OSNOVNA ŠOLA VRHOVCI Cesta na Bokalce 1, 1000 Ljubljana Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik: Doma i telefon: Telefon mame: Telefon o eta: 1

OSNOVNA ŠOLA VRHOVCI Cesta na Bokalce 1, 1000 Ljubljana Ime in priimek: Naslov: Razred: Razrednik: Doma i telefon: Telefon mame: Telefon o eta: 1

SEM VRHOVŠKI ŠOLAR, ZATO: pozdravljam, se spoštljivo vedem, k pouku prihajam pravo asno in pripravljen, prispevam k delovnemu vzdušju v razredu, delam doma e naloge, pomagam sošolcem, se po šoli gibam umirjeno in tiho, skrbim za šolsko in osebno lastnino, v šoli ne uporabljam mobilnega telefona in elektronskih naprav, skrbim za urejenost okolja in varujem okolje, nesoglasja rešujem mirno in v dobro vseh, s svojim ravnanjem ne ogrožam drugih, se kulturno prehranjujem. PONOSEN SEM, DA SEM VRHOVŠKI ŠOLAR! 2

VIZIJA OSNOVNE ŠOLE VRHOVCI Vizija Osnovne šole Vrhovci je:»z dobrimi medsebojnimi odnosi graditi samopodobo u encev kot enakopravnih lanov družbe, ki bodo odgovorno sodelovali v družbi, pri njenem prizadevanju za trajnostni razvoj ljudi, narave in planeta.» Drage u enke, u enci, spoštovani starši in sodelavci!»najdražja darila, najgloblji prikloni, najlepše pohvale ne odtehtajo ene same iskrene besede loveka, ki mu zaupamo, prijatelja.«(r. Kerševan) V šolskem letu 2012/13 vam želim veliko uspehov, iskrenih prijateljev in dobrega po utja na šoli. Naše skupno vodilo naj bo prizadevanje za uresni itev vizije Osnovne šole Vrhovci. Ravnateljica Marjanca Vampelj 3

USTANOVITELJ Z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki velja od 31. 3. 2008, je ustanovitelj Osnovne šole Vrhovci Mestna ob ina Ljubljana. OGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE Organi zavoda: svet zavoda ravnatelj strokovni organi u iteljski zbor oddel ni u iteljski zbor razrednik strokovni aktivi svet staršev šolski sklad Šolska skupnost enci oddel ne skupnosti volijo predstavnika oddelka v skupnost u encev šole. Skupnost u encev šole pod vodstvom mentorja vodi dejavnosti za izboljšanje medsebojnih odnosov, vzdušja na šoli. Obravnava akutalne teme. Izvršilni organ skupnosti u encev šole je šolski parlament. 4

KAM NAS POKLI ETE ravnateljica Marjanca Vampelj 01 423 03 71 pomo nica ravnateljice Urška Letnar Smol 01 423 03 72 poslovna sekretarka Nevenka Krašovec 01 423 03 70 zbornica strokovni delavci 01 423 03 73 ra unovodstvo Mojca Srebrni Mirjam Sedej 01 423 03 74 svetovalna služba Nina Amon Podobnikar Irena Kržan 01 423 03 75 defektologinje Vesna Muci Tina Osolnik Mojca Vidmar 01 423 03 76 Slemenšek knjižnica Bernarda Frass 01 423 03 77 hišnik Sre ko Peklaj 01 423 03 78 kuhinja Bojan Kološa Janja Topolovec Bernarda Perkovi 01 423 03 79 Mojca More istilke Ramiza Alibegi / Marjanca Novak Suzana Jeftimova Valentina Malinova Natka Stoimenovska Marija Šalamun telefaks 01 423 03 80 dav na številka: 34317627 mati na številka: 5084989 št. TRR: 01261-6030665280 elektronska pošta: o-vrhovci.lj@guest.arnes.si spletna stran: www.os-vrhovci.si 5

STIKI IN URADNE URE TAJNIŠTVO Vse zadeve v zvezi s šolo lahko uredite osebno v prostorih tajništva vsak dan med 9. in 12. uro, ob torkih tudi med 13. in 15. uro, pokli ete na telefon 423 03 70 ali pišete na e-naslov o-vrhovci.lj@guest.arnes.si ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA Na šoli deluje šolska svetovalna služba, ki svetuje otrokom, encem, staršem ter sodeluje z u itelji in vodstvom šole pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela, poklicnega svetovanja in nadaljnjega razvoja šole. V svetovalni službi se lahko oglasite vsak dan od 9. do 14. ure in v asu popoldanskih govorilnih ur. V popoldanskem asu se lahko oglasite po predhodnem dogovoru s svetovalno delavko. RA UNOVODSTVO Zadeve v zvezi s pla ili lahko vsak dan urejate v ra unovodstvu med 9. in 12. uro osebno, pokli ete na telefon 423 03 74, mobilni telefon 031/481 859 ali pišete na e-naslov racunovodstvo.vrhovci@guest.arnes.si. Stroške prehrane, dnevov dejavnosti, taborov ipd. lahko poravnate preko položnice ali trajnikov na banki. lani Sveta OŠ Vrhovci so na seji sveta šole 29. 9. 2005 sprejeli sklep, da v kolikor starši tri dni pred odhodom ne odpovejo udeležbe otroka na taboru, dnevu dejavnosti ipd., morajo poravnati stroške prevoza. Starše prosimo, da se držijo rokov pla il. 6

SODELOVANJE MED ŠOLO IN STARŠI Starši ste vabljeni na roditeljske sestanke, govorilne ure, šolske prireditve in ostala sre anja, ki jih pripravlja šola. Veseli bomo vaših pobud za dejavno vklju evanje v šolo. Da bi zagotovili kakovostno sodelovanje med u itelji in starši, vas prosimo, da se držite razporeda govorilnih ur in ne motite vsakodnevnega pedagoškega procesa v šoli. U itelj se vam med odmorom ne bo mogel posvetiti tako, kot v asu govorilnih ur, zato se poskusite dogovoriti za daljše sre anje. Govorilne ure Na govorilnih urah so lahko prisotni tudi u enci. Popoldanske govorilne ure za razredno in predmetno stopnjo bodo praviloma vsak drugi torek v mesecu od 17. do 18. ure, v mesecu juniju pa prvi torek. Enkrat tedensko potekajo govorilne ure v dopoldanskem asu. Dolo ijo jih u itelji sami glede na urnik. Dnevi dejavnosti Starši lahko sodelujejo tudi pri dnevih dejavnosti. Povabi jih itelj, ki organizira dejavnost. 7

Družabna sre anja Šola pripravlja razne prireditve, nastope u encev, piknike itd., na katere ste vljudno vabljeni. Svet staršev Svet staršev je posvetovalni organ, kjer starši izražajo svoje interese. Predstavniki staršev se vklju ujejo v svet šole. Šolski sklad Šolski sklad OŠ Vrhovci deluje od 1. 4. 2004. Starši s prispevki pomagajo šoli dvigniti standard in omogo ajo izvajanje dejavnosti, ki jih šola sama ne more zagotoviti. lani šolskega sklada se sestajajo nekajkrat letno, glede na potrebe. O svojem delu redno obveš ajo svet staršev. 8

ITELJI RAZRED 1. a 1. b RAZREDNIK/RAZREDNI ARKA Amadeja KRIŽ Renata KREISSLER Nataša GOLEC Anka KLAVS 2. a Nataša JAGLI 2. b Urška ERJAVEC 2. c Jerneja ŠORLI 3. a Urška JAN AR 3. b Alenka STRUŽNIK 4. a Irma STARMAN 4. b Irena GERJOL OSIPOVI 5. a Vesna ROZMAN 5. b Jana SUHADOLC PODALJŠANO BIVANJE OPB OPB OPB OPB OPB OPB OPB OPB Urška COLNAR Nina CVEK BIJELI Nina FÜRST Tina GOLIAS HARLE Mateja LENARŠI Tatjana SELAN Vesna ŠPEHAR itelji razrednega in predmetnega pouka 9

RAZREDNIK/ ITELJ PREDMET RAZREDNI ARKA Gordana NIKOLI TJA, FI3 6. a Renata DUŽI MAT 6. b Primož HLADNIK TIT, UBE, ROM, OGL, EZR 7. a Staša ERNE TRA, TJA, ŠI1, ŠI2 7. b Andreja KOZINA MAT 8. a Konstanca ŠEŠEK SLJ 8. b Tina LIPOVŠEK SLJ 9. a Tihana FARKAŠ TJA 9. b Ljuba BALANTI ŠVZ, ŠZZ 9. c Karlo AHA Urška COLNAR Bernarda FRASS Bojan LIPOVEC Darja SKOPEC Milana SLIVNIK ŠTRUMBL Klavdija STROPNIK Marjeta TANKO Andrej TIHI Sonja VINDIŠ Monika VODEB GVZ, OPZ, MPZ NI1, NI2, NI3, RET, TRA, TJA, OPB SLJ, TIS GEO, KOL, DDE ZG BIO, NAR, vodja šolske prehrane KEM, POK, FIZ LVZ, LS3, GO ŠVZ, IŠP odbojka, IŠP nogomet, IŠP atletika LAB, OID, MAT, MME SLJ Pridržujemo si pravico do spremembe obveznosti strokovnih delavcev. 10

ŠOLSKI KOLEDAR 2012/2013 Število dni pouka mesec delovni dnevi september 21 oktober 20 november 20 december 15 januar 22 februar 15 marec 20 april 20 maj 20 junij 10/16 183 dni 9. razred 189 dni 1. do 8. razred Razpored ur pouka predura 7.30 7.55 1. ura 8.00 8.45 2. ura 8.50 9.35 3. ura 9.55 10.40 4. ura 10.50 11.35 5. ura 11.40 12.25 6. ura 12.30 13.15 7. ura 13.20 14.05 kosilo 14.05 14.25 8. ura 14.25 15.10 11

