Projektna dokumentacija za gradnjo enostanovanjske stavbe iz vidika šeste bistvene zahteva za objekte

FGPA Petra Kekec PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADNJO ENOSTANOVANJSKE STAVBE IZ VIDIKA ŠESTE BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE Diplomsko delo Marec, 2016

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADNJO ENOSTANOVANJSKE STAVBE IZ VIDIKA ŠESTE BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE Študentka: Študijski program: Smer: Mentor: Somentor: Petra KEKEC visokošolski, VS Operativno-konstrukcijska doc. dr. Nataša ŠUMAN Andrej Cehtl, univ. dipl. gosp. inž. Maribor, marec 2016 II

III

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Nataši ŠUMAN in somentorju Andreju Cehtlu, univ. dipl. gosp. inž. za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Izredna zahvala gre tudi mojemu možu, sinu in hčerki ter ostali družini, kateri so mi omogočili študij ter me spodbujali. IV

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADNJO ENOSTANOVANJSKE STAVBE IZ VIDIKA ŠESTE BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE Ključne besede zakonodaja, energetska učinkovitost, enostanovanjske stavbe, toplotna učinkovitost, montažna hiša UDK: 620.9:697.1(043.2). Povzetek V diplomski nalogi je predstavljena projektna dokumentacija za enostanovanjsko hišo LUMAR, katera je pomembna iz vidika šeste bistvene zahteve glede energetske učinkovitosti stavb. Ker se zakonska podlaga in smernice EU glede energetske učinkovitosti nenehno spreminjajo, smo predstavili tudi zakonodajo iz področja energetske učinkovitosti v Sloveniji. Podali smo tudi shematski prikaz dokumentacije, ki je potrebna za gradnjo enostanovanjskih stavb za zadostitev pogojev 6. bistvene zahteve za objekte. S pomočjo gradbenega programa Gradbena fizika URSA 4.0 smo izdelali izkaza energetske učinkovitosti stavbe in energetskih lastnosti stavbe ter energetsko izkaznico, s katero smo enostanovanjsko stavbo LUMAR uvrstili v energetski razred A1, skoraj nič-energijske stavbe. V

THE DESIGN DOCUMENTATION FOR THE CONSTRUCTION OF FAMILY HOUSE FROM THE ASPECT OF THE SIXTH ESSENTIAL REQUIREMENTS Abstract In this thesis is presented design documents for a detached house LUMAR, which is important from the point of view of the sixth essential requirements for the energy performance of buildings. Because the legal basis for energy efficiency and EU directives constantly changing, we also presented the legislation from the field of energy efficiency in Slovenia. We made scematic representation of the documentation required for the construction of detached buildings in order to satisfy the conditions 6.essential requirements of facilities. With the help of the construction program Building physics URSA 4.0 we created a statement of the energy efficiency of buildings, energy performance of buildings and energy performance certificate, which was a detached building LUMAR ranked in energy class A1, near-zero energy buildings. VI

Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 1.1 Opredelitev problema... 4 1.2 Namen in cilji diplomske naloge... 5 1.3 Omejitve... 5 2. ZAKONODAJA ENERGETSKE IZKAZNICE STAVB... 6 2.1 Zakonska podlaga... 6 2.2 Zakoni ter predpisi v Republiki Sloveniji v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb... 7 2.3 Gradbeni predpisi... 8 3. DEFINICIJA IN KLASIFIKACIJA STAVB... 10 3.1 Definicija objektov in stavb... 10 3.2 Razvrščanje objektov... 11 4. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA... 12 4.1 Definicija in vrste projektne dokumentacije... 12 4.2 Sestav Projektne dokumentacije... 13 5. POTREBNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADNJO ENOSTANOVANJSKE STAVBE IZ VIDIKA ŠESTE BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE... 16 5.1 Opis šeste bistvene zahteve po ZGO-1... 16 5.2 Potrebna projektna dokumentacija iz vidika energetske učinkovitosti stavb za enostanovanjske stavbe... 19 5.2.1 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD... 19 5.2.2 Projekt za izvedbo - PZI... 22 5.2.2 Projekt izvedenih del - PZI... 23 5.3 Energetska izkaznica stavbe... 24 5.4 SHEMATSKI PRIKAZ POTREBNE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA ENOSTANOVANJSKE STAVBE... 30 6 POTREBNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA IZ VIDIKA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI STAVB ZA ENOSTANOVANJSKO HIŠO LUMAR... 31 6.1 Kratek opis objekta... 31 6.2 PGD... 37 6.2.1 Izračun gradbene fizike s pomočjo programa URSA 4.0.... 37 6.2.2 Prikazi izračuna gradbene fizike... 43 6.3 PZI... 45 6.4 PID... 45 1

6.5 SHEMATSKI PRIKAZ POTREBNE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA ENOSTANOVANJSKO STAVBO LUMAR... 46 7 ZAKLJUČEK... 49 8 VIRI IN LITERATURA... 50 9 PRILOGE... 52 9.1 Seznam slik... 52 9.2 Seznam tabel... 53 9.3 Seznam prilog... 53 9.4 Naslov študenta... 53 9.5 Kratek življenjepis... 53 2

UPORABLJENI SIMBOLI C stopinje Celzija % odstotek K U H T T L Q NH A(u) V(e) Q NC Q P U g U w L D H Kelvin toplotna prehodnost količnik specifičnih transmisijskih toplotnih izgub povprečna letna temperatura potrebna toplota za ogrevanje stavbe neto uporabna površina stavbe ogrevana prostornina zgradbe dovoljen letni potreben hlad za hlajenje stavb letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi toplotna prehodnost stekla toplotna prehodnost okna toplotne izgube skozi ovoj stavbe skupne toplotne izgube 3

1. UVOD 1.1 Opredelitev problema V Sloveniji so stavbe, kakor tudi drugod po EU, eden največjih porabnikov energije. Energija, ki se porabi za ogrevanje, pripravo tople vode in poleti za hlajenje stavb, predstavlja okoli 40 % porabe energije v EU. Pri tem se upošteva, da se večinoma porabljene energije proizvede z uporabo fosilnih goriv, kateri prispevajo 36 % CO₂ h globalnemu segrevanju. Ker so stavbe veliki porabniki energije, le-te predstavljajo veliki potencial pri zmanjšanju porabe energije z uporabo obnovljenih virov energije (OVE). S tem namenom je bila iz strani članic EU sprejeta Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Direktiva EPBD (2002/91/EU) je bila sprejeta leta 2002, leta 2010 pa je vstopila v veljavo njena prenovljena različica EPBD Recast (2010/31/EU). Na podlagi te direktive se je v EU uvedlo energetsko certificiranje stavb. Za prikaz energetske učinkovitosti stavb se je leta 2014 uvedlo izdelovanje energetske izkaznice stavb. (Priročnik, 2011) V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. Od teh je 60 % enodružinskih in 72 % večstanovanjskih stavb, ki sodijo po debelini vgrajene toplotne izolacije fasade med energijsko neučinkovite. Okna z energijsko varčno zasteklitvijo predstavljajo le 16 % vseh oken. Pogoj za energetsko učinkovitost stavb je prepoznaven v dobri toplotni zaščiti ovoja stavbe. Ko zagotovimo energetsko učinkovit ovoj stavbe, so v naslednjem koraku pomembne energetsko učinkovite naprave s čim večjimi izkoristki. Za energetsko učinkovitost v času uporabe objekta pa je pomemben tudi uporabnik, saj njegov odnos veliko doprinese k varčevanju z energijo. (Praunseis Z., Strojko R., 2014) V skladu z Direktivo EU o energetski učinkovitosti stavb se bodo morali gradbeni standardi povsod po Evropi, tako tudi v Sloveniji, v veliki meri usmeriti k zmanjšanju porabe energije. S spremembo gradbenih standardov glede energetske učinkovitosti stavb se bo bistveno zmanjšala poraba energije v stavbah, kar bo doseženo s sprejetjem naslednjih ukrepov: - metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb, ki bo upoštevala tudi lokalne klimatske razmere; - določitev minimalnih standardov energetske učinkovitosti, ki bodo veljale tako za nove stavbe, kakor tudi za vse večje prenove obstoječih hiš; - sistem energetskega certificiranja stavb, ki bo lastnikom, najemnikom in uporabnikom omogočil veliko boljši vpogled v porabo energije; - uvedbo rednih pregledov kotlov in klimatskih sistemov zaradi preverjanja energetske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov. (Direktiva EU, 2010) 4

1.2 Namen in cilji diplomske naloge Za prikaz čim boljše učinkovitosti stavb bomo predstavili zakonodajo, pravilnike ter potrebno projektno dokumentacijo za gradnjo enostanovanjske stavbe, ki jo obravnavamo kot tržno gradnjo z namenom prodaje. Investitorju stavbe, katera se bo prodajala na trgu, zakonska podlaga narekuje kar nekaj zahtev pri pripravi projektne dokumentacije. Namen diplomske naloge je predstaviti zakonodaje in tehnične smernice za energetsko učinkovitost stavb, projektne dokumentacije, ki so potrebne za gradnjo nove stavbe, ter energetske izkaznice, ki se izdelujejo za vse novogradnje, ki se bodo ali prodale ali oddale v najem. Iz vidika 6. bistvene zahteve, ki pogojuje izdelavo energetske izkaznice, bomo podrobneje predstavili projektno dokumentacijo, ki se navezuje na izdelavo energetske izkaznice. Podali bomo shematski prikaz potrebne projektne dokumentacije za enostanovanjske stavbe. Za primer novogradnje enostanovanjske stavbe LUMAR bomo podrobneje predstavili ovoj stavbe ter prikazali energetsko izkaznico stavbe. 1.3 Omejitve V diplomski nalogi bomo kot objekte obravnavali stavbe. Osredotočili se bomo namreč na enostanovanjske stavbe, saj je energetska izkaznica predpisana samo za stavbe. Ker nam zakonodaja narekuje predpise glede energetskih izkaznic in stavb, bomo podali tudi definicije, katere se nanje navezujejo. Predmet obravnave v aplikativnem delu bo novogradnja enostanovanjske stavbe montažne gradnje (Lumar). Objekt je lociran v Marjeti na Dravskem polju. Za izračun gradbene fizike, ki je obvezni sestav Projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja za stavbe, bomo uporabili program URSA, Gradbena fizika 4.0. 5

