ustreznem programu obdelala; - digitalni fotoaparat, s katerim sem slike brez težav prenesla na računalnik in jih v ustreznem programu nadaljnje obdelala - in slušalke z mikrofonom za snemanje spremnega besedila v predstavitvi. Digitalna kamera Uporabila sem kamero Panasonic NV-GS320, ki omogoča snemanje videoposnetkov in slik ter enostavno prenašanje iz kamere na računalnik. V okviru svojih funkcij omogoča zoomiranje, istočasno snemanje videa in fotografij, barvno nočno snemanje... Slika 11: Digitalna kamera: Panasonic NV-GS320. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 22
Digitalni fotoaparat Slika 12: Digitalni fotoaparat: Pentax S5z. Poleg vseh drugih lastnosti je za kvaliteto fotografije odvisen tudi proizvajalec digitalnih fotoaparatov. Zato sem se odločila za fotoaparat znamke PENTAX, model Optio S5z. Majhen, kompakten digitalni fotoaparat poleg fotografiranja omogoča tudi snemanje zvoka ter kratkih filmov. Poleg tega omogoča še druge uporabne funkcije, kot na primer: izbira fokusiranja, ločljivosti, kompresije... Slušalke z mikrofonom Za snemanje zvoka sem uporabila zelo udobne naušne slušalke proizvajalca, katerega kakovost je nesporna (Logitech). S slušalkami Premium USB Headset 350 sem imela popoln nadzor nad slušno govornimi sposobnostmi. Slušalke imajo poseben odprt design, ki je udoben za nošenje tudi pri premikanju glave v vseh smereh. Kontrolni vmesnik na priključnem kablu mi je ponujal hitre nadzorne gumbe za Slika 13: Slušalke glasnost in prekinitev delovanja mikrofona (mute). Vgrajeni Premium USB mikrofon ima protišumni filter, ki zmanjšuje šumenje, govor Headset 350. ali glasbo iz okolice. 5.2. PROGRAMI Kot sem že omenila je predstavitev v večini sestavljena iz filmskih posnetkov in slik. Predstavitev sem popestrila z enostavno animacijo in glasbeno podlago. Preden sem začela s sestavljanjem predstavitve, sem potrebovala programe za: - snemanje in obdelovanje zvoka, glasbe, - enostavno animacijo in - montažo videa. Uporabnikom operacijskega sistema Windows XP nam že operacijski sistem sam, ponuja enostavni snemalnik zvoka, ki vključuje tudi nekaj osnovnih efektov. Posneti zvok ali glasbo lahko shranimo le v.wav datoteko. Bolj zahtevni uporabnik lahko na trgu najde veliko produktov, ki omogočajo snemanje in urejanje zvoka oziroma glasbe s številnimi efekti. Tako med številnimi produkti naletimo na brezplačni program Audacity. Za njegovo uporabo sem se odločila tudi sama. V mojo predstavitev sem želela vključiti enostavno animacijo, ki sem jo naredila z Microsoft Office PowerPoint, dogajanje na ekranu sem posnela s programom Camtasia Studio. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 23
Na trgu je veliko produktov, ki ponujajo možnost montaže videa. Med najbolj znane spadajo Adobe Premiere, Pinnacle Studio, Camtasia Studio, Microsoft Movie Maker, Virtual Dob, Ulead Media Studio in še mnogi drugi. Ko sem začela z izbiranjem programa, sem naletela na težavo, ki mi je vzela kar precej časa. Župnik Peter Miroslovič mi je odstopil nekaj posnetkov Adergasa in cerkve. Posnetki so bili v AVI formatu, narejeni s programom Pinnacle Studio. Predstavitev sem želela izdelati v programu Camtasia Studio, saj mi je bil program takrat najbolj poznan. Vendar, ko sem začela z delom in uvažanjem videoposnetkov v program Camtasia Studio, program ni zaznal AVI formata. Najprej sem mislila, da je prišlo ob instalaciji programa do kakšne napake in sem instalacijo ponovila, vendar to napake ni odpravilo. Zato sem