2012 E 3. september ZA ETEK POUKA SO 29. september NADOMEŠ ANJE POUKA ZA 24. DECEMBER PO, TO 29. 30. oktober JESENSKE PO ITNICE SR 31. oktober DAN REFORMACIJE E 1. november DAN SPOMINA NA MRTVE PE 2. november JESENSKE PO ITNICE PE 21. december POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI PO 24. december POUKA PROST DAN TO 25. december BOŽI SR 26. december DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI E, PE, PO 27. 28. december, 31. december NOVOLETNE PO ITNICE 2013 TO 1. januar NOVO LETO E 31. januar ZAKLJU EK 1.OCENJ. OBDOBJA PE 8. februar PREŠERNOV DAN SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK pred praznikom šola organizira proslavo PE, SO PO PE 15. februar, 16. februar 25. februar 1. marec INFORMATIVNA DNEVA ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE ZIMSKE PO ITNICE PO 1. april VELIKONO NI PONEDELJEK SO 6. april NADOMEŠ ANJE POUKA ZA 3. MAJ PO, TO 29.april, 30.april PRVOMAJSKE PO ITNICE SR, E 1. 2. maj PRAZNIK DELA PE 3. maj POUKA PROST DAN PE 14. junij ZAKLJU EK 2.OCENJ.OBDOBJA ZA ENCE 9. RAZREDA; RAZDELITEV SPRI EVAL IN OBVESTIL 12

PO ZAKLJU EK 2.OCENJ. OBDOBJA ZA ENCE 1. 8. RAZREDA; 24. junij RAZDELITEV SPRI EVAL IN OBVESTIL, POUK IN PROSLAVA PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI 25. junij DAN DRŽAVNOSTI 26. junij POLETNE PO ITNICE 31. avgust IZPITNI ROKI ZA PREDMETNE IN POPRAVNE IZPITE 17. junij 1. julij 2013 1. rok enci 9. razreda 26. junij 9. julij 2013 1. rok enci od 1. 8. razreda 19. 30. avgust 2013 2. rok enci od 1. 9. razreda ROKI ZA OCENJEVANJE ZNANJA U ENCEV, KI SE IZOBRAŽUJEJO NA DOMU 3. maj 14. junij 2013 1. rok enci 9. razreda 3. maj 24. junij 2013 1. rok enci od 1. 8. razreda 19. 30. avgust 2013 2. rok enci od 1. 9. razreda 13

PREDMETNIK Med dneve pouka štejemo tudi športne, kulturne in naravoslovne dneve, šolo v naravi, celodnevne ekskurzije itd. Predmeti,št. ur RAZRED tedensko 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Slovenš ina 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 Tuj jezik 2 3 4 4 3 3 Likovna vzgoja 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Glasbena vzgoja 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 Družba 2 3 Geografija 1 2 1,5 2 Zgodovina 1 2 2 2 Državljanska vzgoja in etika 1 1 Spoznavanje okolja 3 3 3 Fizika 2 2 Kemija 2 2 Biologija 1,5 2 Naravoslovje 2 3 Naravoslovje in tehnika 3 3 Tehnika in tehnologija 2 1 1 Gospodinjstvo 1 1,5 Športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 2 2 2 Izbirni predmet 1 2/1 2/1 2/1 Izbirni predmet 2 1 1 1 Izbirni predmet 3 1 1 1 Oddel na skupnost 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 Število predmetov 6 6 6 8 9 10 14 16 14 Število ur tedensko 20 21 22 24 26 26 29,5 30 30 Dnevi dejavnosti Število dni letno Kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3 Naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4 Športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5 V 8. in 9. razredu bomo izvajali diferenciacijo v heterogenih skupinah pri vseh urah pouka matematike, slovenš ine in angleš ine in fleksibilno diferenciacijo v 5. razredu pri 14

matematiki, v 6. razredu pri slovenš ini in v 7. razredu pri slovenš ini in angleš ini. Izbirni predmeti enci 7., 8. in 9. razreda, ki obiskujejo glasbeno šolo z javno veljavnim programom, so na predlog staršev oproš eni sodelovanja pri izbirnih predmetih. O oprostitvi odlo i ravnatelj. 7. razred 8. razred 9. razred nemš ina 1 nemš ina 2 nemš ina 3 španš ina 1 španš ina 2 španš ina 1 vzgoja za medije tisk obdelava gradiv les izbrani šport atletika ra unalništvo 1 urejanje besedil ra unalništvo 2 multimedija poskusi v kemiji ra unalništvo 3 ra unalniška omrežja francoš ina 3 šport za zdravje likovno snovanje 3 izbrani šport nogomet izbrani šport odbojka elektronika z robotiko retorika 15

NADSTANDARDNI PROGRAM ŠOLA V NARAVI Za u ence 5. razreda bomo organizirali letno šolo v naravi, za u ence 6. razreda pa zimsko šolo v naravi. Staršem u encev, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti pla ati stroškov šole v naravi, svetujemo, da se pravo asno pogovorijo s šolsko svetovalno delavko. Starši, ki potrebujejo subvencioniranje šole v naravi, najkasneje tri mesece pred odhodom oddajo prošnjo s potrebnimi prilogami, navedenimi na obrazcu»vloga za dodelitev subvencije za šolo v naravi«, ki ga dobijo pri razredniku, v svetovalni službi ali na spletni strani šole. Kriteriji za dodelitev subvencije za šolo v naravi so: prejemanje denarne socialne pomo i po predpisih o socialnem varstvu, višino dohodkov na družinskega lana, višino otroških dodatkov, brezposelnost staršev, dolgotrajno bolezen v družini, dolgotrajne socialne probleme in druge specifike v družini. 16

PLAVALNI TE AJI Za u ence 1. in 3. razreda bomo v sodelovanju z MOL Oddelkom za šport izvedli brezpla ne plavalne te aje. TABORI, DNEVI DEJAVNOSTI Tudi v šolskem letu 2012/13 predvidevamo organizacijo taborov, naravoslovnih, kulturnih in tehni nih dni preko CŠOD. dom CŠOD dan dejavnosti odobren termin razred Medved tabor 12. 14. 11. 2012 1. Lipa tabor 10. 14. 6. 2013 2. Škorpijon tabor 7. 11. 1. 2013 3. Trilobit tabor 10. 14. 6. 2013 4. Pacug šola v naravi 3. 7. 9. 2012 5. Vojsko zimska šola v naravi 18. 2. 22. 2. 2013 6. Breženka tabor 10. 4. 6. 2013 7. Škorpijon tabor 18. 2. 22. 2. 2013 8. Radenci tabor 15. 19. 4. 2013 9. Bistra tehniški dan 6. 6. 2013 1. Arboretum naravoslovni dan 14. 2. 2013 3. Polhov Gradec tehniški dan 27. 11. 2012 3. Groharjeva hiša kulturni dan 15., 16. 4. 2013 4. Mesto Ljubljana kulturni dan 15. 5. 2013 5. Jama Dimnice naravoslovni dan 7. 12. 2012 5. Arboretum naravoslovni dan 19. 10. 2012 6. Rakov Škocjan naravoslovni dan 15. 3. 2013 6. Rakov Škocjan naravoslovni dan 22. 3. 2013 6. Velenje/muzej tehniški dan 18. 4. 2013 7. Kraški rob naravoslovni dan 15. 3. 2013 8. Ekskurzija/Kras naravoslovni dan 17. in 19. 10. 2012 9. Ostali dnevi dejavnosti bodo opredeljeni v Letnem delovnem na rtu OŠ Vrhovci za šol. leto 2012/13. 17

RAZŠIRJENI PROGRAM JUTRANJE VARSTVO V jutranjem varstvu u enci od 1. do 5. razreda ob igri, branju in ustvarjalnem delu po akajo na za etek pouka. Jutranje varstvo je organizirano od 6.30 do pri etka pouka. PODALJŠANO BIVANJE enci od 1. do 5. razreda se lahko po pouku vklju ijo v oddelke podaljšanega bivanja, ki traja do 16.30. as po kosilu je namenjen sprostitvenim dejavnostim. V OPB enci samostojno opravljajo doma o nalogo, nato pa nadaljujejo z ustvarjalnim delom. Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko vodja OPB pred asno spusti otroka iz šole samo s pisnim dovoljenjem staršev. 18

DODATNI IN DOPOLNILNI POUK Dodatni pouk je namenjen u encem, ki se želijo seznaniti z izbrano snovjo na zahtevnejši ravni. Poteka pred ali po kon anem pouku. Dopolnilni pouk je namenjen u encem, ki imajo zaradi daljše odsotnosti ali kakšnega drugega razloga težave s snovjo. Razpored dodatnega in dopolnilnega pouka bo objavljen naknadno. INDIVIDUALNI POUK Individualno pomo nudimo u encem s posebnimi potrebami, ki potrebujejo izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomo jo ali prilagojene metode in oblike dela. Pomo se izvaja v asu pouka individualno ali v manjši skupini. Otroke, ki imajo pravico do tovrstne pomo i, opredeljuje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Za pridobitev pomo i morajo otroci skozi postopek usmerjanja. 19

INTERESNE DEJAVNOSTI Na šoli bomo tudi v šolskem letu 2012/13 organizirali ve je število interesnih dejavnosti. Nekatere bodo izvajali naši itelji, nekatere zunanji sodelavci, nekatere pa tudi društva v okviru letnega programa športa MOL. Za vsa dogajanja v okviru interesnih dejavnosti je odgovorna šola, zato vas prosimo, da nas redno obveš ate o nepravilnostih pri izvedbi, ne bo pa odve, e boste kdaj kakšno dejavnost tudi pohvalili. Seznam in prijavnice za interesne dejavnosti bodo u enci dobili na razrednih urah. Izkušnje kažejo, da u enci izberejo preve dejavnosti in so zato pogosto preutrujeni. Starše prosimo, da svetujete encem pri izbiri dejavnosti. 20

TEKMOVANJA, PROJEKTI enci naše šole se udeležujejo številnih tekmovanj, projektov in nate ajev na razli nih podro jih. PRAVILA O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTI OSNOVNE ŠOLE VRHOVCI I. SPLOŠNE DOLO BE 1. len Ta pravila urejajo prilagajanje šolskih obveznosti: u encem osnovne šole, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, u encem, ki so perspektivni športniki. encem s statusom iz prvega odstavka tega lena se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti, na ini in roki za ocenjevanje znanja ter drugo. 21

II. POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA 2. len Status u enca, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi enec, ki se hkrati vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe. enec pridobi status, e je obremenjen z dodatnimi programi ve kot 5 ur tedensko v teko em šolskem letu in je pri tem uspešen. Status u enca perspektivnega športnika (v nadaljevanju: enec športnik) lahko pridobi u enec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez ali je lan državne reprezentance. enec pridobi status športnika, e je obremenjen najmanj trikrat po dve šolski uri po uradnem razporedu treningov in tekmovanj v teko em šolskem letu in je dosegel v preteklem šolskem letu vidne uspehe. Status pridobi u enec, za katerega razrednik oziroma oddel ni u iteljski zbor meni, da spoštuje šolski red in ima primeren odnos do u encev in ostalih delavcev šole. 3. len Statuse iz prejšnjega lena teh pravil dodeli šola, na kateri je enec vpisan, e so izpolnjeni pogoji in po postopku, dolo enem s temi pravili. O dodelitvi, odvzemu in mirovanju statusa odlo i ravnatelj s sklepom. Pred tem si v prvem izobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddel nega iteljskega zbora. 22

III. POSTOPEK DODELITVE STATUSA 4. len Predlog za dodelitev statusa podajo starši in u enec. Vlogo prinese u enec razredniku ali v tajništvo do 15. septembra teko ega šolskega leta. Vloga za status športnika mora vsebovati: - prošnjo staršev za dodelitev statusa športnika, - program dela za celotno obdobje šolskega leta, - predvideno število treningov in predvidena tekmovanja, - kopijo registracije pri ustrezni nacionalni panožni zvezi, - rezultate minule sezone, iz katerih je razvidno, na katerem nivoju tekmovanja so bili doseženi ali - potrdilo o lanstvu v državni reprezentanci. Vloga za status u enca, ki se vzporedno izobražuje v glasbeni, baletni ali drugi šoli, ki izvaja javno veljavni program mora vsebovati: - prošnjo staršev za dodelitev statusa, 23

- potrdilo o vpisu, - urnik in predmetnik, - program obveznosti za celotno obdobje šolskega leta (nastopi, koncerti, prireditve, itd.). e vloga ne vsebuje vseh naštetih prilog, se u enca (starše) v roku 8 dni pozove k dopolnitvi vloge. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI U ENCA S STATUSOM 5. len enec dosledno upošteva hišni red ter je s svojim vedenjem, u enjem in delom zgled ostalim u encem. Pri pouku mora sodelovati in delati kot ostali u enci, ima pa možnost predhodnega dogovora z u itelji posameznih predmetov glede izpraševanja in opravljanja pisnih nalog. Dogovor morajo u enci spoštovati in se ne smejo izmikati dogovorjenim rokom. enec mora biti ocenjen vsako ocenjevalno obdobje. Iniciativo lahko da u enec ali u itelj. U enec mora oceno pridobiti do 5 dni pred konferenco; po tem asu ga u itelj lahko vpraša nenapovedano. Primanjkljaj v znanju, ki je nastal zaradi odsotnosti, mora u enec odpraviti samostojno. Pisno nalogo lahko u enec piše tudi izven svojega oddelka, e je odsoten zaradi treninga ali tekmovanja oziroma je imel prejšnji dan tekmovanje in je obremenitev trajala ve kot tri ure ali se je za ela po 15. uri, po prehodnem dogovoru z iteljem. e je u enec v ocenjevalnem obdobju neocenjen iz opravi enih razlogov se šteje, da je pozitiven. V tem primeru je dolžan, da se v dogovoru s posameznim u iteljem v 24

najkrajšem možnem roku (do 14 dni) pripravi na pridobitev ocene. e ima u enec ob zaklju ku ocenjevalnega obdobja en predmet negativno ocenjen, se šteje, da je negativen in izgubi status za toliko asa, dokler ni pozitiven. O tem vodi evidenco razrednik, ki opozarja lane oddel nega iteljskega zbora. Za vsako odsotnost od pouka zaradi treninga, tekmovanja ali nastopa mora u enec prinesti predhodno obvestilo razredniku s strani trenerja oziroma šole, kjer se vzporedno izobražuje. e to predhodno iz opravi ljivih razlogov ni možno, morajo v roku 24 ur odstotnost opravi iti starši. enec zastopa šolo na športnih tekmovanjih oz. kulturnih prireditvah. V. IZGUBA STATUSA 6. len Status u encu preneha na zahtevo u enca in staršev, s potekom asa, za katerega mu je bil dodeljen, ali e prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bil status dodeljen, ali e ni ve u enec šole, na kateri je pridobil status, oziroma e se mu status odvzame. Status preneha takrat, ko u enec iz kakršnih koli razlogov preneha z aktivnim športnim treningom vadbo ali vzporednim izobraževanjem. O tem morajo starši šolo obvestiti. Status preneha takrat, ko so u ni rezultati u enca slabši, kot jih zahtevajo ta pravila. 25

e u enec ne izpolnjuje obveznosti iz pisnega dogovora med šolo in starši oziroma zaradi kršitve njegovih dolžnosti, dolo enih z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole, mu ravnatelj lahko na predlog razrednika oziroma u iteljskega zbora status za asno oziroma trajno odvzame. Za asen odvzem statusa traja dva meseca, e po tem asu ni kršitev, se u encu status vrne. VI. MIROVANJE STATUSA 7. len encu status lahko miruje. Predlog za mirovanje statusa lahko podajo starši in u enec. 8. len Seznam u encev s statusom morajo razredniki vpisati v dnevnik. 9. len Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti Osnovne šole Vrhovci dobijo vsi u enci s statusom in u itelji in so jih dolžni dosledno upoštevati. 10. len Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti veljajo od 1. 9. 2008. 26

ŠOLSKA KNJIŽNICA lani šolske knjižnice so u enci, u itelji in ostali zaposleni na šoli. Tudi v letošnjem šolskem letu bomo knjižni no gradivo izposojali preko programa Cobiss. U enci so prejeli izkaznico, ki jo uporabljajo in prinašajo s seboj pri izposoji in vra anju knjižni nega gradiva. lanarine ni. Uporabniki šolske knjižnice si lahko brezpla no izposojajo gradivo na dom ali v italnici. Knjižni ni red je podrobno predstavljen v vzgojnem na rtu šole. Obnašanje v knjižnici ZLATA PRAVILA SMEM berem knjige in revije pišem referate in seminarske naloge najdem svoj mir se u im pišem doma o nalogo tiho se pogovarjam s prijatelji rešujem knjižne uganke bogatim svoj besedni zaklad uporabljam ra unalnik pomagam mlajšim u encem pozdravljam in se zahvalim ŽELEZNA PRAVILA NE SMEM ne hodim v evljih ne jem in ne pijem se ne lovim in skrivam ne vpijem ne tekam po knjižnici ne uporabljam mobilnega telefona ne preklinjam se ne nor ujem iz mlajših se ne pretepam ne trgam in uni ujem knjig ne hodim po stolih in blazinah 27

beniški sklad Na šoli si lahko izposodite u benike, ki jih ob koncu šolskega leta vrnete v knjižnico. Po 5. lenu Pravilnika o upravljanju beniških skladov (Ur. l. RS, št. 43/02) je uporabnik sklada dolžan pla ati odškodnino, e ob koncu šolskega leta vrne poškodovan ali uni en u benik, ali ga ne vrne. benike ovijte v plasti no folijo ali ovitek. 28

PREVOZ V ŠOLO Tudi v letošnjem šolskem letu bo za otroke iz Kozarij, Gri a, Bokalc in Ceste Dolomitskega odreda organiziran prevoz v in iz šole. To en vozni red in postajališ a bomo objavili naknadno. Obnašanje šolarjev, ki se vozijo z avtobusom ali kombiniranim vozilom pred vožnjo: pridejo na postajo vsaj pet minut pred odhodom kombija ali kombiniranega vozila, stojijo na ustrezni oddaljenosti od roba cestiš a, ki jim zagotavlja varnost, se ne prerivajo, ampak mirno po akajo v vrsti, po akajo, da se vozilo ustavi, odpre vrata in jim voznik dovoli vstop ali izstop, pazijo, da jim vrata vozila ne priprejo ohlapnih obla il, šolskih torb ipd., hodijo vedno pred vozilom in nikoli za njim, in sicer na najmanjši razdalji treh metrov od prednjega dela vozila, vedno se morajo prepri ati, da jih voznik vidi in da oni vidijo njega, se pred pre kanjem ceste ustavijo pred vozilom in se prepri ajo, da je pre kanje varno, ta da pogledajo levodesno-levo, 29

voznika obvestijo, e jim je kaj padlo na voziš e, preden skušajo to pobrati. Obnašanje šolarjev, ki se vozijo z avtobusom ali kombiniranim vozilom med vožnjo: pripeti morajo biti z varnostnim pasom, kjer je ta vgrajen, vedno morajo pravilno sedeti na sedežu, obrnjeni v smeri vožnje, ne smejo motiti voznika, ne smejo stati ali hoditi na premikajo em se vozilu, morajo poslušati in slediti navodilom voznika, ni esar ne smejo dajati skozi okno (rok, nog, glave, šolske torbe ipd.), ne smejo vpiti in se prerivati. V primeru, da u enci ne bodo upoštevali zgoraj navedenih pravil, ima voznik pravico ustaviti vozilo in prepovedati uporabo šolskega prevoza oz. zahtevati spremstvo staršev, ki so v skladu s 6. odstavkom 91. lena Zakona o varnosti cestnega prometa odgovorni za otrokovo varnost in mu udeležbo v cestnem prometu lahko dovolijo šele, ko se otrok odgovorno obnaša. Odgovorno obnašanje v tem primeru pomeni upoštevanje zgoraj dogovorjenih pravil šolskega prevoza (iz dopisa MOL z dne 16. 5. 2008). 30