2. ZAKONODAJA ENERGETSKE IZKAZNICE STAVB 2.1 Zakonska podlaga Leta 2010 sta Evropski parlament ter Svet Evropske unije sprejela prenovljeno Direktivo o energetski učinkovitosti stavb 2010/31/EU (v nadaljevanju direktiva), katere predhodnica je direktiva 2002/91/ES iz leta 2002. (Direktiva EU, 2010) Do spremembe direktive je prišlo zaradi ugotovitev Evropske komisije, da»stara«direktiva ne zajema vseh stavb z energetsko učinkovitimi potenciali. Prav tako zaradi različnih računskih metod za določanje rabe energije primerjava stavb ni bila mogoča, ker minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb niso bile vedno stroškovno učinkovite. Prenovljena direktiva iz leta 2010 upošteva cilje podnebno-energetske politike 20-20-20 do 2020, to pomeni, da predvideva do leta 2020 zmanjšanje števila emisij toplogrednih plinov, porabe energije in deleža končne rabe energije, pridobljene iz obnovljivih virov, za 20 % glede na vrednosti iz leta 1990. Vse novogradnje, ki niso v lasti javnih organov, morajo do leta 2020 doseči naziv nič-energijska stavba, seveda ob upoštevanju minimalnih standardov ter vgradnje visoko učinkovitih energetskih sistemov. Namen in cilj zakonodaje je, da se z upoštevanjem zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev v EU izboljša energetska učinkovitost stavb. (Direktiva EU, 2010) Direktiva 2010 z upoštevanjem zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v Uniji. Prenovljena direktiva EPBD iz leta 2010 določa zahteve v zvezi s: splošnim okvirom metodologije za izračun celovite energetske učinkovitosti stavb in stavbnih enot; uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih stavb in novih stavbnih enot; uporaba minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ki se nanašajo na: o stavbe, stavbne dele ali elemente stavb, kjer potekajo velika prenovitvena dela; o elemente stavb, ki so del ovoja in imajo zahteven vpliv na energetsko učinkovitost, kadar se obnovijo ali nadomestijo z boljšimi; o tehnične sisteme v stavbah ob njihovi vgradnji, zamenjavi ali nadgradnji. oblikovanjem nacionalnih načrtov za povečanje števila skoraj nič energijskih stavb; 6

energetskim certificiranjem stavb ali stavbnih enot; rednimi pregledi ogrevalnih sistemov in klimatskih sistemov v stavbah; neodvisnimi sistemi nadzora nad energetskimi izkaznicami in poročili o rednih pregledih ogrevalnih in klimatizacijskih sistemov. (Direktiva EU, 2010) Zahteve, katere so določene v tej direktivi, so minimalne in podajajo naslednje zahteve: Za nove stavbe države članice poskrbijo, da stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti ter da se (če je to možno) uporabijo sistemi oskrbe z energijo na podlagi energije iz obnovljivih virov, ogrevanje in hlajenje s pomočjo energije iz obnovljivih virov in uporaba toplotne črpalke. (Direktiva EU, 2010) Za obstoječe stavbe Prenovljene stavbe morajo dosegati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, članice pa spodbujajo uporabo alternativnih sistemov pridobivanja energije. (Direktiva EU, 2010) 2.2 Zakoni ter predpisi v Republiki Sloveniji v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb Slovenija je z upoštevanjem navodil sledila direktivi EU-EPBD Recast (2010/31/EU, njena predhodnica je bila direktiva EU-EPBD 2002/91/EU). Ustregla je zahtevam o učinkovitosti stavb ter zmanjšanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov, v svojo zakonodajo je sprejela nova določila in zahteve, ki jih zajema Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) (Ur. l. RS, št. 17/2014), ki hkrati predstavlja zakonsko podlago za uveljavitev podzakonskih aktov in določil za: (Direktiva EU, 2010): - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 (je nadgradnja Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002) (v nadaljevanju PURES 2010). (Ur. l. RS, št. 93/08, 47/09, 52/10) - Tehnične smernice TSG-1-004:2010 učinkovita raba energije (v nadaljevanju Tehnične smernice TSG-1-004:2010). (Tehnična smernica, 2010) Ravno spremenjena direktiva EPBD je bila podlaga za slovenski Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), kateri je bil sprejet 30. junija 2010, v veljavo pa je stopil 1.1.2011. K PURES-u sodi tudi tehnična smernica za graditev TSG-1-004:2010, s katero se je oblikovala zahteva za minimalno energijsko učinkovitost novogradenj. Po zakonskih aktih morajo stavbe iz vidika energetske učinkovitosti izpolnjevati različne kriterije, kot so: koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja zgradbe H T, dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Q(NH), dovoljen letni potreben 7

hlad za hlajenje stavbe Q(NC), letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), stavbe morajo za delovanje sistemov souporabljati obnovljive vire energije, predpisane pa so tudi najvišje dopustne toplotne prehodnosti za elemente toplotnega ovoja stavb. (PURES 2010) Novogradnja je energetsko učinkovita, če presega osnovne zahteve navedene zakonodaje. Ugotavljanje energetsko učinkovite stavbe se zagotavlja s pomočjo energetske izkaznice, ki ima v Sloveniji naslednjo zakonsko podlago: 1. Energetski zakon (EZ-1) (Ur. l. RS, št. 17/2014); 2. Zakon o spremembah Energetskega zakona (EZ-1A) (Ur. l. RS, št. 81/2015); 3. Tehnična smernica TSG-1-004-2010 učinkovita raba energije (Tehnična smernica, 2010); 4. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010); 5. Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 6/2010); 6. Pravilnik o spremembi Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 23/2013); 7. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/2014); 8. Uredba o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice (Ur. l. RS, št. 15/2014). Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic 92/2014 določa podrobnejšo vsebino in obliko energetske izkaznice stavbe, metodologijo za izdelavo in izdajo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register. Prav tako določa podrobnejšo vsebino, obliko, metodologijo in roke za nadzor nad izdanimi energetskimi izkaznicami. (Ur. l. RS, št. 92/2014) 2.3 Gradbeni predpisi Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) definira naslednje predpise:»gradbeni predpisi so tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe.«(zgo-1, 2. člen) 8

Z gradbenimi predpisi za posamezne objekte določimo njihove tehnične značilnosti. Objekti morajo glede na svoj namen izpolniti eno, več ali vse bistvene zahteve, kot so: (ZGO-1, 9. člen) 1. Mehansko odpornost in stabilnost; 2. Varnost pred požarom; 3. Higiensko in zdravstveno zaščito in zaščito okolice; 4. Varnost pri uporabi; 5. Zaščito pred hrupom; 6. Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. 9

3. DEFINICIJA IN KLASIFIKACIJA STAVB 3.1 Definicija objektov in stavb 1 V nadaljevanju podajamo definicije objektov in stavb, kot je to definirano v 2.členu ZGO-1. Objekti so konstrukcije, spojene s tlemi, narejene iz gradbenih materialov in komponent in so rezultati gradbenih del. Objekte delimo na stavbe in gradbeno inženirske objekte. Stavbe so objekti s streho, ki se lahko uporabljajo kot samostojne enote; zgrajene so kot trajni objekti, vanje lahko osebe vstopajo in so primerne ali namenjene za zaščito ljudi, živali in stvari. Ni nujno, da imajo stavbe stene. Zadostuje streha, obstajati pa morajo razmejitve, ki določajo samostojen značaj posamezne stavbe glede ločene rabe. Samostojna stavba je katerakoli prostostoječa stavba. Tudi v primeru, kadar se objekti dotikajo (na primer dvojčki ali vrstne hiše) posamezne enote, štejemo za samostojne stavbe, če so ločene s požarnim zidom, segajočim od strehe do kleti, ali če požarnega zidu ni, imajo pa lasten vhod kakor tudi lasten sistem napeljav oziroma oskrbe in jih je mogoče uporabljati ločeno. (Uredba o klasifikaciji vrst objektov) Za stavbo se štejejo tudi podzemni objekti, ki se uporabljajo ločeno in v katere ljudje lahko vstopajo in ki so primerni ali namenjeni za zaščito ljudi, živali ali stvari (podzemna zaklonišča, podzemne bolnišnice, podzemni nakupovalni centri, podzemne delavnice in podzemne garaže). Stavbe so razdeljene na stanovanjske in nestanovanjske. (Uredba o klasifikaciji vrst objektov) Stanovanjske stavbe so stavbe, od katerih se vsaj polovica uporabne površine uporablja za stanovanjske namene. Če se za stanovanjske namene uporablja manj kot polovica uporabne površine tal, se stavba razvrsti k nestanovanjskim stavbam, in sicer po namembnosti za katero je zasnovana. Nestanovanjske stavbe so stavbe, ki se v glavnem uporabljajo oziroma so namenjene za nestanovanjske namene. Če se vsaj polovica uporabne površine tal uporablja v stanovanjske namene, se stavba uvršča med stanovanjske. 1 Povzeto po Zakon o graditvi objektov, ZGO-1 10

3.2 Razvrščanje objektov 2 CC (Classification of Types of Constructions) oziroma klasifikacija objektov po vrstah je bila razvita na osnovi Osrednje klasifikacije proizvodov, ki so jo leta 1991 objavili Združeni narodi. V splošnem se kratica CC uporablja v vseh državah, razlika je le v tem, da ji vsaka država pripiše svojo kratico. To pomeni, da v Sloveniji uporabljamo za klasifikacijo stavb oznako CC-SI. V Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se objekti delijo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, objekti pa se delijo tudi glede na vzdrževanje. (Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje Ur. l. RS, št. 18/13, 24/13, 26/13) Klasifikacija deli objekte na dve osnovni kategoriji, in sicer na stavbe in inženirske objekte. Znotraj teh dveh področij se objekti ločijo po tehnični zasnovi, katera je odvisna od uporabe in namembnosti stavbe (stanovanjska, nestanovanjska). Pri razvrščanju moramo posamezen objekt obravnavati kot celoto. V nekaterih primerih se lahko zgodi, da se mora kot celoto obravnavati več objektov skupaj. Objekti se razvrščajo glede na pretežni del uporabe. Ker je predmet obravnave v diplomski nalogi gradnja enostanovanjske stavbe, bomo predstavili razvrščanje objektov samo za stanovanjske stavbe. Po CC-SI imajo enostanovanjske stavbe klasifikacijsko številko 11100. Pri tem posamezne številke predstavljajo: 1. področje (STAVBE) 11.oddelek (STANOVANJSKE STAVBE) 111 skupine (ENOSTANOVANJSKE STAVBE) 1110. razredi (ENOSTANOVANJSKE STAVBE) 11100 podrazredi (ENOSTANOVANJSKE STAVBE) V prilogi 1 je podana klasifikacija stavb, katera je povzeta po Uredbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena. (Ur. l. RS, št. 109/11) 2 Povzeto po Uredba CC-SI 11

4. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 4.1 Definicija in vrste projektne dokumentacije Po Pravilniku o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08) je kot projektna dokumentacija definiran skupek različnih vrst dokumentacije, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti gradnje. V Pravilniku so določena jasna določila o vsebini in sestavu projektne dokumentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, o načinu izdelave le-teh in vrste njihovih načrtov ter elaboratov, ki jo sestavljajo. Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija deli na (Pravilnik, 2. člen): - Idejno zasnovo (IDZ); - Idejni projekt (IDP); - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD); - Projekt za izvedbo (PZI) in - Projekt izvedenih del (PZI). V nadaljevanju bomo na kratko predstavili vse dele projektne dokumentacije, kateri so obvezni sestav vsakega načrta za gradnjo enostanovanjske stavbe ter jih podaja Pravilnik o projektni dokumentaciji. Idejna zasnova (IDZ) Namen idejne zasnove je pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev, kakor tudi podati osnovni prikaz objekta glede velikosti in oblike stavbe. Na osnovi želje investitorja projektant izriše načrt objekta. Ker pridobitev projektnih pogojev ni obvezen del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, se lahko investitor seveda s predhodnim posvetovanjem s projektantom odloči, ali bo iskal projektne pogoje. Po 11. členu Pravilnika mora vodilna mapa IDZ vsebovati samo osnovne podatke o objektu, kot so: grobi načrt arhitekture za stavbe iz katerih je razvidna velikost in višina objekta, umestitev objekta v prostor ter priključki na javno infrastrukturo. Prav tako morajo biti iz vidika požarne varnosti prikazani odmiki med stavbami in parcelnimi mejami, dostop gasilnih vozil v primeru požara ter podatki, po katerih pravilnikih bo stavba načrtovana. Idejni projekt (IDP) je v glavnem namenjen investitorju, saj z njegovo pomočjo pridobi realne podatke o stroških gradnje in samem obsegu objekta, zato morajo biti v 12

načrtih IDP-ja podani gradbeni podatki o dimenzijah konstrukcije in sistemov, kakor tudi količina materiala in specifikacija, s katerimi lahko določimo oceno stroškov investicije. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je projekt, na podlagi katerega pristojni upravni organ izda gradbeno dovoljenje. Ker je dokumentacija PGD-ja pomemben člen za našo diplomsko nalogo (glede vidika varčevanja z energijo in ohranjanja toplote), ga bomo podrobneje obrazložili v poglavju 5.2.1. Projekt za izvedbo (PZI) je sestavljen iz podrobneje dodelanih načrtov (detajlov gradbenih konstrukcij) glede tehničnih rešitev ter nadgrajuje načrte iz Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz vidika energetske učinkovitosti stavb je PZI zelo pomemben, saj lahko le z dobro izdelanim načrtom detajlov gradbenih konstrukcij (kot so npr. toplotni mostovi) zagotovimo, da bo stavba energetsko učinkovita. PZI bomo podrobneje obrazložili v poglavju 5.2.2. Projekt izvedenih del (PID) je dokumentacija, katera po končani gradnji objekta in pred samo uporabo objekta poda dejansko stanje le-tega. Ker je v PID-u obvezna izdelava energetske izkaznice, bomo to dokumentacijo podrobneje obrazložili v poglavju 5.2.3. 4.2 Sestav Projektne dokumentacije V osnovi so vse projektne dokumentacije sestavljene iz treh sestavin (Pravilnik o PD, 5. člen): 1. Vodilna mapa; 2. Načrti; 3. Elaborati. Vodilna mapa je glede na namen posamezne projektne dokumentacije določena posebej. Po Pravilniku je vodilna mapa definirana kot zbir dokumentov, s katerimi dokazujemo ujemanje med projektnimi rešitvami in prostorskimi akti, izpolnjevanje bistvenih zahtev gradnje, prav tako so v njej podane tudi izjave o odgovornosti in pregled gradbenih elementov celotnega objekta. Vodilna mapa je najobsežnejša ter s tem tudi najzahtevnejša v PGD-ju; nadalje ji sledita še IDZ in PID. V vsaki projektni dokumentaciji je vodilna mapa vedno označena s številko 0. Ker se vsebine in oblike vodilne mape v različnih projektnih dokumentacijah razlikujejo, bomo v tabeli 4.1 prikazali vsebino vodilne mape po posamezni projektni dokumentaciji. V tabeli je z oznako po Pravilniku obvezna vsebina, z oznako x pa vsebina, katera po Pravilniku ni predpisana, vendar je iz strani projektiranja smiselna in je zato tudi priporočljiva. 13

Tabela 4.1: V tabeli je prikazan sestav vodilne mape po posameznih projektnih dokumentacijah (IZS, 2014): ŠT/PRILOGA SESTAVINE VODILNE MAPE IDZ IDP PGD PZI PID 0.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o projektantu in udeležencih pri graditvi 0.2 Kazalo vsebine vodilne mape 0.3 Kazalo vsebine projekta x 0.4 Splošni podatki o objektu in soglasjih 0.5 Podatki o izdelovalcih projekta 0.6 Izjava odgovornega vodja projekta za PGD 0.7 Povzetek revizijskega poročila 0.8 Lokacijski podatki 0.9 Zbirno projektno poročilo x x 0.10 Izkazi 0.11 Kopije pridobljenih soglasij in soglasij za priključitev 0.12 Izjava OVP PID in odgovornega nadzornika 0.13 Izjava projektanta in nadzornika ter OVP in odgovornega nadzornika Načrti so po strokah opredeljene obdelave posameznih projektov objekta. V posamezni Projektni dokumentacijo so številčno urejeni po predpisanih številkah (Pravilnik, 7. člen), in sicer: - Številka 1: NAČRT ARHITEKTURE - Številka 2: NAČRT KRAJINSKE ARHITEKTURE - Številka 3: NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI - Številka 4: NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME - Številka 5: NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME - Številka 6: NAČRT TELEKOMUNIKACIJ - Številka 7: TEHNOLOŠKI NAČRT - Številka 8: NAČRT IZKOPOV IN OSNOVNE PODGRADNJE. Vsak načrt je sestavljen iz tehničnega poročila in risb. Če pri projektiranju katerega izmed zgoraj navedenih načrtov v projektu ne potrebujemo, se zaporedje številk kljub temu ne spremeni. Vsak načrt sestoji iz naslovne strani, v kateri so navedeni podatki o načrtu, kazalo vsebine načrta ter izjava odgovornega projektanta (samo v PGD). V 14

Prilogi 1 je podana vsebina naslovne strani s ključnimi podatki o načrtu, kot to predpisuje Pravilnik v Prilogi 6. V tabeli 4.2 so prikazane sestavine posameznega načrta ter kaj mora posamezna vrsta projektne dokumentacije vsebovati. V tabeli je z oznako po Pravilniku obvezna vsebina, z oznako x pa vsebina, katera je po Pravilniku priporočljiva. Tabela 4.2: V tabeli je prikazan sestav načrtov po posameznih projektnih dokumentacijah (IZS, 2014): ŠT/PRILOGA SESTAVINE NAČRTOV IDZ IDP PGD PZI PID 0.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 0.2 Kazalo vsebine načrta 0.3 Izjava odgovornega projektanta načrta v PGD x Kazalo vsebine projekta x x x x Opombi: 1. Pri stavbah samo načrti arhitekture, prikaz priključkov 2. Posebnosti pri enostanovanjskih hišah le načrt arhitekture Elaborati so vrsta dokumentacije, katera je izdelana kot strokovna podlaga različnih faz projektne dokumentacije. Izdelajo jih izdelovalci elaboratov, kar pomeni, da ni nujno, da jih izdela odgovorni projektant. Običajno se zahteva, da se na podlagi elaboratov izdelajo tudi pripadajoči izkazi (izkaz o energetski učinkovitosti stavb idr). Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo. (Pravilnik, 2008) Pravilnik v poglavju 3.6 obravnava posebnosti projektne dokumentacije za enostanovanjske stavbe. 34. člen Pravilnika določa poenostavitve v primeru dokumentacije za enostanovanjske stavbe, ki sodijo med manj zahtevne objekte. V 35. členu je določena vsebina PGD-ja, ki mora vsebovati vodilno mapo, načrt arhitekture, namesto načrta gradbenih konstrukcij pa je lahko podana le izjavo odgovornega projektanta, da bo objekt mehansko odporen in stabilen. 36. člen Pravilnika določa, da mora PZI za enostanovanjsko stavbo vsebovati načrte podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov. 15

5. POTREBNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADNJO ENOSTANOVANJSKE STAVBE IZ VIDIKA ŠESTE BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE 5.1 Opis šeste bistvene zahteve po ZGO-1 Šesta bistvena zahteva je zahteva o varčevanju z energijo in ohranjanju toplote. Z upoštevanjem zunanjih klimatskih razmer in zagotavljanjem notranjega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi je potrebno zagotoviti tudi učinkovito rabo energije. S pravilno in preudarno izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in pripravo tople vode v objektih moramo zagotoviti, da objekt ne preseže dovoljene letne toplote za ogrevanje in letne dovedene energije za svoje delovanje. Temelji šeste bistvene zahteve o varčevanju z energijo in ohranjanju toplote so: - Energetski zakon (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014 z dne 7.3.2014) (EZ-1, 2014); - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES; Ur. l. RS, št. 52/2010 z dne 30.3.2010) (Ur. l. RS, št. 52/2010); - Tehnične smernice (TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije). Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah določa tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanju lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energetskih lastnosti stavbe. PURES se uporablja za vse novogradnje in za rekonstrukcije stavb, kjer je poseg v toplotni ovoj večji kot 25 % površine. Če želimo zagotoviti učinkovito rabo energije v stavbah, se morajo v času izdelovanja projektne dokumentacije upoštevati različni parametri, kot so: življenjska doba stavbe, namembnost, klimatski podatki, material konstrukcije in ovoja stavbe, orientiranost in lega objekta, parametre notranjega okolja, vgrajeni sistemi in uporaba obnovljenih virov energije. PURES je stopil v veljavo z dne 30.3.2010.»Energetski zakon določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter pristojnosti drugih organov, 16

ki opravljajo naloge po tem zakonu.«(1. člen Energetskega zakona, Ur. l. RS, št. 17/2014) Cilji Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) na področju rabe energije so (EZ-1, 5. člen): - Zanesljiva oskrba z energijo; - zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu energije; - konkurenčnost pri izvajanju netržnih dejavnosti; - učinkovita pretvorba energije; - zmanjšanje rabe energije; - učinkovita raba energije, - energetska učinkovitost; - večja raba obnovljivih virov energije; - zagotavljanje energetskih storitev; - zagotavljanje socialne kohezivnosti; - varstvo potrošnikov kot končnih odjemalcev energije; - zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb tega zakona. EZ glede uporabe energije v stavbah predvideva omejevanje rabe na ravni celotne stavbe, ki poleg ovoja stavbe vključuje tudi posamezne tehnične sisteme v stavbah, kot so prezračevanje, ogrevanje, klimatizacija, hlajenje, priprava tople vode in razsvetljava. (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014) Metodologijo izračuna energetskih lastnosti stavbe ter vsebino gradbenih ukrepov in rešitev določajo Tehnične smernice za graditev TSG-1-004, Učinkovita raba energije in PURES. Energetska učinkovitost stavbe se dokazuje z naslednjimi pogoji (PURES): Koeficient specifičnih transmisijskih izgub skozi površino toplotnega ovoja H T (W/m²K) ne sme presegati vrednosti: H T 0,28 + T L + 0,04 + z 300 f 0 4 Pri čem je H T brezdimenzijsko razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe. Kriteriji so: - Če je f 0 0,2 se upošteva, da je f 0 = 0,2 - Če je f 0 0,2 se upošteva, da je f 0 = 1,0 17

Dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe ne sme presegati vrednosti: - Za stanovanjske stavbe: Q(NH) A(u) 45 + 60 f 0 4,4T(L) [ kwh m²a ] Dovoljen letni potreben hlad za hlajenje Q(NC) stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe A(u), ne sme presegati vrednosti: - Za stanovanjske stavbe: Q(NC) A(u) 50 kwh m²a Letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine A(u), ne sme presegati vrednosti: - Za stanovanjske stavbe: Q(p) = 200 + 1,1 (60f A(u) 0 4,4T(L)) [ kwh ] m²a Presežena ne sme biti nobena od mejnih vrednosti, določenih v Tabeli 3. točke 3.1.1 Tehnične smernice. V tabeli 5.1 so podane dovoljene toplotne prehodnosti za različne tipe konstrukcij. Toplotna prehodnost U nam pove, koliko toplote preide v 1 sekundi skozi 1m² konstrukcije, pri temperaturni razliki 1 K med stenama. Toplotna prehodnost je odvisna od materiala, njegove debeline in toplotne prevodnosti. Tabela 5.1: Dovoljene toplotne prehodnosti (TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije) GRADBENA KONSTRUKCIJA U max (W/m²K) 1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0,28 2. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom - manjše površine, ki skupaj ne presegajo 10 % površine neprozornega dela zunanje stene ter terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 5 % površine strehe 0,60 3. Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo 0,35 4. Tla nad zunanjim zrakom 0,30 5. Stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov 0,90 6. Stene, ki mejijo na sosednje stavbe 0,50 7. Zunanja stena proti terenu, strop proti terenu in tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe) 0,35 8. Medetažna konstrukcija proti neogrevanemu prostoru, ravna in 0,20 18

poševna streha, nad neogrevanim prostorom 9. Tla na terenu in tla nad terenom pri panelnem talnem ogrevanju (ploskovno gretje) 10. Lahke zunanje vertikalne gradbene konstrukcije (pod 150kg/m²) 0,30 0,20 11. Okna, balkonska vrata gretih prostorov in greti zimski vrtovi 1,30 12. Strešna okna 1,40 13. Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi, svetlobne kupole 2,40 Tehnična smernica za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije je podlaga za izdelavo elaborata učinkovite rabe energije (URE). Elaborat URE mora vsebovati najmanj vhodne podatke, navedbo uporabljenih metod in uporabo privzetih vrednosti, izračune, iz katerih mora biti razvidno, da projektirane gradbene konstrukcije in stavba kot celota izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, vmesne rezultate za elemente učinkovite rabe energije, potrebno letno primarno energijo za delovanje sistemov v stavbi, izpuste CO₂, ki nastanejo pri delovanju sistemov v stavbi ter kazalnike letne rabe primarne energije in kazalnike izpustov CO2. Z elaboratom gradbene fizike se dokazuje doseganje učinkovite rabe energije v stavbah. (TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije, 17. člen) 5.2 Potrebna projektna dokumentacija iz vidika energetske učinkovitosti stavb za enostanovanjske stavbe Ker v diplomski nalogi obravnavamo potrebno projektno dokumentacijo za stavbe iz vidika energetske učinkovitosti stavb ter s tem povezane elaborate in izkaze, bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili vsebino projektne dokumentacije in postopke njihove pridobitve PGD, PZI in PID, znotraj njih pa dokumente, ki se navezujejo na energetsko učinkovitost stavb. 5.2.1 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD Še preden začnemo s projektiranjem, je priporočljivo na pristojni občini zaprositi za izdajo lokacijske informacije, v kateri so navedeni osnovni prostorski plani lokacije obravnavane stavbe ter zahteve in omejitve glede objektov, ki se lahko na ureditvenem območju gradijo. V sklopu pridobivanja informacij o lokaciji stavbe se izdela tudi geodetski posnetek obravnavane lokacije. 19

Projektant v sodelovanju z investitorjem pripravi IDZ; smiselno se je prav tako posvetovati s projektanti strojnih in elektro inštalacij in rešitve zapisati v tipskem projektu načrtov. Ko investitor in projektant uskladita IDZ, je potrebno pripraviti vodilno mapo IDZ-ja, katera se mora poslati ustreznim nosilcem urejanja prostora oziroma soglasodajalcem (to so upravljavci javne prometne in komunalne infrastrukture ter soglasodajalci v varovanih območjih), kateri bodo izdali projektne pogoje. Po pridobitvi le-teh, lahko arhitekt dopolni načrte arhitekture in vodilno mapo. Ker ostali načrti (načrt gradbenih konstrukcij, načrt strojnih inštalacij, načrt elektro inštalacij, načrt priključkov na infrastrukturo) v sklopu IDZ-ja niso obvezni, moramo dokumentaciji predložiti izjave odgovornih projektantov načrta gradbenih konstrukcij o stabilnosti objekta ter ostalih projektantov o ustreznosti inštalacij. Ko je vsa dokumentacija pripravljena, se ta pošlje vsem soglasodajalcem za pridobitev soglasij k PGD. Pridobljena soglasja se priložijo v vodilno mapo PGD-ja skupaj z vsemi zahtevanimi načrti ter elaborati v odvisnosti od velikosti objekta. Od elaboratov je treba priložiti najmanj Elaborat gradbene fizike z izkazom energijskih lastnosti stavbe, Elaborat zaščite pred hrupom v stavbah z izkazom, Zasnovo požarne varnosti z izkazom, Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe. Ko je PGD v celoti dopolnjena, investitor vloži zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja na pristojno upravno enoto. Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati komunalni prispevek, ki se določi na pristojni občini. V primeru da ima dokumentacija vse potrebne sestavine, upravna enota izda gradbeno dovoljenje. Kot glavna sestavina vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je dokumentacija PGD. V Pravilniku je zelo natančno določen sestav PGD-ja po posamezni sestavi in sicer: VODILNA MAPA mora vsebovati zlasti: - naslovno stran, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta, splošne podatke o objektu in soglasjih, podatke o izvajalcih projekta; - izjavo odgovornega vodje projekta o usklajenosti načrtov, o pridobljenih soglasjih in upoštevanju bistvenih zahtev pri gradnji; - povzetek revizijskega poročila, če je revizija predpisana; - lokacijske podatke (grafični prikaz objekta in priključkov na infrastrukturo), - izkazi (dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev stavb: izkaz požarne varnosti, izkaz energetske učinkovitosti stavb); - kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev. (Pravilnik, 5. člen): 20

NAČRTI za enostanovanjsko stavbo morajo vsebovati vsaj načrt arhitekture. Vsi ostali načrti, kateri so navedeni v poglavju 4.2, niso obvezni. Načrt arhitekture je sestavljen iz: - naslovne strani; - kazale vsebine načrta; - izjave odgovornega projektanta; - tehničnega poročila; - risb. (Pravilnik, 5. člen): V PGD so v načrtu arhitekture obvezne naslednje risbe: ureditvena situacija, tloris temeljev, tloris etaž, tloris ostrešja, vsaj dva bistvena prereza ter fasade. Praviloma se risbe rišejo v merilu 1:100. ELABORATI kot obvezni sestav PGD-ja za novogradnjo enostanovanjske stavbe vsebujejo: - geodetski načrt; - zasnovo požarne varnosti; - načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki; - elaborat gradbene fizike (toplotna zaščita, učinkovita raba energije v stavbah, zahteve PURES, Tehnične smernice); - ocena zvočne izolacije; - študija izvedbe alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (če je študija obvezna). (Pravilnik, 5. člen): Izkazi, kateri so obvezni in jih je potrebno priložiti za stavbe v vodilno mapo PGD-ja enostanovanjske stavbe, so: - izkaz požarne varnosti stavbe; - izkaz toplotne učinkovitosti stavbe; - izkaz energetskih lastnosti stavbe. Predmet obravnave diplomske naloge je projektna dokumentacija iz vidika energetske učinkovitosti stavb, zato bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili bistvene značilnosti elaborata gradbene fizike. 21

ELABORAT GRADBENE FIZIKE Elaborat gradbene fizike vsebuje izračun gradbene fizike stavbe, kar je pogoj za izdajo energetske izkaznice (predstavljena je v poglavju 5.2.3). Elaborat gradbene fizike se izdela na podlagi naslednjih predpisov: - Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, št. 42/2002); - Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 42/2002); - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010). Podlaga za izračun gradbene fizike je TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. Na slovenskem trgu obstaja veliko programov za izračun gradbene fizike, do katerih lahko prosto dostopamo preko spleta. Med najbolj poznane in tudi najpogosteje uporabljene uvrščamo naslednje programe: - Knauf Insulations ( http://www.knaufinsulation.si/podro-ja-uporabe); - Novolit ( http://novolit-2009.software.informer.com/); - Ursa Gradbena fizika 4.0.(http://www.ursa.si/sl-si/arhitekti/strani/programgradbena-fizika.aspx). 5.2.2 Projekt za izvedbo - PZI Ker vsebina PGD-ja ne zahteva izrisov detajlov gradbenih konstrukcij, je za investitorja enostanovanjske stavbe pomembna izdelava PZI načrtov, ki so namenjeni izvajalcem. V sklopu PZI dokumentacije se izdelajo tudi popisi del in materiala. S tem dobi investitor vpogled o poteku gradnje objekta. Po ZGO-1 mora biti na gradbišču vedno en izvod PZI-ja za dela, ki se trenutno izvajajo, da lahko nadzornik gradnje nadzoruje potek del. Prav tako pa se na ta način izognemo morebitni kazni ob obisku gradbenega inšpektorja. Po Pravilniku je vsebina PZI-ja za enostanovanjske stavbe naslednja: VODILNA MAPA vsebuje naslovno stran s ključnimi podatki o projektu ter podatki o izdelovalcih, kazalo celotnega projekta, projektno poročilo celotne dokumentacije. NAČRTI so podrobneje predstavljeni in razčlenjeni. Za razliko od PGD-ja mora PZI vsebovati vse načrte, povezane z gradnjo. Vsi ti načrti vsebujejo natančen popis materiala, predračune posameznih del ter detajle, ki so pomembni za izdelavo. Iz arhitekturnih načrtov je razvidna podrobna sestava sten in drugih konstrukcijskih elementov, dimenzije odprtin in prostorov ter njihove obloge, v splošnem pa so določeni tudi vsi materiali. Določena so tudi mesta ogrevalnih in 22

