Zaračunavanje davka na dodano vrednost pri nabavi in zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov v Sloveniji in v Evropski uniji Miro Pušnik miro.pusnik@ctk.uni-lj.si maj 2013
Uvod 3 poglavitna izhodišča: Poleg spoštovanja zakonodaje EU moramo skrbeti za svoje nacionalne interese Elektronski informacijski viri so kot nosilec informacij prihodnost Racionalizacija javnih sredstev
Strokovni pomisleki 1. V različnih državah EU obstajajo različne vrednosti splošnih in nižjih stopenj DDV ter različne vrednosti davčnih stopenj za elektronske informacijske vire. 2. Ne glede na obliko, elektronsko ali tiskano, v znanstvenih revijah je objavljena enaka vsebina. 3. Neskladje v davčni zakonodaji, saj se tiskane revije obravnava kot blago (goods), medtem ko se elektronske revije obravnava kot obliko storitve (services).
Zakonska podlaga Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2006) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV1- UPB2) (2010) sta iz strokovnega vidika izrazito nerazvojno naravnana in uperjena proti razvoju informacijske družbe.
2006/112/ES 98. člen: nižje davčne stopnje se ne uporablja za e-storitve Priloga III: Seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98.
Ali je DDV v EU enoten? DDV, VAT, PDV oblika splošnega posrednega davka uvršča se med splošne davke na potrošnjo, kjer je davčna osnova denarna vrednost proizvoda. Direktiva 2006/112/ES, ki je uvaja enotno stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15% in ima lahko največ dve nižji stopnji DDV, ki ne smeta biti nižji od 5%.
Odgovor je NE! Mathisonovo poročilo: samo Danska ima 100% transakcij preko splošne davčne stopnje, medtem ko imajo Irska, Luksemburg in Estonija delež transakcij celo pod 50%! V Španiji pa imajo celo 44% transakcij obdavčenih po nižji stopnji DDV. Nestandardne stopnje DDV niso izjema: 2004 v povprečju samo 69% vseh transakcij obdavčenih po splošni stopnji DDV. Še več izjem le za nekatere države: super znižana stopnja (super reduced rate), stopnja nič (zero rate base), ostale stopnje (parking rate),
Odgovor je NE!
Dvigi DDV v času krize Ciper povečanje za 4% v 2014 Finska povečanje za 1% v 2013 Francija povečanje za 0,4% DDV v 2014 Češka povečanje za 1% v 2013 Madžarska povečanje za 2% v 2012 (27%!) Irska povečanje za 2% v 2012 Italija povečanje za 1% v 2013 Nizozemska povečanje za 1% v 2012 Španija povečanje za 3% v 2013 Slovenija???
Kakšne davke plačujemo za tiskano literaturo?
Kakšne davke plačujemo za tiskano literaturo?
DDV in knjižnice Tiskani viri: edini poznani poslovni model je nakup (purchase). DDV v EU je večinoma po znižani davčni stopnji. E-viri: poslovna modela nakup (purchase) in naročnina (subscription). Če kupimo knjigo ali revijo v tiskani obliki bo stala x+8,5%, v e-obliki bo 11,5% dražja.
DDV in knjižnice Konzorciji CTK poslovni model nakup (purchase) e-revij. Skupna vrednost konzorcijev CTK je cca 3,5 mio EUR. 20% DDV za e-only na 3,5 mio EUR je 700.000 EUR. 8,5% DDV na 3,5 mio EUR je 297.000 EUR. Razlika je torej 403.000 EUR.
Simulacija na "print+e" modelu Plačamo 262.000 EUR DDV, glede na poslovni model bi ga morali 87.000 EUR, po obstoječi zakonodaji pa bi za "e-only" plačevali 400.000 EUR.
Rešitve nekaterih držav EU Danska: javne/državne inštitucije oproščene DDV; Avstrija in Švedska: DDV se refundira; Češka/Litva: konzorciji za tujo znanstveno literaturo so izvzeti iz sistema DDV.