ŠOLSKI OKOLIŠ AŽMANOVA ULICA parne od 2 do 40, BRDNIKOVA ULICA 2, od 13 do 40, CELAR EVA ULICA 1, 3, 4, 7, 8, od 10 do 18, 20, od 22 do 26, od 30 do 32, CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA parne od 12 do 46, 47, 48, 49, parne od 52 do 78, od 79 do 83, parne od 84 do 96, 97, 100, 116, 137, 137/a, 149, 159, 163, 186, 188, 199, 201, 202, 203, CESTA NA BOKALCE od 1 do 51, parne od 52 do 64, CESTA NA BRDO parne od 82 do 112, neparne od 113 do 125, od 127 do 151, parne od 152 do 166, CESTA NA KLJU parne od 82 do 98, CESTA NA VRHOVCE od 2 do 54, neparne od 55 do 75, DOBRAJ EVA ULICA 2, 4, 10, 12, 16, 18, GRAMPOV ANOVA ULICA od 2 do 28, neparne od 29 do 57, GRI od 1 do 12, neparne od 13 do 19, 24, od 41 do 43, neparne od 45 do 53, 54, 56, KOLAJBOVA ULICA od 1 do 30, 32, 34, KORENINOVA ULICA od 2 do 23, KOZARSKA CESTA 1, 2, neparne od 3 do 27, LAZARJEVA ULICA 1, 3, 4, 8, 9, 10, 14, LEGATOVA ULICA od 1 do 26, MLAKE 5, 7, 7/a, 9, NA GRI U od 1, 1/a, od 3 do 11, 13, 15, 17, NA TEZI 1, 3, 4, 5, 7, 9, parne od 10 do 26, POD JEZOM od 1 do 12, parne od 14 do 20, od 21 do 41, 43, 47, 59, POT V BORŠT 6, 8, 10, 12, POT ZA BRDOM 3, 5, POT EZ GMAJNO 2, 3, 5, 7, 13, 17, 21, 27, parne od 34 do 46, 51, parne od 52 do 88 91, 98, 98/a, 100, 101, 109, 111, SETNIKARJEVA ULICA neparne od 3 do 19, SNOJEVA ULICA 2, 3, 4, 5, 6, 8, STANTETOVA ULICA od 1 do 25, ŠKOFOVA ULICA 1, 3, 5, 6, 7, 8, 10, 12, ŠPANOVA POT od 1 do 6, 8, 10, ŠVAROVA ULICA 1, od 4 do 11, 20, 22, 31

TIRANOVA ULICA 1, parne od 22 do 48, TOM EVA ULICA od 1 do 8, TRINKOVA ULICA parne od 40 do 76, od 79 do 82, 85, 88, 89, 90, 96, 100, ULICA JOŽETA JAPLJA 13, 16, 16/a, 17, 18, 19, 21, 23, 25, ULICA RUDOLFA JANEŽI A 1, 3, 4, 5, 5/a, 8, VREGOVA ULICA 1, 1/a, 3, 4, 5, 6, 7, 7/a, 9, VRHOVCI, C. I 1, 2, 4, 5, 6, 7, VRHOVCI, C. II 1, 2, 3, 4, 5, 7, VRHOVCI, C. III od 1 do 15, parne od 16 do 28, VRHOVCI, C. IV od 1 do 9, 11, VRHOVCI, C. IX od 1 do 9, 27, VRHOVCI, C. V od 1 do 9, 11, VRHOVCI, C. VI od 1 do 10, 12, VRHOVCI, C. VIII od 1 do 11, 13, 17, VRHOVCI, C. X od 1 do 29, 31, 32, 34, 36, VRHOVCI, C. XI od 1 do 7, 11, 13/a, 15, VRHOVCI, C. XII od 1 do 9, 11, 11/a, parne od 12 do 26, VRHOVCI, C. XIII od 1 do 12, VRHOVCI, C. XIV od 1 do 8, neparne od 11 do 17, VRHOVCI, C. XIX od 1 do 13, 14, 16, 18, VRHOVCI, C. XV od 1 do 8, VRHOVCI, C. XVI od 1 do 8, VRHOVCI, C. XVII od 1 do 8, parne od 10 do 40, VRHOVCI, C. XVIII od 1 do 7, 9, VRHOVCI, C. XX 1, 3, 5, VRHOVCI, C. XXI neparne od 3 do 21, od 22 do 36, 38, 50, VRHOVCI, C. XXII od 1 do 15, 18, VRHOVCI, C. XXVI od 1 do 16, VRHOVCI, C. XXVIII od 1 do 10, 12, 16, VRHOVCI, C. XXX 1, od 4 do 10, VRHOVCI, C. XXXII od 1 do 5, 7, 9, ZA OPEKARNO 5, 7, 8, 13, 19, 22, 23, 24, 28, ZADNIKARJEVA ULICA 2, 3, 4, 5, od 8 do 12, 14, 16, ŽEJE 2, 6, parne od 10 do 22, 23, 24. Vsaka na novo dolo ena hišna številka znotraj šolskega okoliša sodi v obstoje i šolski okoliš. 32

Starši otrok, ki prebivajo izven šolskega okoliša, vendar bi želeli vpisati otroka na našo šolo, morajo oddati pisno vlogo najkasneje do 15. julija za naslednje šolsko leto. ŠOLSKA PREHRANA Šola organizira: obvezno malico za vse u ence, kot dodatno ponudbo kosilo in popoldansko malico, dietno prehrano. Dietna prehrana Šola organizira dietno prehrano v okviru svojih možnosti in v okviru možnih finan nih sredstev. Dietno prehrano lahko uveljavljajo starši u encev na podlagi: dogovora in pisnega soglasja, potrdila le ega zdravnika ali zdravnika specialista in s strani stroke predpisanega jedilnika. Za vsako šolsko leto morajo starši predložiti novo zdravniško potrdilo. PRIJAVA NA ŠOLSKA PREHRANO TER AS IN NA IN ODJAVE POSAMEZNEGA OBROKA Prijava Starši lahko prijavijo u enca na šolsko prehrano praviloma v mesecu juniju za naslednje šolsko leto oziroma kadarkoli med šolskim letom. Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu»prijava na šolsko prehrano«. Obrazec u enci prejmejo ob zaklju ku šolskega leta, na voljo je v ra unovodstvu ali na spletni strani šole. Prijavo hrani šola do konca šolskega leta, za katerega je bila oddana. Šola sklene s starši pogodbo o zagotavljanju šolske prehrane, v kateri so opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. 33

Preklic prijave in odjava prehrane Oddano prijavo na šolsko prehrano lahko starši kadarkoli prekli ejo. Starši lahko za stalno odjavijo vse ali posamezne obroke šolske prehrane. Pisno izjavo o prijavi ali odjavi lahko starši oddajo v ra unovodstvu. Preklic in odjava veljata z naslednjim dnem po prejemu preklica oziroma odjave. Odjava in prijava posameznega dnevnega obroka med šolskim letom Straši lahko odjavijo ali prijavijo posamezni obrok s pisnim obvestilom preko u enca, po e-pošti ali osebno v ra unovodstvu. Posamezni obrok za odsotnega u enca so dolžni starši pravo asno odjaviti. Posamezni obrok je pravo asno odjavljen, e se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do 10.00. Posamezni obrok za u enca, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter sre anjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola. encu bo zagotovljen posamezen obrok, e bodo starši ali enec še isti dan pred za etkom pouka obvestili ra unovodstvo, da bo u enec prisoten pri pouku. Pla ilo polne cene obroka V primeru, da starši posameznega obroka ne odjavijo pravo asno, pla ajo polno ceno obroka. Odjavljeni obroki prehrane se obra unajo naslednji mesec. Cena šolske prehrane Ceno šolske prehrane dolo i šola s cenikom, ki ga sprejme svet šole. Svet šole sprejme tudi ceno stroškov opomina. Pla evanje prehrane Starši so dolžni pla evati šolsko prehrano v rokih, navedenih na položnicah oziroma obvestilih. Šolsko prehrano starši pla ujejo na ra un šole s položnico, ki jim jo šola izstavi do 10. v mesecu. 34

Ukrepi zaradi nepla evanja V kolikor starši niso pla ali stroškov za šolsko prehrano do roka zapadlosti ra una, se jim izstavi: 1. opomin (brez stroškov), 2. opomin (stroški), 3. opomin (stroški). Po 3. opominu se sproži postopek izterjave preko sodiš a. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE Zagotavljanje sredstev za subvencionirano šolsko prehrano Iz državnega prora una se zagotavljajo sredstva za: subvencioniranje ene malice dnevno na u enca, ki zaradi socialnega položaja ne zmore pla ati prispevka za kosilo, subvencijo za kosila u encem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo pla ati prispevka za kosilo, izjemno subvencijo za malice in kosila na predlog šole ali staršev u enca zaradi socialnega in materialnega položaj enca, organizacijo in opravljanje drugih dejavnosti šolske prehrane, opredeljenih z zakonom. enec ima pravico do subvencije za malico in kosilo za: vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem, prvi dan odsotnosti, e se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliš in ne more pravo asno odjaviti oziroma prevzeti obroka. Ta pravica ni prenosljiva. Subvencija za malico Od 1. septembra 2012 je do splošne subvencije upravi en samo tisti u enec, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu 35

je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. Do dodatne subvencije za malico je upravi en u enec, e je povpre ni mese ni dohodek na osebo v procentih od neto pla e nižji ali enak 42 % neto povpre ne pla e na osebo. Subvencija za kosila Subvencija za kosilo pripada u encu, pri katerem povpre ni mese ni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povpre ne pla e. encu, ki mu je priznana pravica do subvencije, pripada subvencija kosila v višini cene kosila. Izjemna subvencija za malico in kosilo Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, na predlog šole ali vlagatelja, pri ugotavljanju upravi enosti do subvencije malice ter subvencije kosila poleg dohodka in premoženja, ki ga dolo a zakon, upošteva tudi druga dejstva in okoliš ine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj u enca. Druga dejstva in okoliš ine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj u enca, so: dolgotrajna bolezen ali smrt v družini, nenadna izguba zaposlitve staršev in naravne ali druge nesre e. Uveljavljanje pravice do subvencije za šolsko prehrano enec oziroma njegovi starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih živi, uveljavljajo pravico do subvencije za šolsko prehrano na centru za socialno delo. Vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije za šolsko prehrano vložijo na enotni vlogi, obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. 36

encu, ki uveljavlja pravico do subvencije za malico, kosilo ali izredno malico in/ali kosilo pripada pravica od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo. Dokler šola ne prejme odlo be centra za socialno delo o subvencioniranju prehrane, u enec oziroma njegovi starši pla ujejo prehrano po redni ceni. Z dnem prejema odlo be se pri naslednjem obra unu šolske prehrane pora unajo že pla ani prispevki v skladu z izdano odlo bo. Odprava odlo be o priznanju pravic Center za socialno delo lahko odlo bo o subvenciji šolske prehrane odpravi, e ugotovi, da so starši u enca ali njegovi zastopniki: prikazovali lažne podatke ali jih zamol ali ali sporo ili neresni ne podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odlo be, s katero je bila u encu priznana pravica do subvencije za šolsko prehrano ali je bila odlo ba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja staršev, u enec pa do subvencije šolske prehrane ni bil upravi en ali je bil upravi en v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V primeru odprave odlo be šola zara una stroške prehrane neposredno u encu oziroma staršem, v kolikor niso odjavili malice ali kosila. Varstvo pravic O pravicah iz javnih sredstev odlo a center za socialno delo po zakonu o splošnem upravnem postopku. 37

as kosila je od 11.35 do 14.25. U enci prejmejo brezpla no eviden no izkaznico. Uprabljajo jo za prejem kosila in izposojo knjig v šolski knjižnici. Izkaznica ni prenosljiva, ob izgubi ali uni enju bodo stroške nove pokrili starši. 38