bila prepričana, da je težava v poskusni verziji programa Camtasia Studio. Videoposnetke sem nato poskusila uvoziti v Microsoftov program Movie Maker. Program je del operacijskega sistema Windows in ni tako bogat z efekti in raznimi učinki kot ostali programi. In ker mi program ni dobro poznan, ne bi potrebovala veliko časa za učenje. Kljub trudu je bil uvoz videoposnetkov tudi tokrat neuspešen. Tudi program Movie Maker ni prepoznal AVI formata. Odločila sem se, da poizkusim videoposnetke uvoziti še v program Adobe Premiere. Program mi je bil sicer čista neznanka, ampak ponuja veliko različnih efektov, poleg tega pa je tudi hvaljen od uporabnikov. Da sem si lahko shranila paket instalacijskih datotek programa, sem se najprej morala vpisati v njihovo bazo uporabnikov. Vendar pri tem programu nisem imela sreče že z instalacijo programa. Ker so bili video posnetki narejeni v programu Pinnacle Studio, sem poskusila še s tem programom. Pinnacle Studio sem sicer poznala, ampak sem se izogibala njegovi uporabi, saj zahteva zelo sposoben računalnik z veliko RAM-a in prostora na trdem disku. Tako pa so me okoliščine pripeljale do točke, kjer sem morala preizkusiti tudi Pinnacle Studio. Na mojo srečo ali nesrečo so vsi video posnetki v tem programu delovali. Tako je odločitev padla. Za montažo in obdelavo videa sem uporabila Pinnacle Studio. 5.2.1. Audacity Audacity brezplačen zvočni urejevalnik in snemalnik, enostaven za uporabo. Ko je mikrofon priklopljen, smo naredili že skoraj vse za začetek snemanja. Kar moramo narediti, je le še to, da pritisnemo tipko za snemanje. Tako zelo je enostavno. Po končanem snemanju lahko posnetku dodajamo različne efekte, kot na primer hitrost in višina tona posnetka. Seveda posnetek lahko brez težav režemo, kopiramo, mešamo dva različna posnetka in podobno. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 24
Slika 14: Prikaz zaslonskega okna in nabor funkcij programa Audacity. Zaslonsko okno programa Audacity je sestavljen iz treh delov. Prvi del je vrstica z izbirnimi gumbi, drugi del so zvočne sledi in tretji del so informacije o dolžini posnetka, o začetni poziciji... Ko je snemanje oziroma obdelava posnetka končana, ga lahko izvozimo v različne formate. To so WAV, Mp3, Ogg Vorbis, FLAC, MP2. 5.2.2. PowerPoint PowerPoint je sestavni del Microsoftovega paketa Office in enostaven program za izdelavo elektronskih prosojnic. Najdemo ga med Programi Microsoft Office Microsoft PowerPoint. Po zagonu programa se odpre delovna površina, razdeljena na tri dele. Skrajšan prikaz vseh prosojnic na levi strani, delovno okno, kjer lahko urejamo prosojnice na sredini, in vrstica ukazov na dnu okna, s katerimi vstavljamo slike in besedilo. Na delovno površino dodamo tekst in slike, ki ga z animacijskimi efekti animiramo. Ponuja široko paleto animacij od različnih vrst pojavljanja teksta ali slike od vhodov, izhodov in vrtenja. Animiramo lahko tudi prehode med prosojnicami. Posameznim animacijam lahko nastavimo časovni zamik, tako ni treba klikati, če želimo premikanje animacij in prosojnic. Zelo pomembno je, da ob instalaciji programa Camtasia Studio uvozimo snemalnik prosojnic tudi v PowerPoint. Tako ne da bi imeli zagnan program Camtasia Studio, lahko snemamo dogajanje na zaslonu in kasneje v programu obdelamo. Microsoft PowerPoint je uporaben in uporabniško prijazen program, saj s preglednimi meniji omogoča enostavno uporabo. Tako lahko z malo domišljije hitro ustvarimo zanimivo predstavitev. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 25