hladilnih naprav ter točke osvetlitve, itd. Načrti PZI so običajno izdelani v merilu 1:50, detajli pa tudi v merilih 1:25, 1:20, 1:10, 1:1. ELABORAT, ki je obvezen v PZI dokumentaciji je varnostni načrt, in se izdela po Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnem ali premičnem gradbišču. Pogoj za izdelavo je Načrt ureditve gradbišča, ki zaradi vsebine ne sodi med načrte, ampak med elaborate. Izdela se pred pričetkom gradnje. 5.2.3 Projekt izvedenih del - PID Čeprav je gradnja enostanovanjske hiše manj zahtevni objekt, je izdelava PID dokumentacije priporočljiva za uporabnika objekta, saj so v njem zabeležene vse spremembe, ki so nastale v fazi gradnje objekta. Iz vidika investitorja, ki bo stavbo na trgu prodajal (tržna gradnja), je izdelava PID dokumentacije obvezna, saj se mora po Pravilniku, v primeru prodaje, izdelati energetska izkaznica stavbe. PID enostanovanjske stavbe ima naslednje sestavine: VODILNA MAPA: vodilne mape ni potrebno izdelati, če med samo gradnjo ne pride do sprememb (glede na PGD in PZI), temveč jo nadomestimo z izjavo projektanta in nadzornika ter odgovornega vodja projekta in odgovornega nadzornika, da do sprememb ni prišlo. V primeru, da je do sprememb med gradnjo prišlo, se vodilna mapa mora izdelati. Če je vodilno mapo potrebno na novo izdelati, mora le-ta vsebovati Prilogo 1 iz Pravilnika, izjavo iz Priloge 4 iz Pravilnika ter zbirno projektno poročilo. NAČRTI se lahko izdelajo na dva načina. Lahko jih izdelamo popolnoma na novo ali pa se posamezni načrti PZI-ja, pri katerih je prišlo do spremembe, samo dopolnijo z vsemi spremembami. V načrtih morajo biti jasno določena in prikazana odstopanja med PZI in PID. Če se odločimo, da se spremembe vrisujejo na risbe PZI-ja, se mora zraven glave PZI-ja podati tudi glava PID-a. PID vsebuje vse načrte iz PZI dokumentacije. IZKAZA, ki sta obvezna v PID, sta: - Izkaz požarne varnosti, katerega izdela in podpiše odgovorni projektant, ki je izdelal zasnovo požarne varnosti. Izkazu so priložena dokazila o vgrajenih gradbenih proizvodih in certifikati o skladnosti proizvodov za požarno zaščito stavbe. Ker samo izpolnjevanje izkaza požarne varnosti ni zadostna, se mora izdelati še Opis ukrepov požarne varnosti, ki opisno pojasnjuje izkaz. 23

- Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti.( IZS, Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, Uvodni del, 2014) 5.3 Energetska izkaznica stavbe Energetska izkaznica je javna listina oziroma dokument s podatki o energetski učinkovitosti stavbe. V njej so podani izračuni kazalcev energetske učinkovitosti, koeficient transmisijskih toplotnih izgub ter ostali parametri, ki prikazujejo energetsko porabo stavbe. Glavni namen energetske izkaznice je podajanje informacij o porabi energije v stavbah. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2002 (2002/91/ES) (EPBD) je zahtevala uvedbo energetskih izkaznic stavb v državah EU, in sicer najkasneje do leta 2006 oziroma do leta 2009, če v državi primanjkuje usposobljenih neodvisnih strokovnjakov za izvajanje te naloge. Prenovljena direktiva EPBD iz leta 2010 (2010/31/EU) pa je prinesla zahteve po večji razširjenosti energetske izkaznice za stavbe v javnem sektorju, obvezno navedbo razreda energijske učinkovitosti pri trženju stavb ter večji poudarek na zagotavljanju kakovosti energetskega certificiranja stavb. (Direktiva EU, 2010) Energetsko izkaznico je v Slovenijo uvedel že Energetski zakon iz leta 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-B) (Ur. l. RS, št. 118/2006) ter nadalje v letu 2012 novela EZ-E (Ur. l. RS, št. 10/2012). Z uvedbo novega Energetskega zakona (EZ-1), ki je stopil v veljavo leta 2014 (Ur. l. RS, št. 17/2014), se uveljavljanje energetske izkaznice ureja podrobneje. Uvedba energetske izkaznice za stavbe predstavlja v Sloveniji zadnji korak prenosa Direktive EU o energetski učinkovitosti stavb in je tudi pogoj za nadaljnje črpanje evropskih sredstev. V Sloveniji je uvedba energetske izkaznice stavbe podprta z naslednjo zakonodajo: Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 17/2014); Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 94/2014, z dne 19. 12. 2014), ki predpisuje podrobnejšo vsebino in obliko energetske izkaznice stavbe, metodologijo za izdelavo in izdajo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register. Določa še podrobnejšo vsebino, obliko, metodologijo in roke za nadzor nad izdanimi energetskimi izkaznicami; 24

Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 6/2010 z dne 29. 1. 2010), ki določa program usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic, pogoje za izvajalca usposabljanja, program usposabljanja, pripravo in izvedbo usposabljanja; Pravilnik o spremembi Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 23/2013), kjer je dodana nova Priloga 4 Obrazec izkaznice neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic; Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES (Ur. l. RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010) in Tehnična smernica TSG-1-004:2010, ki določa računsko metodologijo energetske izkaznice stavb; Uredba o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice (Ur. l. RS, št. 15/2014). Po predpisih Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/2014, 3. člen) je energetska izkaznica obvezna za: - vse novogradnje, saj je obvezna v PID; - za stavbe ali dele stavb, kateri se dajejo v najem za eno let ali več; - za stavbe, katere se prodajajo, mora biti izdelana že v fazi oglaševanja; - za javne stavbe (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 18. člen). V vseh primerih mora energetsko izkaznico zagotoviti lastnik stavbe ali dela stavbe. Pri javnih stavbah, katere so po uporabni tlorisni površini večje od 250 m² in so v državni lasti ali v lasti lokalnih skupnosti, mora biti energetska izkaznica izobešena na vsem dostopnem in vidnem mestu. Glede na klasifikacijo objektov so to (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 18. člen): - 12201 Stavbe javne uprave; - 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; - 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; - 12640 Stavbe za zdravstvo. Obstajajo tudi izjeme, za katere izdelava energetske izkaznice ni obvezna, in sicer (RS, Portal za energetiko): - kadar je uporabna tlorisna površina stavbe manjša od 50 m²; - pri oddaji stavbe, katera se oddaja v najem za manj kot eno leto; - pri prodaji zaradi razlastitve; 25

- kadar se stavba prodaja zaradi izvršbe ali stečajnega postopka; - pri prodaji ali oddaji nepremičnin na podlagi dedovanja; - za enostavne in nezahtevne objekte; - za nestanovanjske kmetijske stavbe, v kolikor se v le-teh ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; - za industrijske stavbe in skladišča; - za stavbe, katere se uporabljajo za verske dejavnosti in obrede. Veljavnost energetske izkaznice je 10 let, vendar se v tem času energetska učinkovitost stavbe ne sme spremeniti. Vsaka energetska izkaznica je registrirana v registru energetskih izkaznic, katerega vodi ministrstvo pristojno za gospodarstvo (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 13. člen). V registru so vpisani podatki o stavbi ali delu stavbe, podatki o energetski izkaznici, podatki o izdajatelju ter podatki o neodvisnem strokovnjaku, ki jo je izdelal. Energetsko izkaznico lahko izdela vsak neodvisni strokovnjak z licenco, kateri ima izpolnjene naslednje pogoje: - ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje s študijskih področij tehnike, arhitekture, urbanizma ali gradbeništva. - ima poleg ustrezne izobrazbe tudi delovne izkušnje na področju URE in OVE. - je skladno z zakonom opravil usposabljanje za neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetske izkaznice v obdobju 5 let. Program usposabljanja za pridobivanje licence se v Sloveniji izvaja na Gradbenem inštitutu ZMRK d.o.o. Poleg licence se vsakemu strokovnjaku izda tudi izkaznica neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic. 5.3.1 Vrste in metodologije za izračun energetskih izkaznic Poznamo dve vrsti energetskih izkaznic (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 3. člen): - računska energetska izkaznica in - merjena energetska izkaznica. Računska energetska izkaznica Računska energetska izkaznica se izdela na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov rabe energije stavbe in se izdela za vse novogradnje stanovanjskih stavb. Pri računanju je potrebno upoštevati konstantno notranjo temperaturo 20 C. V računski energetski izkaznici se stavbo uvrsti v razred energetske učinkovitosti glede na letno potrebno toploto za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe. Energetski kazalniki se izračunajo na podlagi računske metodologije, ki je določena po Pravilniku o 26

metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/2014, 5. člen) in temelji na standardu SIST EN ISO 13790. V tabeli 5.2 je prikazana energetska učinkovitost po razredih. Tabela 5.2: Razredi energetske učinkovitosti (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 6. člen): RAZRED A1 RAZRED A2 RAZRED B1 RAZRED B2 RAZRED C RAZRED D RAZRED E RAZRED F RAZRED G od 0 do vključno 10 kwh/m2a nad 10 do vključno 15 kwh/m2a nad 15 do vključno 25 kwh/m2a nad 25 do vključno 35 kwh/m2a nad 35 do vključno 60 kwh/m2a od 60 do vključno 105 kwh/m2a od 105 do vključno 150 kwh/m2a od 150 do vključno 210 kwh/m2a od 210 do 300 in več kwh/m2a Spodnja slika 5.1 prikazuje prvo stran računske energetske izkaznice. Energetski kazalniki so podrobneje razloženi v nadaljevanju. Slika 5.1: Prva stran računske energetske izkaznice (link: http://www.energetikaportal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb/) 27

