Elektrotehniški vestnik 70(1-2): 79 84, 2003 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Varovanje gibajočih se oseb in vozil Sašo Zupančič, Dušan Fefer Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana E-pošta: dusan.fefer@fe.uni-lj,si Povzetek. Tehnično varovanje gibajočih se objektov vključuje brezžični prenos alarmnih signalov. Zanesljivost prenosa alarmnih signalov zahteva dobro brezžično povezavo na celotnem območju gibanja varovanega objekta. Zaradi dobre pokritosti terena in razširjenosti mobilne telefonije se večina prenosa alarmnih signalov prenaša prav po GSM. Lokacija mobilnega telefona je za varnost in sam princip delovanja zelo pomembna. Uporabniki mobilne telefonije so za določanje svoje lokacije uporabljali sistem GPS, operaterji pa so določali mesto mobilnega telefona z različnimi metodami. V praksi imajo vse metode pomanjkljivosti, ki se nanašajo na točnost, še posebej pri pomanjkljivih podatkih. Zbiranje podatkov iz sistema A-GPS, ki je med najbolj točnimi metodami, in vrednotenje signalov iz baznih postaj omogočata točno lokacijo klub manjkajočim podatkom posameznih meritev. Pozicijo mobilnega telefona je na način A-GPS mogoče določiti dokaj natančno na odprtem prostoru. Na predelih, kjer je več baznih postaj, sateliti pa niso vidni, določimo lokacijo s pomočjo signalov z baznih postaj. Točna pozicija pomeni nevarnost za uporabnika mobilnega telefona, če podatek pride v neprave roke, zato je treba v sistemih mobilne telefonije uporabnikom zagotoviti možnost zasebnosti. Klici na pooblaščene službe (112, 113) naj bi vedno posredovali lokacijo zaradi hitrega odkrivanja in reševanja v interesu uporabnika, ki potrebuje pomoč. Sočasno z javnimi mobilnimi sistemi so se razvijali tudi profesionalni digitalni sistemi, imenovani TETRA. Sistemi TETRA, ki jih je standardiziral Evropski telekomunikacijski inštitut za standardizacijo ETSI, so namenjeni predvsem profesionalnim operativnim radijskim komunikacijam. Paleta uporabniških storitev v sistemu TETRA je veliko širša kot pri klasičnih in snopovnih analognih sistemih, kar še zlasti velja za storitve prenosa podatkov. Poleg storitev, javnih digitalnih sistemov mobilne telefonije GSM (osebni klic, prenos kratkih sporočil) vključuje tudi storitve sistemov zasebnih mobilnih radijskih zvez (skupinski klic, prednostni klic, okolsko poslušanje in drugo). Največja prednost je v storitvah prenosa podatkov tako v snopovnem kot tudi v neposrednem načinu delovanja. Ključne besede: varovanje, GSM, 3G, določanje lokacije, TETRA Safeguarding moving persons and vehicles Extended abstract. Technical safeguarding of moving objects involves cordless distribution of alarm signals. Reliability of distributed alarm signals requires good cordless connections in the entire field where objects move. As the GSM signal covers the field well, the majority of the distributed alarm signals are distributed over the GSM network. Along with the expansion of safeguarding moving objects, detection of their location has become interesting for fast and efficient help. In past, mobile telephone users used the GPS system for detection of their location. Today, GSM operators and mobile users use for it many other different methods. In practice, accuracy of these methods is much limited when data are insufficient. Collecting data from the A-GPS (assisted GPS) system enables a most accurate determination of the user location. It combines data from the GSM and GPS systems. Hence, it follows that the location can be determined even if data of some measurements are missing. This can happen when satellites are not visible (basement) or when there is no GSM signal (unpopulated areas). A-GPS will be the dominant technology for