Dodatek v Microsoft PowerPointu, za snemanje dogajanja na zaslonu s programom Camtasia Studio. Slika 15: Prikaz snemalnika prosojnic v programu Microsoft PowerPoint. 5.2.3. Camtasia Studio Camtasia Studio je enostavno in učinkovito programsko orodje za izdelavo profesionalnih predstavitev. Omogoča snemanje dogajanja na zaslonu, snemanje PowerPoint predstavitev in videoposnetkov ter tako izdelavo videopredavanj, treningov, predstavitev in demonstracij. Ko se Camtasia Studio odpre, nam na izbiro ponudi štiri najpogosteje uporabljene možnosti. Med njimi je tudi snemanje v PowerPointu. Slika 16: Pozdravno okno v programu Camtasia Studio. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 26
S tem programom sem posnela celozaslonsko dogajanje. Poleg zajetja celega zaslona omogoča tudi zajetje določene aplikacije ali pa si velikost določimo sami. Sestavljen je iz okna za predogled, časovne premice in nabora funkcij na levi strani. Ko posnamemo določen posnetek, se ta uvozi v program. V programu ga lahko urejamo, režemo neželene kadre in dodajamo komentarje. Program omogoča izvoz v veliko formatov: SWF (Flash), WMV, MOV (Quick Time Movie), ipod 3 (itunes video format), Mp3, RM, GIF (animacije). 5.2.4. Pinnacle Studio Osnovna različica Pinnacle Studio 11 je primerna za začetnike in tiste, ki potrebujemo enostaven in učinkovit program za hitro obdelavo videoposnetkov. Odlikujeta ga dodelan uporabniški vmesnik in nizka cena. Z njim smo v nekaj minutah našim posnetkom dodali napise, efekte in prehode. Z le enim klikom lahko posnetke objavimo tudi na svetovnem spletu. Omogoča zajemanje iz analognih in digitalnih virov, orodja za obnavljanje videa in zvočnih posnetkov, približevanje (angl. zooming) in premikanje fotografij, efekte v realnem času s predogledom, možnost izdelave HiFi glasbe, neposredno snemanje na DVD z InstantDVD Recorderjem, vgrajena orodja za izdelavo in snemanje DVD plošč. Delovno okno je sestavljeno iz treh delov. Levo zgoraj je prostor, kjer lahko na časovno premico dodajamo videoposnetke, zvočne posnetke, slike, izbiramo različne dodatke (DVD-meniju) in transakcije. Desno zgoraj najdemo okno za predogled. Leta ne omogoča predogleda le videoposnetkov, temveč predogled za vsak efekt in dodatek. Tretji del je spodnji del delovnega okna. To je časovna premica, kjer sestavljamo in montiramo svoj izdelek. Končni izdelek lahko samo z enim klikom objavimo na spletni strani Yahoo! video. Lahko ga izvozimo na prenosne naprave, kot na primer ipod, Sony PSP, itd. Slika 17: Prikaz zaslonskega okna in nabor funkcij programa Pinnacle Studio. 3 ipod je naprava za shranjevanje in predvajanje avdiodatotek formata MP3 in AAC. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 27
6. IZDELAVA PREDSTAVITVE Izdelava predstavitve se je začela že s scenarijem. Ko sem s scenarijem končala, sem začela z zbiranjem materiala, ki sem ga kasneje uporabila v predstavitvi. 6.1. ZBIRANJE MATERIALA 6.1.1. Snemanje videoposnetkov Predstavitev Adergasa je bila posneta na vrhu vzpetine, s katere je čudovit pogled na celotno vas in na najbolj znano smučišče v Sloveniji, Krvavec. Pri snemanju je pomagal Matija Remic. Grobnice v cerkvi so iz varnostnih razlogov zaklenjene. Župnik Peter Miroslavič jih odkleni le takrat, ko se z njim za to dogovorimo. Tako sem poleg cerkvene notranjščine posnela lahko tudi vhod v grobnice in grobnice same. Posnetki kraja v poletnem času so nastali v letu 2007. Lokacije snemanja je konec