Po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/2014, 5. člen) so energijski kazalniki za računsko energetsko izkaznico naslednji: - Letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qnh (kwh/m 2 a) je toplota, ki jo je treba v enem letu dovesti v stavbo za doseganje projektnih notranjih temperatur v obdobju ogrevanja in je določena računsko po pravilniku, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. - Letna dovedena energija potrebna za delovanje stavbe Q(f) (kwh/m 2 a) je celotna končna energija, ki jo stavba potrebuje za pokrivanje potreb po ogrevanju, hlajenju, prezračevanju, klimatizaciji in razsvetljavi. - Letna primarna energija za delovanje stavbe Qp (kwh/m 2 a) je energija primarnih nosilcev energije, ki je pridobljena z izkoriščanjem naravnih energetskih virov, ki niso izpostavljeni tehnični pretvorbi in so porabljeni za delovanje stavbe. - Letno proizvedene emisije CO₂ zaradi delovanja stavbe (kg/ m 2 a): emisije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe ter se določajo v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. - Merjena energetska izkaznica Merjena energetska izkaznica se opravi na osnovi opravljenih meritev porabe energije za obstoječe stavbe. Za obstoječi objekt se smatrajo vse zgradbe, katere so v uporabi več kot eno leto. Ta izkaznica se izdela na podlagi meritev rabe energije. Merjena energetska izkaznica se izdela na podlagi meritev rabe energije. Energijski kazalniki se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije za zadnja tri končana koledarska leta pred letom izdelave energetske izkaznice, v skladu s standardom SISTEN 15603 in registrom. Kazalniki se ne uvrščajo v energetske razrede, ampak se prikažejo na barvnem poltraku, kateri so prikazani na sliki 5.2 (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014, 8. člen). Na sliki 5.2 je prikazana prva stran merjene energetske izkaznice. 28

Slika 5.2: Prva stran merjene energetske izkaznice (link: http://www.energetikaportal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb/) Po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 92/2014, 5. člen) so energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico naslednji: - Letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto stavb Qfh (kwh/m 2 a) je celotna končna energija, ki se dovaja sistemu v stavbi z namenom pretvorbe v toploto in se določi na podlagi standarda SIST EN 15603. - Letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kwh/m 2 a). - Letna primarna energija za delovanje stavbe Qp (kwh/m 2 a) je energija primarnih nosilcev energije, ki je pridobljena z izkoriščanjem naravnih energetskih virov, ki niso izpostavljeni tehnični pretvorbi in so porabljeni za delovanje stavbe. - Letne emisije CO₂ so emisije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kg/ m 2 a) ter se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. 29

5.4 SHEMATSKI PRIKAZ POTREBNE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA ENOSTANOVANJSKE STAVBE Na sliki 5.4 je prikaz sheme potrebne projektne in druge dokumentacije, ki je potrebna za novogradnjo enostanovanjske stavbe. Prikazan je natančen postopek pridobivanja potrebne dokumentacije od samega začetka, to se pravi od osnovne ideje glede graditve objekta ter do predaje objekta v uporabo. Slika 5.3:Shema potrebne projektne dokumentacije za enostanovanjske stavbe 30

6 POTREBNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA IZ VIDIKA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI STAVB ZA ENOSTANOVANJSKO HIŠO LUMAR Za enostanovanjsko hišo LUMAR bomo v nadaljevanju predstavili dokumentacijo, ki je potrebna za enostanovanjske stavbe iz vidika energetske učinkovitosti. Tako bomo v sklopu PGD-ja predstavili in podali izračun gradbene fizike s pomočjo programa URSA Gradbena fizika 4.0, v sklopu PZI-ja bomo podali detajle gradbene konstrukcije LUMAR super standard, v sklopu PID-a pa bo izdelana energetska izkaznica enostanovanjske stavbe LUMAR. 6.1 Kratek opis objekta Obravnavani objekt je prostostoječa stanovanjska hiša s kletjo, pritličjem in mansardo. Stavba se nahaja v Marjeti na Dravskem polju. Hiša ima tlorisno zasnovo pravokotne oblike ter simetrično dvokapno streho. Objekt je zasnovan kot enodružinska stanovanjska hiša in je namenjen bivanju. Klet je v celoti vkopana, dostop iz okolja je preko zunanjega stopnišča. V kleti sta locirani dve shrambi, utiliti, shramba orodja, pralnica, sanitarij in klubska soba ter stopnišče s prehodom v pritličje. Glavni vhod v objekt je v pritličju na vzhodnem vogalu hiše. V pritličju se nahaja predprostor s kabinetom, dnevnimi sanitarijami, hodnikom, ki povezuje garažo, ter dnevno sobo s kuhinjo in z jedilnico. Iz pritličja vodijo stopnice v mansardo. Tu se nahaja hodnik, ki povezuje tri sobe, spalnico in kopalnico ter predprostor, iz katerega je dostop v garderobo in prostor za prosti čas. Tlorisni gabarit enostanovanjske hiše LUMAR je 14,50 m x 13,00 m. Višina slemena je 7,93 m nad koto urejenega terena. Hiša je zasnovana kot nizko energijski objekt. KONSTRUKCIJA Konstrukcijsko je objekt zasnovan kot kombinacija dveh gradbenih tehnologij: zidane in montažne gradnje. Kletni del objekta, ki je v celoti vkopan, je zidan. Temeljenje objekta je izvedeno na plavajoči betonski plošči, debeline 30 cm, katera leži na tamponskem nasutju, debeline 40-50 cm, ter podbetonom, ki ima debelino 8 cm. Estrihi v kletni etaži so debeline 7 cm, nanj pa so položene keramične ploščice. Obodni kletni zidovi so zidani iz betonske 31

opeke, debeline 25 cm, katere so iz zunanje strani zaščitene s hidroizolacijo, notranji zidovi pa iz opečnih zidakov, debeline 19 cm. Zidovi so povezani z armirano horizontalno zidno vezjo na višino 250 cm. Notranje stene v kleti so na obeh straneh gladko ometane in ustrezno zglajene. Plošča nad kletjo je izvedena kot armirana betonska plošča iz betona trdnostnega razreda C25/30, debeline 18 cm. Pritličje in mansarda sta izvedeni v velikostenskem montažnem sistemu LUMAR, kjer se sestavni deli hiše izdelajo v proizvodnem obratu. Vse stene, ki jih sestavlja lesena okvirna konstrukcija, so obojestransko obložene z ustreznimi ploščami. Obodne stene so izvedene s toplotno in zvočno izolacijo debeline 16 cm ter fasadno izolacijo debeline 14 cm. Stropna konstrukcija nad pritličjem je izdelana s stropniki višine 24 cm. Stropni elementi so iz spodnje strani obloženi z mavčno kartonskimi ploščami, z zgornje strani pa z OSB ploščami. Strešna konstrukcija je izvedena kot dvokapnica z naklonom 38. Nosilna konstrukcija je lesena, s strešno kritino Bramac. Sestavljena je iz slemenske in kapnih leg, špirovcev in letev. Sestav temeljne plošče: - Keramika 1,5 cm - Cementni estrih 7,0 cm - PVC folija 0,1 cm - Toplotna izolacija 10 cm - Hidroizolacija 0,5 cm - AB temeljna plošča 30 cm - Podbeton 8,0 cm - Nasutje 40-50 cm - Gradbeni flic - Zemljina Sestav plošče nad kletjo: - Keramika 1,5 cm - Cementni estrih 8,0 cm - PVC folija 0,1 cm - Toplotna izolacija 6,0 cm - AB plošča 18 cm - Toplotna izolacija 5,0 cm - Zaključni omet 1,0 cm Sestav zunanjih sten kleti: - Notranji omet 2,0 cm - Betonski blok 25 cm - Toplotna izolacija 10 cm - Hidroizolacija 0,1 cm - Drenažno nasutje 18 cm 32

Sestav konstrukcijskih elementov sten pritličja in mansarde Stanovanjska hiša Lumar je izdelana po preizkušenem sistemu LUMAR SUPER STANDARD. Debelina toplotne izolacije nam zagotavlja nizko porabo energije za ogrevanje. Dvojna obloga iz mavčno vlaknenih plošč nam nudi odlično požarno in zvočno izolacijo ter prijetno bivalno klimo. Fasada je zasnovana kot toplotno izolacijska fasada, ki je zaključena s fino zrnatim dekorativnim ometom. Slika 6.1: Sestav zunanje stene LUMAR SUPER STANDARD (link: http://www.lumar.si/konstrukcijskisistemi_standardplus.html ) Sestav plošče med pritličjem in mansardo: - Parket 1,0 cm - Cementni estrih 6,0 cm - PVC folija 0,1 cm - Udarna zvočna izolacija 6 + 5 cm - OSB plošča 1,8 cm - Leseni strešniki 6/24 cm - Izolacija 5,0 cm - Letve 7x2,2 cm - Plošča 1,25 cm 33

Sestav zunanjih sten: - Končni sloj fasade 0,2 cm - Armirna malta in mrežica 0,3 mm - Fasadna izolacija 14 cm - Mavčno vlaknena plošča 1,5 cm - Lesena nosilna konstrukcija 16 cm Mineralna toplotna in zvočna izolacija 16 cm - Parna zapora 0,02 cm - Mavčno vlaknena plošča 1,5 cm - Mavčno vlaknena plošča 1,0 cm Sestav strešne konstrukcije predstavlja pomemben del ovoja enostanovanjske stavbe. Streha LUMAR STANDARD ima 30 cm toplotno izolacijo, katera nam nudi dobro toplotno zaščito, standardni detajli pa omogočajo zrakotesno izvedbo. Na sliki 6.3 je prikazan sestav strešne konstrukcije enostanovanjske stavbe LUMAR. Slika 6.2: Sestav strešne konstrukcije sistema LUMAR SUPER STANDARD (link: http://www.lumar.si/konstrukcijski-sistemi_standardplus.html) 34

Sestav strešne konstrukcije: - Letve 5,0 cm - Prezračevalne letve 5,0 cm - Sekundarna kritina 0,02 cm - Špirovci 24 cm - Mineralna toplotna in zvočna izolacija 24 cm - Parna ovira 0,02 cm - Lesena podkonstrukcija 6,0 cm - Mineralna toplotna in - zvočna izolacija 6,0 cm - Ognjevarna mavčno kartonska plošča 1,25 cm Sestav notranje stene LUMAR SILENT sistema SUPER STANDARD je v celoti izolirana s celulozno izolacijo, katera nam z dodatno vgrajenimi dilatacijskimi trakovi nudi odlično zvočno zaščito med prostori. Na sliki 6.5 je prikazana notranja stena LUMAR SILENT sistema SUPER STANDARD. Slika 6.3: Sestav notranje stene LUMAR SILENT sistema SUPER STANDARD (link: http://www.lumar.si/konstrukcijski-sistemi_standardplus.html) 35