tracing emergency calls in future. Data about the exact position of the telephone user can mean Prejet 20. junij, 2002 Odobren 5. november, 2002 danger to be abused. The subscriber s privacy is an imperative for mobile location services. To enable mobile location services, some equipment must be added to the existing mobile telephone networks and mobile stations modified to a certain extent. The TETRA (TErrestrial TRunked Radio) [9] standard for professional mobile radio has been approved by ETSI. TETRA is a new digital standard designed for the professional mobile radio communications market. Unlike its counterpart GSM used on the personal telecommunications market, TETRA includes a wide range of features tailored for professional user requirements. It makes the best possible use of the radio spectrum through sharing radio resources among users, on demand, and exploits the advantages of the digital transmission. For professional user groups (e.g. police forces, emergency services, utility plants, transport etc.). TETRA has been designed to meet requirements of professional users who demand mobile voice and data services and facilities, that are not available from the publicly operated mobile communications systems. Some of the features unique to TETRA are fast call set-up time multi-point communications (group/ broadcast and all-informed), terminal autonomy (enabling terminals to communicate directly without any infrastructure), advanced security including end-to-end encryption, and

80 Zupančič, Fefer call management, e.g. call prioritization, call queuing and preemption. TETRA users are from business and industry to military and Public Safety (emergency) services whose applications are largely time critical and where information importance is usually considerable. Characteristic for the TETRA equipment and systems is that they offer a high degree of scalability and customization, as they are necessary to meet the exacting operational needs of their users in terms of availability and reliability, including those that are safety-critical. As a result, the TETRA terminal equipment varies in its shape and size depending on the environmental and safety regulations needed to be met with. Similarly, the TETRA systems vary in size and complexity; they are either simple, small, single-site, and private or sophisticated, wide-area, multisite and nation-wide, usually run by a public operator. TETRA has been developed to ensure that the standard will support the needs of both emergency services and civil users both in Europe and world-wide. Public safety and security services are among the major users of TETRA because this is the only digital mobile communication standard that can provide the benefits of true multi-sourcing combined with a technology capable to meet their most exacting needs. Key words: security, GSM, 3G, position wireless location system, TETRA 1 Uvod S širjenjem varovanja gibljivih objektov je postalo določanje pozicije mobilnih telefonov zanimivo za hitro in uspešno pomoč. Tehnična možnost spremljanja gibanja varovanega objekta pa je lahko zanj tudi škodljiva, če podatke dobijo nepridipravi. Predvsem gre za avtomatsko pošiljanje večjega števila podatkov o lokacijah, ki se sicer po določenem času uničijo (sledenje konkurentom, sodelavcem, družinskim članom, lahko pa tudi izraba lokacije za usmerjanje izstrelka). Zbiranje podatkov o gibanju varovanih objektov zadeva tudi varovanje zasebnosti posameznikov. 