vasi Trata, ki odpira lep pogled na Adergas, ter travnik ob glavni cesti Češnjevek Trata. Pogled zajema poleg adergaške cerkve s hribi in gorami v ozadju tudi cerkvico sv. Marjete na Trati. Avtor posnetkov je župnik Peter Miroslavič. Peter Miroslavič je tudi avtor posnetka, ki je uporabljen pri poglavju Predstavitev kraja. Posnetek gledalca malo prostorsko orientira. Se pravi, posnetek prikazuje pokrajino, hribe, gore, grad Strmol med krajema Cerklje na Gorenjskem in Adergas. Lokacije snemanja intervjujev sem izbirala glede na temo pogovora. Tako župnik o cerkvi in samostanu govori pred oziroma v cerkvi, Silvo Sirc o kulturnem društvu govori v kulturni dvorani, Stanko Maček o športnem društvu govori pred pozabljeno in zapuščeno skakalnico. Zakonca Maček o peki prest govorita v svoji hiši, kjer sta nazadnje pekla preste. 6.1.2. Fotografije Slika cerkve s samostanom in gradom v ozadju je nastala v Valvasorjevem času, leta 1679. Sliko sem dobila pri Silvu Sircu. Najdemo jo lahko tudi v knjižici z naslovom Velesovo, ki je izšla že leta 1938, in je del družinske zbirke. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 28
Silvo Sirc je prispeval tudi sliki ustanovne listine samostana in samostanskega pečata. Slike Marije v glavnem oltarju je prispeval gospod župnik. Nekaj izmed njih je posnetih pred procesijo, ki poteka prvo nedeljo po 8. septembru (malem šmarnu). Ko praznujemo praznik Marijinega vnebovzetje ali pa mali šmaren je Marijin kip še dodatno slavnostno okrašen. Fotografske utrinke iz gledaliških predstav sem poiskala na internetu; na uradni spletni strani Kulturno in umetniškega društva Pod lipo Adergas. 6.1.3. Snemanje zaslona Za uvod sem uporabila enostavno animacijo, ki sem jo naredila v Microsoft PowerPointu. Uvodna animacija temelji na besedilu oziroma verzu, ki se iz ozadja približuje v ospredje in nato zopet nazaj v ozadje. Dogajanja na zaslonu sem posnela s programom Camtasia Studio. 6.1.4. Zvočni posnetki Vsebina zvočnih posnetkov je predstavitev vloge samostana danes, najbližja izletniška točka z izhodiščem v Adergasu ter sklepna misel. Posnela sem jih s programom Audacity. Poskusov je bilo veliko, saj sem morala paziti na to, da so imeli vsi posnetki enako jakost, da ni bilo šumov in motenj iz okolja... Slika 18: Snemanje zvočnega posnetka. Zvočne posnetke sem najprej izvozila v MP3 formatu. Je format, ki je kompatibilen skoraj z vsemi programi, zato na izvoz v drugem formatu niti pomislila nisem. Zvočne posnetke sem dodala sestavljeni predstavitvi v program v Pinnacle Studio. V nadaljevanju, ko sem predstavitev še dopolnjevala, sem imela z zvočni posnetki precej težav. Program je deloval počasneje, če sem spremenila pozicijo zvočnega posnetka na predogledu, zvoka sploh ni bilo in podobno. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 29
Na Pinnaclovi uradni spletni strani sem kasneje zasledila, da program laže obdeluje zvočne datoteke v WAV-formatu. Zato sem vse zvočne posnetke posnela še enkrat in jih tokrat izvozila v WAV-formatu. Tako je bilo dopolnjevanje predstavitve mnogo enostavnejše in hitrejše. 