Sestav notranjih sten: - Mavčno vlaknena plošča 1,0, cm - Mavčno vlaknena plošča (stena SILENT) 1,5 cm - Toplotna in zvočna izolacija iz celuloznih vlaken 10 cm - Nosilna lesena konstrukcija 10 cm - Mavčno vlaknena plošča 1,5, cm - Mavčno vlaknena plošča 1,0 cm FINALNA OBDELAVA Podlaga talnim oblogam v pritličju in mansardi je estrih debeline 6 cm, ki se izvede na razvodu talnega gretja in toplotne izolacije, debeline 12 cm. Tla so finalno obdelana s keramiko in parketom. STAVBNO POHIŠTVO Zunanje stavbno pohištvo je iz lesa z Alu oblogo, notranje stavbno pohištvo (vrata) pa so iz lesa. Okna in balkonska vrata so opremljena s trislojnim izolacijskim steklom. INŠTALACIJE Kanalizacija Fekalne vode iz objekta so speljale v javno kanalizacijsko mrežo, meteorne vode s strehe pa so speljane v ponikovalnico. Ogrevanje Ogrevanje objekta je predvideno s toplotno črpalko zrak voda. Izvedeno je talno gretje v vseh etažah. Elektrika Objekt je priključen na javno električno omrežje. Merilne naprave za merjenje električne energije so vgrajene v prostostoječi omarici na parceli. Vodovod Objekt je priključen na javno vodovodno omrežje preko novega vodomera. Prezračevanje V pritličju in mansardi je vgrajen sistem prezračevanja z rekuperacijo. 36

NAČIN ZAŠČITE STAVBE PRED VLAGO Stavba je projektirana tako, da je zaščitena pred talno vlago, pred atmosferskimi padavinami in pred vodo iz hišne napeljave. Streha je projektirana na način, da ščiti objekt pred vdorom vode in obenem omogoča kontrolirano odvajanje padavinske vode. Zunanje stene, ki so v stiku s terenom in tiste nad terenom ter notranje stene z vsemi odprtinami in preboji, so projektirane tako, da preprečujejo navlaževanje in prodor vlage oziroma vode v notranjost objekta. Fasada je projektirana tako, da ščiti stavbo pred prodorom vlage oziroma vode v notranjost. Zaščita tal onemogoča prodor vlage v stene in notranjost objekta. Vhodna in balkonska vrata ter okna so konstruirana tako, da ščitijo pred atmosferskimi padavinami. Hišna napeljava je projektirana tako, da ne more priti do zmrzovanja vode v njej in kondenzacije vlage na zunanji površini. Način zaščite pred hrupom Objekt je projektiran na podlagi 14. člena Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12). 6.2 PGD Za enostanovanjsko hišo Lumar se je iz vidika energetske učinkovitosti stavb v PGD-ju izdelal elaborat gradbene fizike. Izdelali smo ga s pomočjo programa za izračun gradbene fizike URSA 4.0. Na podlagi izdelanega elaborata gradbene fizike, smo za potrebe vodilne mape PGD-ja izdelali izkaz energetskih lastnosti stavbe ter izkaz energetskih karakteristik stavbe. 6.2.1 Izračun gradbene fizike s pomočjo programa URSA 4.0. Prikazan izračun gradbene fizike temelji na programu URSA Gradbena fizika 4.0 (http://www.ursa.si/sl-si/arhitekti/strani/program-gradbena-fizika.aspx). Do programa lahko prosto dostopamo na proizvajalčevi spletni strani. Program URSA nam omogoča: - Izpis elaborata učinkovite rabe energije; - Izkaz energetskih lastnosti stavbe; - Izpis energetske izkaznice. 37

V Prilogi 2 diplomskega dela imamo za enostanovanjsko stavbo LUMAR izdelan elaborat učinkovite rabe energije, v Prilogi 3 izkaz energetskih lastnosti stavbe, v Prilogi 4 pa je izpis energetske izkaznice stavbe. Program je razdeljen na dva dela, in sicer na arhitekturni gradbeni del ter strojniški del. Prednost tega programa je tudi ta, da nam omogoča samostojno kreiranje materiala ter njihovo vstavljanje v konstrukcijo. V nadaljevanju opisujemo posamezne module programa. Podatki o projektu in stavbi V program moramo najprej vnesti osnovne podatke o stavbi. To so podatki o investitorju, številki katastrske občine in številki parcele. Ko so ti podatki določeni, se program poveže z geodetsko upravo RS in prevzame potrebne klimatske podatke katastrske občine. Na sliki 6.4 je prikazan modul osnovnih podatkov o enostanovanjski stavbi LUMAR. Slika 6.4: Modul osnovnih podatkov v programu URSA o enostanovanjski stavbi LUMAR Vir: URSA Podatki o coni V modul con moramo vnesti dejansko površino ogrevanih prostorov. V primeru da uporabne površine ne moremo točno določiti, si lahko pomagamo s poenostavljenim izračunom neto ogrevane prostornine V, ki nam ga ponuja program. Izračuna se na podlagi tehnične smernice in znaša: Au = 0,32 Ve (Ve=ogrevana prostornina). Neto 38

ogrevana prostornina stavbe (V) se dobi na podlagi izračuna V = 0,8 Ve. Notranja projektna temperatura ogrevanja in hlajenja ter urna izmenjava zraka so v modulu določene kot prevzete. Na sliki 6.5 je prikazan modul podatkov o conah za enostanovanjsko stavbo LUMAR. Slika 6.5: Modul podatkov o conah za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA Katalog materialov V kategoriji Analiza gradbenih materialov najprej določimo materiale iz podanega kataloga materialov. Če med ponujenimi možnostmi materiala ni na voljo, nam program omogoča, da lahko kreiramo material, ki ga uporabljamo. Po vrsti moramo definirati sestavo materialov za vse gradbene konstrukcije, kot so: zunanje stene, talna konstrukcija, okna, vrata in streha. Ko so vnesene vse karakteristike stene, se nam v spodnjem delu okna prikažeta skupna toplotna prehodnost sten (Uc) ter največja dovoljena prehodnost sten (Umax). Sestav zunanje stene ima vrednost Uc=0,121W/m²K in je nižja od dovoljenega Umax. Na sliki 6.6 je prikazan sestav zunanje stene LUMAR SUPER PLUS v modulu kataloga podatkov ter določanje karakteristik zunanjega ovoja stavbe. 39

Slika 6.6: Katalog podatkov za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA Ovoj stavbe Pri modulu ovoja stavbe izračunavamo toplotne izgube ovoja stavbe. Gre predvsem za površino gradbenih konstrukcij, kateri ločujejo ogrevani del stavbe od zunanjosti ali od neogrevanega dela stavbe. Vnesti moramo podatke za vsa okna, za posamezne strani stavbe posebej, vse zunanje stene, kakor tudi podatke za strešno konstrukcijo. Prozorni deli ter okna v naslednjih korakih vplivajo na dobitke sončnega sevanja. Na sliki 6.7 so prikazane toplotne izgube ovoja stavbe enostanovanjske stavbe LUMAR, katere znašajo 81,89W/K. 40

Slika 6.7: Toplotne izgube za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA Izgube skozi tla in zidove v zemlji V modulu o toplotni izgubi skozi tla se podata ploščina in obseg neogrevanih prostorov (za enostanovanjsko stavbo LUMAR je to neogrevana klet). Z vnesenimi podatki se nam prikažejo toplotne izgube. Na sliki 6.8 so prikazane toplotne izgube skozi tla, ki znašajo 25,048W/K, ter s tem ustrezajo dovoljenim kriterijem izgub skozi tla in zidove v zemlji. Slika 6.8: Toplotne izgube skozi tla za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA 41

Toplotne izgube zaradi prezračevanja Toplotne izgube zaradi prezračevanja se pridobijo s poenostavljenim izračunom glede na neto ogrevalno prostornino stavbe (V). Z modulom prezračevanja pridobimo podatke o minimalnem potrebnem pretoku zraka ter o toplotnih izgubah zaradi prezračevanja v ogrevalni sezoni. Na sliki 6.9 so prikazane toplotne izgube zaradi prezračevanja, ki za enostanovanjsko stavbo LUMAR znašajo 18,55W/K. Slika 6.9: Toplotne izgube zaradi prezračevanja za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA Dobitki sončnega sevanja Dobitki sončnega sevanja skozi okna se v programu URSA določijo avtomatsko, glede na velikost zastekljenih površin in njihovo orientiranost. Podlaga za njihov izračun so podatki o sončnem sevanju, kateri so pridobljeni iz strani geodetske uprave. Na sliki 6.10 so prikazani dobitki sončnega sevanja za enostanovanjsko stavbo LUMAR znašajo za ogrevanje 3029kWh, za hlajenje pa 2605kWh. 42

Slika 6.10: Dobitki sončnega sevanja za enostanovanjsko stavbo LUMAR v programu URSA Vir: URSA 6.2.2 Prikazi izračuna gradbene fizike Ko izpolnimo vse module iz arhitekturno gradbenega dela v programu URSA, se izdelan izračun pošlje projektantu, ki je izdeloval načrte strojnih inštalacij stavbe. Projektant še izpolni strojniški del gradbene fizike, kateri pa vsebuje podatke o ogrevanju. Ko je v programu izpolnjena celotna gradbena fizika za ovoj stavbe ter za vgrajene inštalacije, program URSA 4.0 omogoči prikaz treh vrst izpisov: - Elaborat učinkovite rabe energije; - Izkaz energijskih lastnosti stavbe; - Energetska izkaznica. Na sliki 6.11 je prikazana prva stran energetske izkaznice. Iz prikaza je razvidno, da ima obravnavana stavba potrebno toploto za ogrevanje 9,647 kwh/m²a in sodi v razred A1. Dovedena energija za delovanje stavbe je 64,851 kwh/m²a, primarna energija in emisije CO₂ pa znašajo 51,292 kg/m²a, kar enostanovanjsko stavbo LUMAR uvršča med skoraj nič energijske stavbe. 43

Slika 6.11: Prva stran energetske izkaznice za enostanovanjsko stavbo LUMAR Vir: URSA 44

6.3 PZI Kot smo že opisali v poglavju 5.2.2., je PZI iz vidika energetsko učinkovite stavbe pomemben predvsem zaradi poteka gradnje ter detajlov, ki nam prikazujejo rešitve pri gradnji objekta. V okviru vodilne mape enostanovanjske stavbe LUMAR so PZI naslovne strani sestavljene iz podatkov o projektu in izdelovalcih, kazala projekta in projektnega poročila. PZI načrti enostanovanjske stavbe LUMAR zajemajo načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij, načrt električnih inštalacij in opreme ter načrt strojnih inštalacij in opreme. Obvezna elaborata PZI-ja enostanovanjske stavbe LUMAR sta varnostni načrt in načrt ureditve gradbišča, vendar iz stališča energetske učinkovitosti stavb nista pomembna. Z ustreznimi detajli se zagotovi, da bo objekt po končani gradnji res energetsko učinkovit na nivoju, kot je bil z dokumentacijo predviden. Ker je enostanovanjska stavba Lumar montažne gradnje, v PZI-ju ni priloženih detajlov gradbene konstrukcije, razen detajla priključka stene. Ker je celoten objekt izdelan v proizvodnem obratu LUMAR in kasneje montiran na gradbišču, so pri njegovi izvedbi in montaži upoštevani detajli, kot jih ima določene proizvajalec LUMAR. Proizvajalec montažnega objekta namreč s podpisom pogodbe jamči za kakovost in pravilnost izvedbe montažne hiše. Sestavi konstrukcijskih elementov fasade, strehe, talne plošče in temeljne plošče ter stropne konstrukcije nad pritličjem so razvidni v poglavju 6.1. 6.4 PID Ker skozi celotni proces gradnje enostanovanjske stavbe LUMAR ni prišlo do sprememb v času gradnje med PGD in PZI dokumentacijo, smo namesto vodilne mape izdelali samo izjavo projektanta ter odgovornega vodja projekta in nadzornika, kateri so določeni v Prilogi 5 Pravilnika, na glave načrtov risb PZI-ja pa smo dodali glave PID dokumentacije. Ker je enostanovanjska stavba LUMAR namenjena prodaji na trgu, se v sklopu PID dokumentacije izdela energetska izkaznica, saj je v tem primeru tudi obvezna. 45