2 Informacijska zasebnost V informacijski družbi je najbolj ogrožena tista sestavina zasebnosti, ki vključuje tudi varstvo osebnih podatkov - informacijska zasebnost. Zato je bistvena sestavina zaščite informacijske zasebnosti kontrola pretoka in posredovanja podatkov, ki se nanašajo na nekega posameznika. Ker država oziroma njene institucije potrebujejo informacije za učinkovito uravnavanje življenja posameznikov ter dobro delovanje družbe, jim posameznik zbiranja ne more oziroma včasih celo ne sme preprečiti. Je pa zato bistvena preglednost uporabe osebnih podatkov. Zato se pravica do zasebnosti opredeljuje kot pravica posameznika, da zahteva, da se podatki in informacije o njegovih zasebnih razmerjih ne sporočajo komurkoli. To pomeni nepooblaščenim osebam. 3 Pravna načela v varovanju zasebnosti S pravnega vidika pomeni največjo nevarnost v zvezi z zbiranjem podatkov zlasti nenatančnost, napačnost, nepopolnost ali neažurnost zbranih podatkov. Poleg tega so lahko baze podatkov vzpostavljene preventivno (npr. policijske baze, kar lahko prejudicira oziroma vnaprej določi pravni proces). Pri zaščiti zasebnosti [6] je treba upoštevati: načelo relevantnosti, ki pomeni zahtevo, da se o posamezniku zbirajo samo tisti podatki, ki so nujno potrebni za dosego namena, zaradi katerega se zbirajo; načelo notifikacije, ki pomeni, da naj bo posameznik predhodno seznanjen o podatkih, ki se o njem zbirajo, shranjujejo in obdelujejo, ter načelo privolitve, ki pravi, da naj se zbirajo samo tisti podatki, za katere je posameznik privolil, da se zbirajo. Z večjo preglednostjo uporabe osebnih podatkov se zmanjša ogroženost informacijske zasebnosti. Kot ugotavljajo avtorji poročila Privacy&Human Rights 1999, se je nadzor redno izrabljal, in to celo v najbolj demokratičnih državah. Neposreden problem sodobne tehnologije nadzora je v tem, da pride v napačne roke, vendar pa ta tehnologija pomeni močan totalitarni potencial tudi posredno, saj lahko ljudi odvrnejo od uveljavljanja določenih pravic, na primer pravice do demokratičnega protesta. Večina današnjega nadzora je neopazna in nastaja na območju digitalnih signalov. Vsakokrat, ko posameznik dvigne slušalko, uporabi plačilno kartico, obišče zdravnika ipd., avtomatski sistemi ta dogodek zaznajo in shranijo. Tako zbrani podatki so lahko povsem nenevarni, dokler niso povezani in uporabljeni v zle namene. S povezavo in obdelavo zbranih podatkov lahko pridemo do novih podatkov in informacij, ki so za posameznika lahko škodljivi. Lahko se zgodi, da naključno ali z določenim namenom zbrani podatki postanejo dostopni osebam in institucijam, ki za njihovo uporabo niso pooblaščene, ali pa ti subjekti podatke začnejo uporabljati v druge namene, kot so bili zbrani. 4 Identifikacija klicev Identifikacija dohodnih klicev (Caller ID) je v Sloveniji postala javno poznana šele z nastopom telefonije GSM in ISDN. Identifikacija dohodnih klicev ima nekaj očitnih prednosti. Zaznali smo izreden upad anonimnih telefonskih klicev in nadlegovanja po telefonu. V ZDA so podjetja po popolni digitalizaciji telefonije začela povezovati telefonske številke, od koder je prispel klic, s socialno-ekonomskimi in krajevnimi statističnimi

Varovanje gibajočih se oseb in vozil 81 podatki sestave in rasti prebivalstva. Tako so, še preden so sploh sprejeli telefonski klic, iz baze podatkov lahko dobili profil osebe in celo njene potrošniške prednosti oziroma ugodnosti. To je sprožilo množične proteste potrošnikov, saj so bili po eni strani zbrani podatki mnogokrat zastareli ali netočni, po drugi strani pa je prihajalo tudi do diskriminacije določenih segmentov potrošnikov na podlagi zbranih podatkov. Evropski parlamentarci so sprejeli zakonodajo, ki odpravlja ovire za globalizacijo prisluškovanja komunikacijskim sredstvom, predvsem na področju telefonije. Z zakonom podprto prestrezanje telekomunikacij je pomembno orodje za varstvo nacionalnega interesa, nacionalne varnosti in preiskovanje resnih kaznivih