VZGOJNO DELOVANJE Na podlagi spremembe Zakona o osnovni šoli smo pripravili dokumenta Vzgojni na rt Osnovne šole Vrhovci in Pravila šolskega reda za u ence Osnovne šole Vrhovci. Želimo, da jih u enci, u itelji in starši im bolje spoznamo in upoštevamo, saj se vse bolj zavedamo, kako pomemben je vzgojni element v današnji šoli. Skupaj se bomo trudili, da bi se ob upoštevanju pravil in dogovorov na naši šoli vsi dobro po utili. Narava dokumentov je takšna, da se iz leta v leto spreminjata in prilagajata novim željam in potrebam u encev, staršev in u iteljev, zato vas vljudno vabimo, da nam v šolskem letu 2012/13 posredujete svoja mnenja, predloge in pripombe glede vzgojnega delovanja. VZGOJNI NA RT OSNOVNE ŠOLE VRHOVCI Vzgojni na rt smo sooblikovali skupaj z u enci in njihovimi starši. V njegovem širšem pomenu nas vzgojni na rt usmerja k vzgojnim pristopom, v ožjem pomenu pa pomeni na rt za izvajanje vzgojnih dejavnosti v naslednjem šolskem letu. Vsaka vzgoja temelji na ob ih civilizacijskih vrednotah, želimo pa dati poudarek tudi ciljem vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih bomo najbolj uresni evali kot Ekošola in Zdrava šola (podrobneje predstavljeno v letnem delovnem na rtu šole). 1. VREDNOTE itelji, u enci in starši smo skupaj izbrali tri vrednote, ki se nam zdijo najpomembnejše in jim želimo slediti v naslednjem šolskem letu. Vrednote so med seboj nelo ljivo povezane in 39

nam predstavljajo smernice, v lu i katerih se bomo trudili izvajati vse vzgojne dejavnosti. Spoštovanje Kot eno izmed klju nih vrednot smo soglasno izpostavili spoštovanje. Spoštovanje se za ne pri vsakem posamezniku, ki zna ceniti samega sebe ter druge. U itelji in enci želimo živeti v spoštljivem okolju, ki bo spodbujalo razvoj zdrave samopodobe posameznika in dobrih medosebnih odnosov. Sprejemanje druga nosti Pomembno se nam zdi, da u ence vzgajamo v strpnosti, sprejemanju druga nih in zavedanju, da smo razli ni in da ravno razli nost bogati naše skupno življenje. Zavedamo se, da je vsak posameznik druga en, med seboj pa se razlikujejo tudi družine, kar moramo pri svojem obnašanju in delovanju upoštevati. Dobri medsebojni odnosi Z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo lažje uresni evali zastavljene vzgojne in izobraževalne cilje, saj je medsebojno razumevanje in strpnost temelj vsake skupnosti. Ravnajmo tako, da se nih e ne bo po util izklju enega iz naše skupnosti. 2. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE 2.1 Temeljna vzgojna na ela Pravila šolskega reda (natan neje jih opredeljuje dokument Pravila šolskega reda za u ence Osnovne šole Vrhovci) so podro je delovanja, pri katerem moramo biti enotni u itelji in u enci, naša prizadevanja pa morajo podpirati tudi starši. Pri izvajanju vzgojnih dejavnosti se bomo opirali na nekatera temeljna na ela, navedena v nadaljevanju. 40

Aktivno sodelovanje u encev encem je omogo eno izražanje mnenja in posredovanje predlogov preko svojih predstavnikov v šolski skupnosti. enci so sodelovali tudi pri oblikovanju vzgojnega na rta, z izvajanjem le-tega pa bodo še bolj aktivno udeleženi v vsakodnevno vzgojno delovanje, saj jih bomo spodbujali k vse ve ji avtonomnosti in odgovornosti. U enci bodo lahko aktivni tudi na u nem podro ju, saj jih bomo im bolj spodbujali k medsebojni u ni pomo i. Sodelovanje s starši Starši in šola smo dolžni poskrbeti za dobrobit otroka, kar se lahko uresni uje samo s tesnim medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem. Starši so odgovorni za otrokovo redno izpolnjevanje šolskih obveznosti in za redno spremljanje otrokovega šolskega dela, njegovega po utja v šoli ter njegovega vedenja. Soodgovorni smo tako za otrokov u ni kot tudi osebnostni razvoj. Oblike sodelovanja šole s starši: govorilne ure ter individualni razgovori, roditeljski sestanki, sodelovanje s strokovnimi delavci šole pri reševanju problemov, ki jih ima njihov otrok, predavanja za starše (npr. Šola za starše, predavanja v okviru roditeljskih sestankov), možnost posredovanja predlogov preko predstavnika oddelka v svet staršev, sodelovanje z u itelji pri pripravi in izvedbi dni dejavnosti, priprava in obiskovanje razrednih in šolskih prireditev, prispevanje materiala za izvedbo dni dejavnosti ali za razli ne zbiralne akcije, neformalna sre anja. V vsakodnevnem skupnem življenju lahko nastanejo nesoglasja, ki jih s pogovorom navadno hitro rešimo. Da ne bi prihajalo do nepotrebne izgube asa ali dodatnih 41

nesporazumov želimo, da starši upoštevajo postopnost pri reševanju problemov. Starši naj se v primeru konfliktov ali težav najprej obrnejo na itelja, ki problem pozna ali je z njim povezan. Za pomo pri pogovoru in reševanju težav lahko prosijo tudi razrednika. V primeru, da težave tudi ob prisotnosti razrednika ne morejo rešiti, se bo vklju ila svetovalna služba. e tudi to ne bo pripomoglo k razrešitvi konflikta, pa bo k sodelovanju povabljena tudi ravnateljica šole. Združevanje pravic, odgovornosti in pravil Življenje v šoli je življenje v skupnosti, vsaka skupnost pa lahko deluje le na podlagi medsebojno dogovorjenih pravil, ki jih morajo spoštovati vsi lani skupnosti. Pravila nastajajo na podlagi pravic lanov skupnosti, hkrati pa vsaka pravica prinaša s seboj tudi dolžnost. Da bi zaš itili pravice posameznikov, smo dorekli posledice, ki sledijo neizpolnjevanju pravil in jih podrobneje opredelili v Pravilih šolskega reda Osnovne šole Vrhovci. Spodbujanje samostojnosti in odgovornosti Cilj vzgoje je vse ve ja samostojnost in odgovornost otrok. Glede na otrokovo zrelost je prav, da spodbujamo samostojnost pri njihovih odlo itvah, vendar se morajo ob tem zavedati posledic ter nositi tudi odgovornost za svoje odlo itve. Otroka želimo nau iti, kako njegova dejanja vplivajo nanj, na drugega posameznika in na celotno skupnost, ob tem pa pove ati otrokov nadzor nad lastnim ravnanjem. Usklajenost vzgojnih dejavnikov, doslednost in osebni zgled Naše vzgojne usmeritve bodo uspešne samo, e jih bomo podpirali vsi in jih dosledno izvajali. Na podlagi medsebojno dogovorjenih vrednot je naloga nas vseh (u encev, u iteljev in staršev), da drug drugemu s svojim ravnanjem dajemo zgled spoštljivega in odgovornega ravnanja. 42

2.2 Vzgojne dejavnosti Preventivno in proaktivno delovanje šole Šola na rtuje in izvaja vzgojne dejavnosti na ravni šole, na ravni posameznih razredov ali oddelkov, in ko je potrebno tudi na ravni posameznih u encev. V prihodnje se bomo posvetili predvsem prepre evanju vsakršnih oblik nasilja in miroljubnemu reševanju konfliktov. Šola deluje v duhu Ekošole in Zdrave šole ter se vklju uje v razli ne projekte in akcije. Projekti za teko e šolsko leto bodo opredeljeni v veljavnem Letnem delovnem na rtu. 2.3 Svetovanje Kadar se u enec znajde v stiski ali pred problemom, ki ga sam ne more rešiti, naj se poskuša pogovoriti z nekom, ki mu zaupa. V šoli se lahko obrne na u itelja, razrednika, svetovalno delavko, ravnateljico ali drugega zaposlenega na šoli. Poskušali mu bomo pomagati najti primerno rešitev problema. U enci se lahko obrnejo na svetovalno delavko, kadar potrebujejo: svetovanje in pomo pri težavah z u enjem, svetovanje in pomo pri osebnih težavah, pomo pri reševanju medsebojnih konfliktov, pomo pri odlo itvi za poklic, samo pogovor. V primeru suma nasilja v družini bomo ravnali v skladu s protokolom za vzgojno-izobraževalne zavode pri obravnavi nasilja v družini (Ur. list RS, št. 16/2008). 2.4 Šolska mediacija in restitucija Mediacija in restitucija sta na ina reševanja sporov in problemov. Strokovni delavec bo v primeru, da u enec zavra a možnosti, ki jih ponujata mediacija in restitucija, 43

odlo il o posledicah kršitev v skladu z dogovori in pravili šolskega reda. V nekaterih izjemnih primerih je glede na okoliš ine kljub so asno izvedeni mediaciji ali restituciji encu lahko izre en tudi formalni vzgojni opomin. Temeljna na ela mediacije in restitucije so: za u enca sta mediacija in restitucija prostovoljna, ponujena možnost, lahko se odlo i, da bo skušal reševati spor ali odpraviti posledice svojih neustreznih dejanj na ta na in; mediacija in restitucija sta priložnosti za u enje novih vzorcev vedenja in popravo napak; spodbujata pozitivno vedenje in poudarjata vrednote; ne spodbujata obrambnega vedenja, kar storita kritika in kaznovanje; zahtevata odlo itev in napor u enca; ni kaznovalca, u enci ustvarjalno rešujejo spor ali problem; vpletene strani sprejmejo rešitev problema oziroma nadomestilo povzro ene škode. Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomo i tretje osebe, posrednika oziroma mediatorja, pogovorijo in ugotovijo, kje so to ke njihovega spora, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in ustva, izmenjajo stališ a ter poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. Restitucija je metoda poravnave povzro ene škode. Pri restituciji naj bo poravnava smiselno povezana s povzro eno eti no, psihološko, socialno ali materialno škodo. Kadar enec ne more poravnati škode neposredno, jo lahko nadomesti na podro ju, na katerem je bila škoda povzro ena. 44