Nujnost sprememb Skozi kanaliziranje sredstev se samo zaradi DDV na nacionalnem nivoju izgubi nekaj sto tisoč. Raziskovalno okolje izgublja na dodani vrednosti in se ne more primerjati z drugimi razvitimi državami EU. Uporabniški stili pridobivanja informacij so večini že prešli v elektronsko okolje. Hrvaška ima visok PDV.
Možne rešitve Sprememba Direktive o DDV (evropska rešitev) Uvedba mehanizma vračila davka za elektronske informacijske vire (nacionalna rešitev) Enotna uvedba 0% davčne stopnje pri nakupu mednarodne znanstvene literature
Konzorciji za dostop do naročniških e-revij in odprti dostop: stanje, možnosti, perspektive Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 2003441 Ljubljana, 2013
podjetja so upravičena do odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav, trenutno si dostop do njih uredijo s plačilom naročnine; rezultati, ki so lahko predmet patentov, se itak ne objavijo v znanstvenih revijah) 4. generator odprte družbe znanja 5. možna večja odmevnost (citiranost) raziskovalnega dela 6. transparentnost raziskovalnega dela odprti dostop je del odprte znanosti 7. zahteve financerjev so posledica 1. točke 8. nevarnost, da spiralno povečevanje cen mednarodne znanstvene literature ogrozi ustrezen pretok znanstvenih informacij
AND OF THE COUNCIL - laying down the rules for the participation and dissemination in 'Horizon 2020 the Framework Programme for Research and Innovation (2014-2020) (dostopno na http://ec.europa.eu/research/horizon2020/pdf/proposals/, ki je del dokumentacije za pripravo razpisa za okvirni program Obzorja 2020, je v poglavju 40 Exploitation and dissemination of results je zapisano:
merilu dajeta prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do publikacije ter dovoljujeta razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za katerikoli odgovoren namen (dovoljeno uporabo označita npr. z licencami avtorskopravnega modela Creative Commons) in dopuščata, da uporabniki naredijo manjše število izpisov za lastno uporabo. Celotna publikacija in vsa dodatna gradiva, vključno z dovoljenjem iz prejšnje točke, so takoj po objavi odloženi v vsaj en spletni repozitorij, ki omogoča prost dostop, neomejeno distribucijo, metapodatkovno interoperabilnost in trajno hranjenje.
Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami CC. Določi jih revija. Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).
recenziranega članka v avtorjevi končni obliki v repozitorij. Hibridni dostop (hybrid open access journals) so naročniške znanstvene revije v elektronski obliki, ki avtorjem ob plačilu omogočajo takojšnjo odprto ali prosto dostopnost posamičnih člankov (avtorju sredstva zagotovita njegova ustanova ali financer raziskave). Avtor obdrži materialno avtorsko pravico za svoj takoj odprto dostopni članek, označen z licenco CC, v sicer naročniški znanstveni reviji, v kateri so avtorji drugih člankov, dostopnih preko naročnine, materialno avtorsko pravico prenesli založbi.
- cena cca 3000 $ - seznam dostopen na http://www.elsevier.com/about/open-access/open-access-journals Wiley Open Access: - 18 naslovov - možnost institucionalnega članka in s tem povezane prednosti - cena med 1000 in 2000 EUR - cenik po naslovih dostopen na http://www.wileyopenaccess.com/details/content/12f25e0654f/publication-charges.html
Primeri cen: ACS Author Choice: od 3000 do 1000$ - odvisno od članstva v združenju Elsevier Sponsored Articles: 3000$ Springer Open Choice: 3000$ Wiley Online Open: 3000$ Cenik za večino založb dostopen na http://www.sherpa.ac.uk/romeo/paidoa.html
članke, grafično oblikovane v slogu revije, če je avtor zadržal materialne avtorske pravice in je na članku oznaka CC Avtor (glej definicijo libre open access). Open Access Mandate zahteva matične ustanove ali financerja raziskave po objavi v odprtem dostopu.