dejanj. Telekomunikacijska podjetja bodo morala državnim represivnim organom (policiji) na njihovo zahtevo omogočiti ne samo neprekinjen, trenuten dostop do podatkov, ki jih prenašajo (govor, faks, digitalni podatki), pač pa tudi spremljajoče podatke (ali gre za konferenčni klic, preusmeritev klica) ter seznam vseh telefonskih številk, ki jih je nadzorovana oseba poklicala in s katerih je bila nadzorovana oseba klicana (in to ne glede na to, ali je bila zveza vzpostavljena ali ne). Če telekomunikacijsko podjetje uporablja kodiranje ali kompresijo podatkov, se od njega zahteva, da policiji priskrbi nekodirane podatke, če gre za operaterja mobilnih komunikacij, pa tudi natančno lokacijo uporabnika nadzorovanega mobilnega telefona. Natančno poznavanje pozicije varovanega objekta je pomembna informacija za razne službe, kot so: policija, center za obveščanje, reševalci za klice v sili in uporaben podatek za izvajalce določenih storitev, npr: centri za pomoč starim, onemoglim in bolnim. Te podatke bi lahko s pridom uporabljali distributerji za nadzor lokacije posameznih tovornjakov, za določanje lokacije mobilnih alarmnih naprav (zaščita oseb, vozil in plovil), starši za nadzor svojih otrok itd. Podatki o lokaciji so ključnega pomena tedaj, ko pomoči potrebna oseba ni sposobna sama določiti kraja, kje se nahaja (poškodbe, nepoznan teren, brezpotja, neugodne vremenske razmere, noč, megla,...). Sistem mobilne telefonije sledi lokacijo posameznih mobilnih telefonov ali terminalov od prijave ob vključitvi naprave v omrežje in pomni lokacije, na katerih so se izključili oziroma izpadli iz omrežja. Spremljanje lokacije mobilnih telefonov je temeljno načelo delovanja GSM. Operaterja zanima predvsem, v kateri bazni postaji je mobilni terminal oziroma, katera izmed baznih postaj omogoča bolj kakovostno povezavo z mobilnim terminalom. Osebe, ki bi zlorabile klic v sili, bi lahko laže odkrili že ob prijavi. Dežurni delavec bi s primerjavo podatkov, ki jih je navedla oseba po telefonu, in podatkov, ki jih omogoča sistem lociranja terminala, lahko ocenil resničnost izjave. Čeprav so pri nadzoru največkrat izpostavljeni predvsem njegovi negativni vidiki, pa ima le-ta tudi pozitivne strani, saj zagotavlja nacionalno varnost, vojaško premoč, obrambo pred sovražnikom in hitro pomoč posameznikom, ki so vključeni v sistem nadzora. Poznamo več različnih načinov spremljanja varovanih objektov v sistemih mobilne telefonije [1]: A-GPS je GPS z asistenco omrežja (slika 1). V tem primeru gre za poseben mobilni telefon. Natančnost metode je približno5m. 5 Spremljanje lokacije varovanega objekta Slika 1. A-GPS Figure 1. A-GPS E-OTD (Enhanced Observed Time Difference), kjer mobilni telefon meri časovne zamike signalov, ki prihajajo s treh baznih postaj (slika 2). Na podlagi informacij o položaju baznih postaj se izračuna položaj mobilnega telefona. Potrebujemo manjše spremembe na telefonu. Uporablja se lahko v sistemih GSM in GPRS, ko jim dodamo LMU (Location Measurement Unit) zaradi zahteve po informaciji o točnem času. Natančnost je omejena na 100 m. CGI+TA (Cell Global Identity+Timing Advance). Informacija o globalni identiteti (CGI) določa, v kateri celici se nahaja mobilni telefon. Parameter TA pa podaja oddaljenost mobilnega telefona od bazne postaje. Širina pasu, v katerem se nahaja mobilni telefon, je določena z natančnostjo 500 m v sistemu GSM in 100 m v WCDMA. Uporablja se lahko v sistemih GSM, GPRS in WCDMA (3G). OTDOA (Observed Time Difference of Arrival) je WCDMA različica sistema E-OTD (slika 3). Baznim postajam moramo dodati enoto LMU in zahteva le manjše spremembe na mobilnem. Natančnost je omejena na 100 m - 500 m, zakasnitve signala pa je treba meriti prek treh baznih postaj.