3. Pohvale, priznanja, nagrade Pohvale, priznanja in nagrade u encem ali skupinam encev predlagajo: oddel ne skupnosti in skupnost u encev šole, razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj. Pohvale so lahko ustne ali pisne. Priznanja podeljuje u encem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. enci lahko dobijo posebna priznanja: ob koncu 1. triade bronasto priznanje, ob koncu 2. bronasto ali srebrno priznanje, ob koncu 3. triade pa bronasto, srebrno ali zlato priznanje (odvisno od predhodnega priznanja). enci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Na in podeljevanja pohval, priznanj in nagrad natan neje opredeljuje dokument Pravila šolskega reda za u ence Osnovne šole Vrhovci. 45

4. Vzgojni ukrepi Vzgojni ukrepi so posledice hujših ali ponavljajo ih kršitev pravil šole in so na in reševanja problemov, ki se s tem pojavijo. Uporabljajo se lahko, e: trenutna situacija narekuje naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaš ita imovine ipd.), u enci zavra ajo sodelovanje pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, pogovor s samopresojo, restitucija, mediacija ipd.), u enci niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih ali ponavljajo kršitve pravil šolskega reda in dogovorov. Vzgojne ukrepe natan neje opredeljuje dokument Pravila šolskega reda za u ence Osnovne šole Vrhovci. 5. Veljavnost vzgojnega na rta Vzgojni na rt je nastal v sodelovanju z u enci, strokovnimi delavci šole in starši. Osnutek Vzgojnega na rta je bil potrjen na pedagoški konferenci dne 19. 5. 2009, svetu staršev dne 26. 5. 2009 in svetu šole dne 28. 5. 2009. Ravnateljica ga je sprejela dne 29. 5. 2009. Veljati je za el 1. 9. 2009. 46

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA U ENCE OSNOVNE ŠOLE VRHOVCI Vzgojne postopke in ukrepe dolo a dokument Pravila šolskega reda, ki je nastal na podlagi Vzgojnega na rta šole. Tako u enci kot tudi u itelji in starši se strinjamo, da bodo dogovorjena pravila smiselna le, e se jih bomo vsi dosledno držali. Naš namen je, da bi obstoje a pravila na Osnovni šoli Vrhovci še utrdili in dali poseben poudarek pravilom, ki se nanašajo na nenasilno vedenje. Vsakršno nasilje je nedopustno. 1. Pravice in dolžnosti u enca Pravice in dolžnosti u enca so med seboj nelo ljivo povezane. U enec ima svoje pravice, vendar mora tudi drugim omogo iti uresni evanje njihovih pravic in izpolnjevati svoje dolžnosti. PRAVICE U ENCA da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti da nemoteno spremlja pouk da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok da mu je omogo eno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet da dobi pri svojem delu pomo in podporo, e ju potrebuje da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje DOLŽNOSTI U ENCA da redno in to no obiskuje pouk in druge vzgojnoizobraževalne dejavnosti da med poukom ne moti sošolcev in u itelja da pri pouku sodeluje in izpolnjuje svoje u ne in druge šolske obveznosti da odgovorno in pravo asno naredi doma o nalogo, ki je na OŠ Vrhovci obvezna da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete 47

da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti razli nih kultur da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etni no pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliš ine da u itelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo loveško dostojanstvo in pravico do zasebnosti da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne zna ilnosti, predznanje in individualne posebnosti da dobi o svojem delu sprotno, pravi no in utemeljeno povratno informacijo da sodeluje pri ocenjevanju da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole drugih u encev in delavcev šole da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino u encev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje da ima strpen odnos do druga e misle ih da spoštuje pravice drugih encev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, loveškega dostojanstva, etni ne pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola da se spoštljivo vede do drugih in spoštuje njihovo zasebnost da u encev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu da redno opravi obveznosti, povezane z ustnim ali pisnim ocenjevanjem ali ocenjevanjem njegovih izdelkov, nastopov, ipd. da svoji razvojni stopnji primerno utemelji svoje mnenje glede ocenjevanja da na dnevih dejavnosti, ekskurzijah, pri interesnih dejavnostih aktivno sodeluje in upošteva dogovorjena pravila ter navodila 48

da se lahko svobodno izre e o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole da se vklju uje v delo oddel ne skupnosti u encev, skupnosti encev šole in šolskega parlamenta da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih da spoštuje pravila šolskega reda in hišni red ter ostala dogovorjena pravila bivanja na šoli da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddel ni skupnosti ali skupnosti u encev šole da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva u encev 2. Pravila e želimo zagotoviti uresni evanje pravic in dolžnosti vseh encev, je pomembno, da vsak spoštuje dogovorjena pravila. Splošna pravila so pravila, ki veljajo za celotno šolo. Poleg teh se vsak razrednik ali u itelj z u enci dogovori za interna pravila, ki so v skladu s splošnimi pravili, a bolj podrobna. a) Medsebojni odnosi Prizadevamo si za vljudne, strpne in spoštljive medsebojne odnose med u enci, med u enci in delavci šole ter do vseh obiskovalcev šole. enci zaposlene na šoli in obiskovalce šole vikajo in jih pozdravljajo. enci višjih razredov so posebej pozorni in skrbni do mlajših encev. enci pazijo na primerno vedenje in govorjenje, ne uporabljajo kletvic in neprimernih izrazov. enci ne izvajajo verbalnega, psihi nega in fizi nega nasilja nad drugimi in ga prepre ujejo. 49

b) Gibanje na šoli V šolo je potrebno prihajati to no. U enci, ki niso voza i in niso vklju eni v jutranje varstvo, naj pridejo v šolo najve 10 minut pred za etkom pouka. enci se v šoli gibljejo umirjeno, s imer zagotavljajo svojo in tujo varnost. enci pazijo, da ne povzro ajo hrupa in niso preve glasni na hodnikih, v jedilnici in u ilnicah. enci po akajo u itelja pred u ilnico. Ob prihodu v u ilnico se z u iteljem pozdravijo in pripravijo u ne pripomo ke. enci ne smejo zamujati k pouku. V asu odmorov se u enci ne zadržujejo v garderobah in sanitarijah. Zapuš anje šole v asu pouka in med odmori u encem ni dovoljeno. Po kon anem pouku in ostalih dejavnostih u enci odidejo domov in se ne zadržujejo v šolskih prostorih in pred šolo. Uporaba zunanjih šolskih površin izven vzgojno-u nega procesa je na lastno odgovornost. c) Obla enje enci se preobujejo pri garderobnih omaricah in poskrbijo, da so te urejene in zaklenjene. enci morajo biti v šolskih prostorih in pri dejavnostih, ki jih organizira šola, primerno in dostojno oble eni ter urejeni. Pri športni vzgoji morajo imeti u enci primerno športno opremo (športni copati, telovadni copati). 50

) Prehranjevanje Pred uživanjem hrane si u enci umijejo roke. V jedilnici torbe odložijo na dogovorjeno mesto. Hrano kulturno pojedo in to omogo ijo tudi drugim. Po obroku u enci po istijo in uredijo prostor. enci se pred prevzemom kosila obvezno evidentirajo s kartico. Kartico prejmejo ob vpisu v šolo in jo uporabljajo vsa leta šolanja. Kartica služi tudi izposoji knjižnega gradiva. enci kartico redno prinašajo v šolo in z njo ravnajo odgovorno (ne sme se prepogibati, prati v pralnem stroju, luknjati in izpostavljati ostrim predmetom) ipd. d) Uporaba prenosnih telefonov in drugih elektronskih naprav Uporaba prenosnih telefonov v šoli ni dovoljena (razen v izjemnih primerih bolezen, poškodba, ko telefon uporabijo po dogovoru z u iteljem). Za nujne klice je u encem na voljo telefon v tajništvu šole. V asu bivanja na šoli in pri razli nih oblikah šolskih dejavnosti so elektronske naprave izklju ene, pospravljene v torbi in u enci zanje v celoti odgovarjajo. e enec v šoli uporablja mobitel, mu ga u itelj vzame in preda ravnateljici, kjer telefon prevzamejo u en evi starši. e) Nedovoljena sredstva Kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev oziroma prihod ter prisotnost pod vplivom alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev v asu pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem na rtu šole, je strogo prepovedano. f) Obnašanje med poukom enci pri pouku sodelujejo in upoštevajo navodila u iteljev. Do sošolcev in u iteljev so prijazni in strpni. 51

Med poukom ni dovoljeno jesti in žve iti. e u itelj opazi, da enec med poukom žve i, izbere ustrezen vzgojni ukrep. enci smejo piti vodo iz svojih plastenk, e jim u itelj to dovoli. Po kon ani u ni uri u enci uredijo u ilnico in jo zapustijo šele, ko to dovoli u itelj. Vsak u enec si mora prizadevati, da prevzete in dogovorjene naloge opravi vestno in po navodilih. g) Obnašanje pri šolskih dejavnostih, ki se izvajajo izven šole Na izletih, ekskurzijah, taborih, dnevih dejavnosti, tekmovanjih se u enci primerno vedejo in upoštevajo navodila. Na šolskem kombiju in javnih prevoznih sredstvih se u enci vedejo primerno, skrbijo za svojo in varnost drugih ter upoštevajo navodila. h) Skrb za isto okolje enci skrbijo za isto okolje v šoli in izven nje v skladu s pravili Ekošole. i) Knjižni ni red lanstvo in izkaznica Vsi u enci, u itelji in ostali delavci šole so lani šolske knjižnice. lanarine ni. Pri izposoji knjižnega gradiva je uporaba kartice obvezna. 52