Elsevier kadar od avtorja financer ali matična ustanova zahtevata odprto dostopnost objav, Elsevier edini od založnikov za izvajanje zelenega odprtega dostopa zahteva podpis pogodbe med avtorjevo ustanovo in njimi. Če avtor zeleni odprti dostop prakticira samoiniciativno, Elsevier ne zahteva podpisa pogodbe z njegovo matično ustanovo.
institucionalnih repozitorijev. Posamezni stiki z založniki in informacije v zvezi s tem.
Ni zahtev financerjev raziskav po objavah v odprtem dostopu. Med raziskovalci ugotavljamo sorazmerno slabo poznavanje problematike objavljanja v odprtem dostopu. Kljub temu, da moralo objavljanje v odprtem dostopu veljati splošni princip pri raziskovalnem delu, v praksi ni tako.
ARRS pri vzpostavitvi politike odprtega objavljanja ter sodelovanje pri podpisu vseh potrebnih dogovorov za uporabo zelene poti (Elsevier): - kdo bo podpisnik (ARRS, posamezne institucije, konzorcij?) - kakšne naj bodo sploh zahteve
Spletno mesto Wiley OA http://www.wileyopenaccess.com/ Spletno mesto Springer OpenChoice http://www.springer.com/open+access/open+choice?sgwid=0-40359-0-0-0 Wiley Online Open http://olabout.wiley.com/wileycda/section/id-406241.html
Nabavni konzorcij IEEE Slovenija primer dobre prakse Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si maj 2013
Nekaj besed o CTK Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani: - osrednja knjižnica za področje tehnike v Sloveniji - univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani (za tehniko) - osrednja knjižnica za izvajanje konzorcijskih nabav in upravljanje konzorcijev v Sloveniji 41 zaposlenih: - bibliotekarji - informacijski specialisti - strokovnjaki za javna naročila - informatiki Fond tiskanega gradiva: - 116.000 tiskanih knjig - 27.000 letnikov znanstvenih revij - 70.000 standardov Elektronski informacijski viri: - 7 paketov e-revij (cca 60500 naslovov), - 5 paketov e-knjig (cca 50.000 naslovov) - bibliografske podatkovne zbirke (SciFinder Scholar, Compendex )
Financiranje CTK Proračun okoli 3.5 mio EUR (1 mio plače, 2 mio literatura, 500.000). Financerji: resorno ministrstvo MIZŠ: cca 1,4 mio Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS): cca 1,5 mio Ostalo: trg, drugi prihodki javne službe (projekti, članarine ) cca 400.000 EUR Leto Izdatki za literaturo (EUR) Izdatki za osebje (EUR) Ostali izdatki (EUR) Skupno (EUR) 2008 778.636 (34%) 1.128.069 (48%) 427.137(18%) 2.333.842 2009 1.528.398 (49%) 1.189.277 (38%) 410.653 (13%) 3.128.327 2010 1.792.766 (52%) 1.210.460 (37%) 447.779 (13%) 3.451.005 2011 2.104.185 (57%) 1.136.029 (31%) 422.936 (12%) 3.663.151 2012 1.874.465 (57%) 1.053.670 (32%) 385.212 (11%) 3.313.347
Struktura izdatkov CTK 4.000.000 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 Izdatki za literaturo (EUR) Izdatki za osebje (EUR) Ostali izdatki (EUR) 1.000.000 500.000 0 2008 2009 2010 2011 2012
Konzorciji CTK v 2013 print+e Science Direct, Wiley Online Library, ASTM (mini), IOP (mini) in IOS Press
Konzorciji CTK v 2013 e - only ACS, IEEE, JSTOR in SpringerLink
Ekonomska upravičenost paketne nabave
Wikipedii). Poleg ostalega so tudi založniki znanstvene in strokovne literature s tega področja. IEEE Proceedings, IEEE Transactions.
Računalništvo in informatika, elektronske komponente in tehnologije, proizvodne tehnologije in sistemi električnih naprav etc. Vsebine so dostopne od leta 1988 dalje, izbrani dokumenti pa celo od 1913 leta dalje.
Razlogi: - potrebe po najnovejših dognanjih - cena
modelih. - oversea lokacija (IEEE, ACS, ASCE )