82 Zupančič, Fefer bazne postaje in enega satelita. Sistem tako deluje tudi v zaprtih prostorih, kjer sateliti niso vidni, kakor tudi na nenaseljenih območjih, kjer je pokritost mobilne telefonije slaba. To tehnologijo je moč uporabiti na številnih mobilnih sistemih, kot so: GSM, PCS, GPRS, WCDMA. Slika 2. Metoda CGI+TA Figure 2. CGI+TA Method Slika 5. Izvedba s skupnim čipom in anteno Figure 5. Application with common chip and antenna Slika 3. Metoda TDOA Figure 3. TDOA method V minulem obdobju so bili na trgu mobilni telefoni, ki so imeli dodano napravo GPS za določanje pozicije mobilnega telefona in pošiljanje podatkov o poziciji telefona prek omrežja GSM do sprejemnih centrov. Ta rešitev je zahtevala večje ohišje z dvema antenama (slika 4), zato jih ni veliko v uporabi. Prednost takega sistema je v njegovi majhnosti, skupni anteni, kombiniran čip pa zmanjšuje vplive povezav med elektronskimi elementi. Da bi obstoječi sistemi mobilne telefonije druge in tretje generacije bilo v podporo določanju lokacije alarmnih naprav, jim moramo poleg omenjene LMU dodati še elemente, kot so GMLC (Gateway Mobile Location Center), SMLC (Serving Mobile Location Center) v sistemih GSM in GPRS, in SAS (Stand-Alone Assisted GPS SMLC) (slika 6) ter SRNC (Serving Radio Network Controller) pri WCDMA (slika 7). GMLC je potreben kot vmesnik z zunanjim svetom od koder dobiva zahteve za določitev lokacije določenega varovanega objekta. Njegova naloga je preverjanje avtentičnosti prosilca za tako informacijo in preveri njegova pooblastila. Podatke o lokaciji nato spremeni v želeni format in jih posreduje prosilcu. SMLC določa pozicijo mobilnega telefona (koordinate in stopnjo negotovosti).v odvisnosti od zahtevane točnosti, ki jo posreduje GMLC, in zmožnosti mobilnega telefona izbere metodo za določanje pozicije. SAS in SRNC v WCDMA sistemu imata podobno vlogo kot SMLC v sistemih GSM in GPRS. Slika 4. Alarmna naprava z dodanim GPS Figure 4. Alarm device with added GPS Novost na trgu je GPSOne, ki poleg kombiniranega čipa uporablja tudi kombinirano anteno za sprejem signalov iz baznih postaj in satelitskega sistema GPS (slika 5). Velikost mobilnega telefona tako ostane enaka. Zamenjani čip v mobilnem telefonu obdeluje signale, ki jih sprejema iz obeh sistemov. Ker je sistem kombiniran, ni treba izpolnjevati vseh pogojev za določitev lokacije v posameznem od obeh sistemov (trije vidni sateliti pri GPS in sprejem s treh baznih postaj pri sistemu mobilne telefonije). Za določitev lokacije je zadosten že signal ene Slika 6. Elementi za določanje lokacije v GSM (2G) in GPRS (2,5G) Figure 6. Added elements for determination location in GSM (2G) and GPRS (2,5G)

Varovanje gibajočih se oseb in vozil 83 zasedeno, prekine enega od zasedenih kanalov, če ima uporabnik prednost, počakaj in mu dodeli sproščeni kanal. Slika 7. Elementi za določanje lokacije v WCDMA (3G) Figure 7. Added elements for determination location in WCDMA (3G) 6 TETRA Poleg javnega mobilnega omrežja se razvija tudi PMR (Professional Mobile Radio), ki povečuje frekvenčno učinkovitost, zagotavlja višjo hitrost prenosa podatkov, večjo tajnost podatkov, fleksibilnost in obsežnejšo pokritost od obstoječih profesionalnih sistemov (policije, vojske, gasilcev...). Sistem imenujemo TETRA (Terrestrial Trunked Radio) prizemni snopovni radio, ki uporablja digitalno telefonijo, kombinirano z odprtim konkurenčnim trgom, ki mu daje več izbire in visoko kakovost. TETRA je bil definiran in potrjen pri ETSI kot edini profesionalni evropski standard za digitalni PMR. Communication Interface Server CIS je bil izdelan za vezni člen do omrežja z uporabo IP na vsej poti od sredstva do telefonske centrale. Omogoča sočasni prenos podatkov in govora ter celo videoprenos. Tvorba snopov je