Delovni as knjižnice Knjižnica je za izposojo gradiva odprta po urniku, ki je objavljen na vratih knjižnice in spletni strani šole. V asu, ko ima knjižni arka pouk, je knjižnica zaprta. Izposoja knjižni nega gradiva in izposojevalni roki Uporabniki knjižnice si lahko izposojajo gradivo na dom ali v italnici. Knjige (strokovne in leposlovne) se izposoja za 15 dni. Vsako knjigo je možno po poteku izposojevalnega roka podaljšati še za 15 dni. Po tem roku je potrebno knjigo vrniti. Knjige za bralno zna ko in doma e branje se izposojajo le za 15 dni, po tem roku jih je potrebno vrniti, ker se ne podaljšujejo. Za angleško in nemško bralno zna ko si lahko izposodite le 1 naslov knjige. Rezervacije gradiva ni. enci si med poletnimi po itnicami ne izposojajo gradiva. enci 9. razredov morajo vrniti izposojeno gradivo do 15. 6., ostali u enci pa do konca šolskega leta. Nerednim uporabnikom se lahko izposoja odre e, dokler ne poravnajo svojih obveznosti. Odnos do knjižni nega gradiva S knjižni nim gradivom uporabniki skrbno ravnajo. Poškodovano ali izgubljeno knjižni no gradivo nadomesti uporabnik z novim, po vsebini enakovrednim gradivom, in sicer v dogovoru s knjižni arko. Uporaba ra unalnika enci lahko uporabljajo ra unalnik za iskanje gradiva, za pisanje in oblikovanje besedil ter za iskanje informacij prek interneta. Prednost pri iskanju imajo u enci, ki potrebujejo 53

informacije za šolsko delo in u enci, ki doma nimajo ra unalnika. j) Spoštovanje šolske in tuje lastnine enci skrbijo za isto o v u ilnicah, na hodnikih in v okolici šole. Pazijo na šolski inventar. Škodo na šolski lastnini in škodo na lastnini sošolcev ali zaposlenih, ki je bila namerno povzro ena, u enci v dogovoru s starši povrnejo. Dragih in dragocenih predmetov ter ve jih vsot denarja enci ne nosijo v šolo. Za svojo lastnino (potrebš ine, igra e, ure, nakit ) u enci odgovarjajo sami. Nanjo morajo vedno paziti in hkrati spoštovati tujo. 3. Pohvale, priznanja, nagrade Pohvale, priznanja in nagrade u encem ali skupinam encev predlagajo: oddel ne skupnosti in skupnost u encev šole, razrednik, drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj. Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se u enec ali ve u encev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddel ni skupnosti ali za individualno napredovanje u enca. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. 54

Pisne pohvale se podeljujejo za: prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, bistveno izboljšanje u nega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom, doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in sre anjih u encev z razli nih podro ij znanja in delovanja, posebej prizadevno in u inkovito delo v oddel ni skupnosti u encev ali skupnosti u encev šole, nudenje pomo i tistim, ki jo potrebujejo, aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi razli nih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole. Priznanja podeljuje u encem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v ožji in širši skupnosti. Priznanja se izrekajo za: ve letno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu, ve letno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih, ve letno prizadevno delo v oddel ni skupnosti, skupnosti encev šole ali šolskem parlamentu, doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in sre anjih u encev, ki so organizirana za obmo je celotne države. enci lahko dobijo posebna priznanja: na koncu 1. triade bronasto priznanje, na koncu 2. bronasto ali srebrno, na koncu 3. triade pa bronasto, srebrno ali zlato (odvisno od predhodnega priznanja). enci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega u enca dolo i ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so 55

nagrade knjige ali pripomo ki, ki jih u enec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.»posebne nagrade«s šolskim emblemom so: obesek za klju e, majica, kapa. Priznanja in nagrade lahko podeljuje ravnatelj ob zaklju ku šolskega leta na slavnosten na in. Osnovna šola Vrhovci dosežke u encev objavlja tudi na oglasni deski in v šolskem glasilu. U enci se lahko z razrednikom dogovorijo, da se dosežki objavljajo tudi na oglasni deski v mati ni u ilnici. 4. Kršitve e u enec stori kršitev, u itelj praviloma ravna po naslednjem postopku: se pogovori z u encem/vpletenimi u enci, u enca/vpletene opozori in pove kakšen vzgojni ukrep lahko sledi, po svoji presoji izre e ustrezen vzgojni ukrep. Ob ponavljajo ih se kršitvah oziroma po potrebi, glede na težo kršitve, u itelj izpelje: pogovor z u encem in starši, pogovor z u encem, razrednikom in starši, pogovor z u encem in svetovalno službo, pogovor z u encem, u iteljem, razrednikom, starši in svetovalno službo, pogovor z u encem, u iteljem, razrednikom, starši, svetovalno službo in ravnateljem. 4. 1 Lažje kršitve enec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali ne spoštuje pravil Osnovne šole Vrhovci, stori kršitev. Kršitev stori tudi u enec, ki krati pravice drugih u encev ali zaposlenih na šoli. 56

4. 2 Hujše kršitve ponavljajo e istovrstne lažje kršitve, neopravi eni posami ni ali strnjeni izostanki nad 10 ur, uporaba pirotehni nih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole in pri dejavnostih izven šole, izsiljevanje drugih u encev ali delavcev šole, namerno poškodovanje in uni evanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih u encev, delavcev ali obiskovalcev šole, kraja lastnine šole, drugih u encev, delavcev ali obiskovalcev šole, popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo, uni evanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola, grob verbalni napad na u enca, u itelja, delavca šole ali drugo osebo, fizi ni napad na u enca, u itelja, delavca šole ali drugo osebo, ogrožanje življenja in zdravja u encev in delavcev šole, kajenje in prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v asu pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem na rtu šole, prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v asu pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem na rtu šole, spolno nadlegovanje u encev ali delavcev šole. 57

4.2.1 Vzgojni ukrepi Vzgojni ukrepi so posledice kršitev pravil šole in so na in reševanja problemov, ki se s tem pojavijo. itelj pred izbiro vzgojnega ukrepa ugotovi, da je kršitev zanesljivo mogo e pripisati dolo enemu u encu ali skupini encev. Po presoji strokovnega delavca se lahko v primeru hujše kršitve obvesti pristojne institucije (policija, center za socialno delo ). O vzgojnem ukrepu u itelj obvesti razrednika tako, da v zvezek opažanj vpiše kršitev in izre en vzgojni ukrep. O uporabi vzgojnega ukrepa u itelj po potrebi obvesti starše enca. Z njimi se pogovori o kršitvi pravil, posledicah in možnih na inih reševanja težav. e starši odklonijo razgovor, odklonitev ne zadrži uporabe vzgojnega ukrepa. Šola vodi zapise o razlogih za uporabo vzgojnih ukrepov. Vzgojni ukrep naj bo smiselno povezan s kršitvijo. U itelj naj spodbudi u enca, da sam predlaga ustrezen ukrep, s katerim bi popravil kršitev. Vzgojni ukrep naj bo primeren starosti enca in teži dejanja. NABOR MOŽNIH VZGOJNIH UKREPOV V PRIMERU KRŠITVE ustno ali pisno opravi ilo (osebno ali javno), povra ilo škode za sošolca, ki ga je u enec na kakršenkoli na in užalil (u enec nariše risbo, stori nekaj zanj ), zaostalo doma o nalogo opravi doma do naslednjega dneva, dodatna obveznost, ob uporabi mobitela sledi odvzem mobitela do prihoda staršev, 58

ukinitev ugodnosti, ne preživi odmora z vrstniki, pospravljanje u ilnice (u enec pobere papir ke, pospravi igra e, pomete ), podaljšano rediteljstvo, pospravljanje celotne jedilnice po pouku, materialno nadomestilo šolske lastnine, tematska doma a naloga, študij literature, primerne kršitvi; priprava referata in poro anje pred razredom na RU (trajanje po dogovoru z iteljem), pomo mlajšim u encem (npr. v OPB pri doma i nalogi), družbeno-koristno delo (pomo u itelju, v kuhinji, v knjižnici, istilkam ), aktivno sodelovanje v dobrodelni akciji (v dogovoru s šolsko svetovalno delavko), zadržanje na krajšem razgovoru v zvezi z reševanjem problemov po pouku, kadar u enec onemogo a u enje drugih u encev ali ogroža varnost, se zanj lahko organizira u enje in delo izven u ne skupine. U itelj, ki je uporabil ta ukrep, preveri delo u enca in se z njim pogovori o vzrokih težav, pove an nadzor nad u encem v asu, ko je v šoli, a ni pri pouku ali pri organiziranih oblikah vzgojnoizobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora oziroma organizacija nadomestne ustrezne dejavnosti v šoli, pred asen odhod domov s taborov ali dnevov dejavnosti (za odhod poskrbijo starši), za asna prepoved sodelovanja v dejavnosti (trajanje prepovedi odvisno od teže kršitve in u iteljeve presoje), prepoved udeležbe na razli nih dejavnostih, prepoved udeležbe pri športni vzgoji, e otrok nima športne opreme, prepoved vožnje s šolskim kombijem (ob predhodnem obvestilu staršev), 59

ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi u encev ali v povezavi z nadstandardnimi storitvami šole, drugi vzgojni ukrepi, povezani s storjeno kršitvijo in izbrani po presoji u itelja. 5. Vzgojni opomini encu se izre e vzgojni opomin, kadar so iz rpana pedagoška sredstva vsebovana v vzgojnem na rtu šole. Vzgojni opomini se izrekajo glede na Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 76/2008). 6. Organiziranost u encev v osnovni šoli V osnovni šoli se u enci organizirajo v oddel ne skupnosti. enci oddel ne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost u encev šole. enci pri urah oddel ne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer: obravnavajo u ni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomo pri u enju, organizirajo pomo sošolcem v razli nih težavah, sodelujejo pri dejavnostih, namenjenih krepitvi medsebojnih odnosov, spoštovanja in strpnosti, obravnavajo kršitve in predlagajo na ine ukrepanja ter preventivnega delovanja, dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti, predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene, sodelujejo pri ocenjevanju, 60

oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade encem v oddel ni skupnosti, organizirajo razli ne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim na rtom dežurstev, organizirajo razli ne akcije in prireditve, opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo. Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddel ne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost encev šole. Skupnost u encev šole sprejme letni program dela. Skupnost u encev šole opravlja naslednje naloge: zbira pripombe in predloge oddel nih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, spremlja uresni evanje pravic in dolžnosti u encev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic u encev, organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega asopisa in informira u ence o svoji dejavnosti, na rtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.), predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, istejše okolje) in sodeluje pri uresni itvi idej, oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja encem, opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo u enci. Skupnost u encev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddel nih skupnosti. Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti u encev šole. Sestavljajo ga u enci, ki jih izvoli skupnost u encev šole. 61