6.1.5. Glasbena podlaga Da je izdelek zanimivejši in privlačnejši, sem ga popestrila z glasbeno podlago. Ker med samim govorom v predstavitvi nisem želela imeti zvočne podlage, sem morala poiskati skladbe, ki bi jih lahko enostavno razrezala v krajše delčke. Za lažje iskanje skladb sem si zastavila dva kriterija: - skladba mora biti vesela in - ustrezati mora resni predstavitvi. Skladbe, ki bi ustrezale kriterijema, je gotovo najlaže najti med klasično glasbo. In zato sem začela iskanje s klasično glasbo. Kot glavni inštrument v skladbi sem izbrala orgle in tako še bolj skrčila možnosti. Ker imajo orgle v adergaški cerkvi nadimek»bachove orgle«, sem dobila še izvajalca klasične glasbe. Tako sem izbrala dve Bachovi skladbi z naslovom: - Passacaglia & Fugue in C Minor (album Baroque Organ Music) in - Toccata and Fugue in D Minor (album Phantom Of The Opera). 6.2. SESTAVLJANJE V CELOTO Ko sem pridobila vse posamezne dele za posamezna poglavja v multimedijski predstavitvi, sem se najprej lotila sestavljanja poglavij. Poglavja sem sestavljala v takem vrstnem redu, kot sem jih določila v scenariju. Poglavja sem sestavljala vsa v enem projektu in ne ločeno. Tako sem imela pregled nad izgledom celotnega projekta. Kljub temu še vedno vsako poglavje posebej tvori svojo samostojno celoto. Predstavitev sem sestavila s programom Pinnacle Studio. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 30
Slika 19: Prikaz zaslonskega okna v Pinnacle Studiu. Predstavitev sem začela sestavljati tako, da sem na časovno premico v logičnem zaporedju prenesla vse videoposnetke, ki so vsebovali intervjuje. Različne anketirane osebe so hkrati predstavljale tudi drugo poglavje. Ko sem imela tako določena poglavja, sem že obstoječim posnetkom dodala še videoposnetke kraja. Uporabila sem funkcijo Slika v sliki (angl. Picture in picture). Posnetke kraja sem že prej pripravila tako, da v ozadju niso imeli nobenega zvoka. Tako sem te videoposnetke prikazala v celozaslonskem načinu preko intervjuja in s tem popestrila gledanje predstavitve. V predstavitev sem vključila tudi slike. Nekatere slike sem prikazala na celozaslonski način (v poglavju Kulturno in umetniško društvo), druge na desnem robu (poglavja Cerkev ter samostan in Pomembna moža) Slikam, ki sem jih prikazovala na desnem robu, sem dodala tudi transakcijo. Na primer: slika na zaslonu počasi prikazuje iz desne strani in v desno stran ravno tako počasi izginja. Tako so slike dobile zanimiv prikaz. Slikam, ki so bile prikazane na celozaslonski način, sem dodala še napis. Vse slike so prikazane na mestih, kjer sovpadajo z besedilom v ozadju. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 31
Nekaterim prehodom med kadri sem dodala tudi transakcijo, vizualen učinek, da je nastopil nov kader. Uporabila sem klasične prehode, take, ki ne vzbujajo velike pozornosti in vendar so opazni. Slika 20: Zvočni posnetek in glasbena podlaga na časovni premici. Ko so bile k predstavitvi dodane tudi transakcije, sem lahko dodala še glasbeno podlago. Dodala sem jo na mestih, kjer ni bilo nobenega intervjuja. Glasbo sem rezala v programu, da se mi ni prekrivala z besedilom. V zadnjem poglavju predstavitve se glasbena podlaga sliši v ozadju spremnega besedila. Zato sem morala nastaviti tudi ustrezno jakost. Skozi celotno predstavitev sem uporabila eno skladbo. Če bi skladbo poslušali od začetka do konca, tako kot je uporabljena v predstavitvi, bi kmalu ugotovili, da skladbi manjka samo konec. Le-ta je bila namreč predolga, da bi bila v predstavitvi uporabljena v celoti. V drugem poglavju, kjer omenjam orgle, sem še pred začetkom njihove predstavitve uporabila skladbo, zaigrano na orglah. S tem sem hotela doseči, ga glasba gledalca že pred začetkom posnetka opozori na to, kaj sledi. Slika 21: Prikaz funkcije Slika v sliki in seznam sodelujočih oseb in skladb. Tatjana Maček: Multimedijska predstavitev Adergasa stran 32