metoda učinkovitega dodeljevanja zalog iz celotne zmogljivosti, pri kateri se zmogljivost nekaj radijskih kanalov porazdeljuje med več uporabnikov. To se izvaja z uporabo radijskega krmilnega kanala. Gre za dodeljevanje prometnih kanalov, ki se jemljejo iz kanalskega fonda, in to se lahko izvaja na različne načine. Pri sporočilih v snopih je prometni kanal dodeljen klicu, ko se ta gradi in mu je na voljo, dokler traja. Pri snopovnem prenosu se prometni kanali dodeljujejo posameznim govornim enotam, pri snopovnem kvazi prenosu pa se prometni kanal sprošča po določenem času neaktivnosti. Teoretično so uporabniku na voljo vsi prometni kanali. Načina obratovanja sta dva: TMO Trunking Mode Operation Snopovni način obratovanja zmogljivost kanalov dinamično dodeljuje in odvzema iz fonda razpoložljivih prometnih kanalov. Tako se povečuje izkoristek prometnih kanalov. Pri danem številu vgrajenih kanalov je ustreznost storitve znatno boljša. To je standardni način obratovanja v sistemu TETRA in ga uporablja mobilna telefonija, ki se nahaja na področju pokrivanja in je registrirana v sistemu. Ko pošlje mobilni radio po krmilnem kanalu v sistem sporočilo z zahtevo za dodelitev prometnega kanala, sistem otipa vse proste prometne kanale in mu dodeli enega. Če ni prostega kanala, se sistem odzove na različne načine: Manj pomembni klici ne morejo blokirati klica v sili. DMO Direct Mode Operation Neposredni način obratovanja je poseben način TETRA, pri katerem radijske enote komunicirajo med seboj neposredno, mimo infrastrukture. DMO sproži uporabnik in ne infrastruktura. DMO se uporablja, ko so mobilne postaje zunaj območja pokrivanja, če omrežje ni v obratovalnem stanju ali je njegova zmogljivost omejena. DMO uporablja simpleksni frekvenčni kanal, ki je sprogramiran v radijski enoti. Omogočena je tudi posredna zveza med uporabnikom radijske postaje in bazno postajo prek tretje radijske postaje, ki ima v tem primeru vlogo povezovalne postaje. S tem dosežemo zelo dobro pokritost po terenu. Govorne zveze lahko potekajo dupleksno (time division dupleks) ali semidupleksno. Običajen dostopni čas med klicem in vzpostavitvijo zveze je 200 do 300 ms. Frekvenčno območje za javno varnost in zaščito je 380-400 MHz, za komercialno uporabo pa 410-430 MHz. Kanalski razmik je 25 khz. Multipleksiranje je TDMA s štirimi časovnimi okni. Polna hitrost govora je 7,2 kbit/s, hitrost prenosa podatkov pa 28,8 kbit/s. Nadgradnja sistema, poznana pod kratico DAWS (Digital Advanced Wireless System), pa bo omogočala prenose podatkov s hitrostjo do 155 Mbit/s. Sistem TETRA omogoča ustvarjanje navidezno samostojnih mrež v okviru enotnega sistema tako, da se uporabniki različnih navidezno samostojnih mrež med seboj ne slišijo in ne motijo. Takšne navidezno samostojne mreže je mogoče po potrebi preprosto povezovati oziroma določenim uporabnikom omogočiti komunikacijo v več mrežah (navideznih omrežjih). Zaščita v sistemu je večplastna in jo sestavljajo način delovanja TDMA, večnivojska avtorizacija in overovitev, kriptozaščita na celotni poti. Vsaka navidezna mreža uporablja lasten, drugim uporabnikom neznan kriptografski algoritem. Omrežje sistema TETRA sestavlja skupna centralna enota, na katero so vezane bazne postaje radijskega omrežja. Pri tem je del baznih postaj skupen in jih lahko uporabljajo vsi, del pa jih pripada le posameznim uporabnikom. V sistem se lahko vključujejo tudi mobilne bazne postaje. Omrežje je lahko povezano tudi v javna in zasebna telekomunikacijska in računalniška omrežja, lahko pa je povezano tudi z drugimi sistemi TETRA, s čimer je dana možnost uporabe radijske opreme tudi v drugih sistemih. Kje in v kolikšni meri bo uporabnik lahko uporabljal radijsko opremo, je odvisno od pravic, ki mu jih dodeli operater sistema.