Število predstavnikov se dolo i glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9. Šolski parlament se skli e najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti u encev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddel ne skupnosti. e dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddel nih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament. iteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude u encev, ki so jih oblikovali v skupnosti u encev šole ali šolskem parlamentu. 7. Obiskovanje pouka 7. 1 Obiskovanje pouka in opravi evanje odsotnosti enec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa. Starši morajo na prvi dan izostanka u enca sporo iti njegovo odsotnost. e u enec izostane ve kot pet dni, starši pa razredniku niso sporo ili vzroka izostanka, razrednik o izostanku u enca obvesti starše in jih pozove, da sporo ijo vzrok izostanka. Odsotnost u enca morajo starši opravi iti osebno ali v pisni obliki. Osebna ali pisna opravi ila je treba posredovati razredniku najkasneje v treh delovnih dneh po prihodu u enca v šolo. Razrednik sproti pregleduje izostanke u encev in ustrezno ukrepa. e razrednik v omenjenem roku ne prejme opravi ila, šteje izostanke za neopravi ene. Kadar u enec izostane zaradi 62

bolezni ve kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravi enosti izostanka. e razrednik dvomi o verodostojnosti opravi ila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravi ilo izdal. e ugotovi, da je opravi ilo lažno, izostanka ne opravi i in se v sodelovanju z ravnateljem dogovori za nadaljnje ukrepanje. 7. 2 Ukrepi pri obravnavanju izostankov od pouka enec lahko izostane, ne da bi starši sporo ili vzrok izostanka, e njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v ve delih traja najve pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravi ljivih razlogov dovoli u encu daljši izostanek od pouka. Odsotnost u enca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli u itelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost. enec mora o odsotnosti obvestiti tudi razrednika. Posamezni u enec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproš en sodelovanja pri dolo enih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole. Starši u enca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti itelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše as trajanja oprostitve. enec, ki je oproš en sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. e u enec zaradi 63

zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost. Za neopravi en izostanek se šteje neopravi ena odsotnost enca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Neopravi eni izostanki so ob asni, e u enec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, e izostanek traja ve ur ali šolskih dni zaporedoma. Izostanke u enca pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše. Zakon o osnovni šoli v 102. lenu predvideva, da se z globo od 500 do 1000 evrov za prekršek kaznuje starše, e njihov otrok ne obiskuje pouka in drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole iz neopravi ljivih razlogov. Po prou itvi vseh okoliš in se ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo lahko odlo i, da se izostanek u enca ne bo obravnaval kot neopravi en izostanek, e oceni, da je vzrok izostanka take narave, da enec potrebuje pomo oziroma svetovanje. 8. Varnost u encev Varnost u encev opredeljuje tudi dokument Hišni red, sprejet 22. 6. 2008. Šola varuje u ence pred nadlegovanjem, trpin enjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi enci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor. U enci so dolžni takšno ravnanje sporo iti zaposlenim na šoli. 64

9. Sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva u encev Za zdrav razvoj u encev skrbimo na ve na inov: v šoli pripravljamo zdravo in raznovrstno hrano, poskrbimo, da vsi enci vsaj malicajo, pripravljamo pa tudi kosila in popoldanske malice. Za vse u ence je drugi glavni odmor namenjen rekreaciji, ki se v lepem vremenu izvaja na zunanjem šolskem igriš u, v primeru slabega vremena pa v telovadnici šole. encem, ki so vklju eni v OPB, po kon anem pouku oz. kosilu zagotovimo redno rekreacijo na svežem zraku. Šola organizira sistemati ne preglede, za u ence 1. in 7. razreda je organizirano cepljenje. Prav tako opravljamo sistemati ne preglede zob in u enje pravilnega iš enja in nege zob. Z Zdravstvenim domom Vi sodelujemo pri izvedbi u nih vsebin o zdravem na inu življenja. Po potrebi bomo sodelovali tudi s Centrom za socialno delo in Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše. Na podro ju zdravstvenega varstva u encev šola sodeluje s starši, tako da: jih obveš a o zdravstvenih pregledih in cepljenjih encev, jih obveš a o zdravstvenih težavah ali poškodbah v asu bivanja v šoli. 65

10. Veljavnost Pravil šolskega reda Osnovne šole Vrhovci Pravila šolskega reda Osnovne šole Vrhovci so nastala na podlagi Vzgojnega na rta v sodelovanju z u enci, strokovnimi delavci šole in starši. Osnutek pravil šolskega reda je bil obravnavan na pedagoški konferenci dne 24. 5. 2012, svetu staršev predstavljen dne 26. 5. 2012 in s sklepom sveta šole sprejet 31. 5. 2012. Veljati za ne 1. 9. 2012. S tem prenehajo veljati Pravila šolskega reda za u ence Osnovne šole Vrhovci, sprejeta 1. 9. 2010. 66

HIŠNI RED Hišni red je nastal na podlagi predlogov u encev, strokovnih delavcev šole in staršev. Osnutek hišnega reda je bil obravnavan na pedagoški konferenci, svetu staršev in svetu šole. Ravnateljica ga je sprejela dne 22. 6. 2008. Veljati je za el 3. 9. 2008. 1. Obmo je šole in površine, ki sodijo v šolski prostor V šolsko obmo je Osnovne šole Vrhovci, Cesta na Bokalce 1 (v nadaljevanju šola), na katerem veljajo pravila hišnega reda in ga šola nadzoruje ter lahko sankcionira neupoštevanje pravil, sodi: objekt Osnovne šole Vrhovci v celoti, zunanje površine šole, in sicer: športno (veliko) igriš e s pripadajo o zelenico, otroško igriš e in šolski parkiriš i. 2. Poslovni as in uradne ure Poslovni as šole je od 6.30 do 16.30. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, ob torkih tudi med 13.00 in 15.00. 3. Uporaba šolskega prostora in organizacija nadzora Šolo uporabljajo udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in najemniki. Šola je varovana z alarmnim sistemom in video nadzorom. 67

4. Ukrepi za zagotavljanje varnosti 4.1 Vhodi v šolo Šola ima za u ence, njihove starše, zaposlene in obiskovalce tri vhode. 4.2 Prihajanje v šolo in odhajanje iz nje Šola je prostor, kjer se lahko zadržujejo le zaposleni na OŠ Vrhovci in u enci, ki so vpisani v šolo. V šoli je prepovedano gibanje nezaposlenih na šoli, razen v primerih, ko so dogovorjeni z enim od zaposlenih delavcev oz. v asu govorilnih ur, roditeljskih sestankov ali drugih oblik sodelovanja šole s starši in širšo okolico. V šoli se lahko zadržujejo tudi osebe, ki so na službenem obisku. 4.3 Pouk in življenje v šoli Pouk se za enja to no. Za to nost za etka pouka so odgovorni u itelji in u enci, zamujanje k pouku ni dovoljeno. Šolsko igriš e je do 14. ure namenjeno vzgojnoizobraževalnemu procesu šole (pouku, programu podaljšanega bivanja ipd.). 4.4 Skrb za lastnino V šoli so vsi dolžni skrbeti za skupno imetje. Spoštovati je potrebno tudi imetje vsakega posameznika. Tujega imetja oz. lastnine si ni dovoljeno prisvajati, ga skrivati, uni evati ali poškodovati. V primeru, da u enec namerno povzro i materialno škodo šoli ali posamezniku, je to dolžan povrniti. Višino škode oziroma zneska, ki ga je u enec dolžan povrniti, dolo i vodstvo šole v dogovoru s starši. 68

4.5 Prepoved snemanja V šoli je prepovedana uporaba drugih naprav, ki omogo ajo kakršno koli avdio in video snemanje šolskih prostorov, zaposlenih in sošolcev (razen v primerih, ko ima oseba za to dovoljenje vodstva šole). Enake omejitve veljajo za fotografiranje v šoli. Nepooblaš eno uporabo teh naprav bo šola obravnavala kot hujše kršenje hišnega reda in predpisov o varstvu osebnih podatkov 4.6 Druge omejitve in ukrepi za zagotavljanje varnosti itelj lahko u encu za asno odvzame tudi druge predmete ali snovi, ki ne sodijo v šolo, še posebej, e z njimi moti pouk ali z njimi ogroža svojo varnost in varnost drugih. 4.7 Dežurstva Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in da bi se zagotavljala varnost, zaposleni opravljajo dnevna dežurstva v posameznih šolskih prostorih. 5. Vzdrževanje reda in isto e 5.1 Skrb za urejenost enci morajo biti v šolskih prostorih primerno in dostojno oble eni in preobuti v šolske copate, pri športni vzgoji pa v iste športne copate oz. na razredni stopnji tudi v gimnasti ne copate. enci se v šoli gibljejo umirjeno, s imer zagotavljamo varnost. Prepovedano je tekanje, spotikanje, prerivanje in kri anje. 69

enci, zaposleni na šoli in ostali uporabniki so dolžni skrbeti za isto okolje. To velja za vse prostore, ki pripadajo šoli in zunanje šolske površine. 5.2 Uporaba mobilnih telefonov V šoli je prepovedana kakršna koli uporaba mobilnih telefonov med poukom in drugimi dejavnostmi, ki jih organizira šola. V primeru nujnega telefonskega klica domov, se u enec o tem lahko dogovori z u iteljem in klic opravi v tajništvu šole. 5.3 Predvajalniki glasbe encem v šoli ni dovoljena uporaba razli nih glasbenih predvajalnikov. 5.4 Garderobe enci dobijo v uporabo garderobno omarico. Notranjost in zunanjost garderobnih omaric mora biti urejena. Po pouku se v prostoru garderob ni dovoljeno zadrževati. 70