6.5 SHEMATSKI PRIKAZ POTREBNE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA ENOSTANOVANJSKO STAVBO LUMAR Na sliki 6.12 je prikazana potrebna projektna dokumentacija, katera je potrebna iz vidika šeste bistvene zahteve za enostanovanjsko stavbo Lumar. V PGD dokumentaciji sta med izkazi bistvena izkaz toplotne učinkovitosti stavb ter izkaz energetskih lastnosti stavb, saj iz tega izhaja tudi energetska izkaznica, katera pa je obvezni sestav PID dokumentacije za enostanovanjsko stavbo LUMAR, saj je zgrajena z namenom prodaje na trgu. V sami PZI dokumentaciji ni iz vidika šeste bistvene zahteve nobenih omejitev oziroma pričakovanj. V primerjavi med shemama 5.3 in 6.12 vidimo, da v primeru enostanovanjske stavbe LUMAR vidimo, da v PGD dokumentaciji ni bilo potrebno izdelati izkaza požarne varnosti, v PZI dokumentaciji nismo potrebovali varnostnega načrta ter načrta ureditve gradbišča, v PID dokumentaciji pa smo v vodilno mapo podali izjavo med izkazi pa smo izpustili izkaz požarne varnosti. Spremembe so v shemi podane s sivo barvo. 46

ODLOČITEV ZA GRADNJO IZBIRA PROJEKTANTA LOKACIJSKA INFORMACIJA GEODETSKI POSNETEK IDZ PGD PZI PID VODILNA MAPA VODILNA MAPA VODILNA MAPA NAČRTI NAČRTI NAČRTI IZKAZI ELABORATI IZKAZI Slika 6.12: Shematski prikaz potrebne projektne dokumentacije za enostanovanjsko stavbo Lumar 47

Za vse enostanovanjske stavbe se PGD in PZI dokumentacija glede šeste bistvene zahteve glede na našo dokumentacijo ne spreminja, saj morajo glede na Pravilnik vse enostanovanjske stavbe v sklopu vodilne mape, načrtov in izkazov vsebovati vso dokumentacijo, katera je prikazana na shemi 6.12. Edina razlika, katera nastopi med enostanovanjsko stavbo LUMAR in ostalimi enostanovanjskimi stavbami je ta, da smo za naš objekt morali izdelati energetsko izkaznico zaradi prodaje objekta, za stavbe, katere pa se ne prodajajo, pa energetske izkaznice ni potrebno izdelati. 48

7 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili zakonodajo, pravilnike ter potrebno projektno dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo enostanovanjske stavbe iz vidika šeste bistvene zahteve, ki govori o energetski učinkovitosti stavb. V diplomskem delu obravnavamo enostanovanjsko stavbo, ki jo bo investitor ponudili na trgu. Predstavili smo vse vrste projektne dokumentacije (IDZ, PGD, PZI, PID), katere so obvezne za enostanovanjske stavbe. V sklopu PGD-ja, ki je potrebna iz vidika energetske učinkovitosti stavb, smo se osredotočili na elaborate in izkaze, kateri so obvezni za dokazovanje energetske učinkovitosti stavb, med katere sodijo: izkaz toplotne učinkovitosti stavb, izkazi energetskih lastnosti stavb ter energetska izkaznica stavbe. Ker je pogoj pri prodaji stavbe izdelana energetska izkaznica stavbe, smo v diplomski nalogi posebno pozornost namenili izdelavi energetske izkaznice, katero smo tudi podrobneje opisali. Podali smo tudi shematsko primerjavo med potrebno projektno dokumentacijo na splošno ter potrebno projektno dokumentacijo za enostanovanjsko stavbo LUMAR. Predmet obravnave v aplikativnem delu je bila enostanovanjska stavba LUMAR, montažne izvedbe, ki je locirana v Marjeti na Dravskem polju. S pomočjo programa za izračun gradbene fizike URSA, Gradbena fizika 4.0 smo izdelali elaborat učinkovite rabe energije ter izkaz energetskih lastnosti stavbe in izpis energetske izkaznice. Po izračunu energetske učinkovitosti enostanovanjske stavbe Lumar spada objekt v energetski razred A1, kar pomeni, da se lahko stavba tretira kot skoraj nič-energijska stavba. Za dosego tega rezultata gre zahvala vsekakor nadstandardni izvedbi konstrukcijskih elementov stavbe, katere so zagotovljene iz strani izvajalca LUMAR. Za enostanovanjsko stavbo LUMAR smo podali shematski prikaz potrebne projektne dokumentacije za enostanovanjsko stavbo iz katerega je razvidno, da iz vidika šeste bistvene zahteve med obvezno projektno dokumentacijo vseh enostanovanjskih stavb ter med projektno dokumentacijo enostanovanjske stavbe LUMAR katera je namenjena prodaji ni bistvenih sprememb, razen v izdelavi energetske izkaznice, katera je v primeru prodaje stavbe obvezna. Ker vidimo, da bistvenih sprememb med projektno dokumentacijo ni, sem mnenja, da bi bila smiselna izdelava energetske izkaznice za vse enostanovanjske stavbe, saj bi bil lastnik s tem seznanjen o energetski učinkovitosti stavbe. 49

8 VIRI IN LITERATURA Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/31/EU Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, EPBD 2010/31/EU Energetska izkaznica, dostopno na: http://www.energetska-izkaznica.eu/ (zadnji dostop 10.1.2016) Energetska izkaznica, dostopno na http://energetskaizkaznica.si/ (zadnji dostop 10.1.2016) Energetski zakon (EZ-1) Ur.l.RS.št.17/2014 ter Zakon o spremembah Energetskega zakona EZ-1A, Ur. l. RS, št. 81/15 Inženirska zbornica Slovenije: Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, Posebni del STAVBE, 2011 Inženirska zbornica Slovenije, Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, Uvodni del, 2014 Knauf Insulations, dostopno na: http://www.knaufinsulation.si/ (zadnji dostop 9.1.2016) Montažne hiše Lumar: Tehnologija Lumar, dostopno na: http://www.lumar.si/tehnologija.asp?m3=25 (zadnji dostop 23.2.2016) Novolit program, dostopno na: http://softadvice.informer.com/novolit_program.html (zadnji dostop 10.1.2016) PGD za enostanovanjsko stavbo Lepej, DOMes s.p., Sebastijan Brence Praunseis Z., Strojko R., Priročnik: Energetska oskrba okolja, Fakulteta za energetiko Krško, 2014 14. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št. 92/2014 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02, 110/02- ZGO-1 Pravilnik o projektni dokumentaciji, Ur. l. RS, št. 55/08 Pravilnik o spremembi Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, Ur. l. RS, št. 23/13 Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, Ur. l. RS, št. 6/10 50

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. l. RS, št. 93/08, 47/09, 52/10 Priročnik za povečanje energijske učinkovitosti stavb, 2011 PZI za montažno gradnjo enostanovanjske stavbe Lumar, Lumar IG RS Ministrstvo za infrastrukturo portal energetika: Energetska izkaznica, dostopno na: http://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb/ (zadnji dostop 12.2.2016) Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije, 0071-101/2009 URSA Gradbena fizika 4.0, dostopno na: http://www.ursa.si/slsi/arhitekti/strani/program-gradbena-fizika.aspx (zadnji dostop 24.2.2016) Uredba o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice, Ur. l. RS, št. 15/14 Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05- popr. 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13, 19/15 51

9 PRILOGE 9.1 Seznam slik Slika 5.1: Prva stran računske energetske izkaznice (link: http://www.energetikaportal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb/) Slika 5.2: Prva stran merjene energetske izkaznice(link: http://www.energetikaportal.si/podrocja/energetika/energetske-izkaznice-stavb/) Slika 5.3.: Projektna dokumentacija za enostanovanjske stavbe Slika 6.1: Zunanja stena LUMAR (link: http://www.lumar.si/konstrukcijskisistemi_standardplus.html/) Slika 6.2: Strešna konstrukcija (link: http://www.lumar.si/konstrukcijskisistemi_standardplus.html/) Slika 6.3: Notranja stena (link: http://www.lumar.si/konstrukcijskisistemi_standardplus.html/) Slika 6.4: Modul osnovnih podatkov (Vir: URSA) Slika 6.5: Modul podatkov o conah (Vir: URSA) Slika 6.6: Katalog podatkov (Vir: URSA) Slika 6.7: Toplotne izgube (Vir: URSA) Slika 6.8: Toplotne izgube skozi tla (Vir: URSA) Slika 6.9: Toplotne izgube zaradi prezračevanja (Vir: URSA) Slika 6.10: Dobitki sončnega sevanja (Vir: URSA) Slika 6.11: Prva stran energetske izkaznice (Vir: URSA) Slika 6.12: Projektna dokumentacija za enostanovanjsko stavbo Lumar 52

9.2 Seznam tabel Tabela 4.1 : Sestavine vodilne mape (IZS, 2014) Tabela 4.2: Sestavine vsakega načrta (IZS, 2014) Tabela 5.1: Dovoljene toplotne prehodnosti (Praunseis Z., Strojko R., 2014) Tabela 5.2: Razredi energetske učinkovitosti (Energetska izkaznica) 9.3 Seznam prilog Priloga 1: Naslovna stran z podatki o načrtu (Ur. l. RS, št. 55/08) Priloga 2: Elaborat učinkovite rabe energije Priloga 3: Izkaz energetskih lastnosti stavbe Priloga 4: Energetska izkaznica 9.4 Naslov študenta Kekec Petra Žikarce 86 2242 Korena e.mail: petra.kekec@gmail.com 9.5 Kratek življenjepis Rojena: 24.5.1983 v Mariboru, Slovenija Izobrazba: Osnovna šola Starše 1990-1997 Srednja prometna šola Maribor 1997-2001 Fakulteta za gradbeništvo Maribor 2001-2016 53

Priloga 1 54

55

Priloga 2 56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

70

71

72

73

74

75

76

77

78

79

Priloga 3 80

81

82

83

84

Priloga 4 85