Nadaljnji razvoj sistema bo sledil naslednjim zahtevam: 1. desetkratna hitrost prenosa paketnih podatkov v primerjavi s sedanjo hitrostjo za podporo multimedijskih storitev 2. izbira govornega kodeka, ki bo omogočal interkomunikacijo med sistemom TETRA in drugimi 3G omrežji brez prilagoditev in izboljšanje kakovosti govora pri uporabi najnovejše tehnologije kodiranja govora z nizkim bitnim pretokom 3. večanje spektralne učinkovitosti, večanje števila uporabnikov, razpoložljivosti sistema, kakovosti storitev, življenjske dobe baterije, manjšanje velikosti in nižanje cene terminalov itd. 4. sprejemanje standardov, ki izboljšujejo souporabo in gostovanje med TETRO in javnimi mobilnimi omrežji GSM, GPRS, UMTS in drugimi omrežji 3G/IP 5. razvoj TETRA SIM (subscriber identity module - modul za identifikacijo naročnika) z namenom konvergence z univerzalno SIM (USIM) 6. povečanje dosega na 120-200 km za izboljšanje pokritosti terena in nižjo ceno uvajanja storitev za letalstvo, pomorstvo in ruralna območja 7. kompatibilnost novih storitev z obstoječimi standardi TETRA. 7 Določanje lokacije V sistemu TETRA je mogoče izvesti tudi aplikacijo avtomatičnega lociranja mobilnih terminalov ob strojni in programski nadgradnji le-teh. V ta namen je treba mobilnim terminalom dodati sprejemnik GPS in procesorsko enoto, ki bi podatke o lokaciji pošiljala prek mobilnega terminala v centralni računalnik. Centralni računalnik z ustrezno strojno in programsko opremo lahko priključimo tako na strani centralne infrastrukture kot tudi na strani mobilnega terminala. 8 Sklep Najprimernejše brezžične poti za vzpostavljanje zvez iz varovanih objektov do intervencijskih mest in narobe določajo operaterji mobilne telefonije na podlagi podatkov z baznih postaj. Čedalje manjši in zmogljivejši mobilni terminali, še posebno s kombiniranim javljanjem natančne lokacije varovanega objekta, omogočajo uspešno intervencijo pri nujni pomoči. Kombinacije posameznih metod za določanje pozicije in trend razvoja v kombiniranem čipu sta usmeritvi, ki bosta omogočili velik napredek pri določanju lokacije varovanih oseb in vozil. 9 Literatura [1] T. Mlinar, M. Smolič, Uporaba mobilnega telefona pri ugotavljanju lokacije uporabnika, Življenje in tehnika, str. 66 69, april 2001. [2] S. M. Redl, An introduction to GSM, Artech house, Boston, London, 1995. [3] L. Harte, Celluar and PCS, McGraw-Hill, New York, 1997. [4] P. Bedell, Cellular/PCS management, McGraw-Hill, New York, 1999. [5] http://www.cdmatech.com [6] http://www.ljudmila.org/matej/privacy/vsebina/ tehnologija.html [7] Privacy & Human Rights 1999, http://www.privacyinternational.org/survey/overeiew.html, 23. maj 2000. [8] http://www.mo rs.si/urszr/slo win/indo2000bt tetraa.pdf [9] http://www.etsi.org Sašo Zupančič je v diplomiral leta 2001 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo obravnava področje uporabe mobilne telefonije za varovanje ljudi in objektov. Leta 2001 se je vpisal na magistrski študij elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z mobilnimi alarmnimi napravami. Dušan Fefer je diplomiral leta 1975 in se leta 1976 zaposlil kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1983 magistriral in 1986. doktoriral. Svojo raziskovalno pot je začel v industriji na področju visokofrekvenčnih TV merilnih sistemov. Leta 1976 se je zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil leta 1997 izvoljen za rednega profesorja. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo pokriva področja merilnih sistemov, senzorjev, preciznih AC/DC napetostnih referenčnih virov, akustike, magnetike, tehničnega varovanja in vplivov elektromagnetnih polj na biološke sisteme.