Maji Maj Miklav 8. a razred

Maji Maj Miklav 8. a razred

Uvod V Srednji Ameriki pod gostim rastlinjem spijo tisočletni sen mesta propadle majevske civilizacije. Ali je mogoče da so predniki Indijancev, ki so živeli pod, šotori, zgradili tako mogočna mesta? Njihovim svetiščem, piramidam in observatorijem se ne moremo dovolj načuditi. Bili so tudi odlični astronomi, matematiki in umetniki. Mnoge stvari iz majevske civilizacije pa so še vedno skrivnost.

Kdo so bili Maji Maji so ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki na področju današnje Gvatemale, Belizeja, zahodnega Hondurasa in Salvadorja. Imajo tritisočletno zgodovino, saj so bili ena od srednjeameriških predkolumbovskih civilizacij. V nasprotju s splošnim prepričanjem, Maji niso nikdar izumrli. Na tem območju še vedno živijo milijoni potomcev Majev in številni še vedno govorijo katerega od majevskih jezikov.

Kje so živeli Ozemlje, na katerem so živeli Maji, je zajemalo Gvatemalo, del Salvadorja in Hondurasa ter širno mehiško pokrajino, polotok Jukatan. Maji so gradili svoja mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Arheologi so opravili mnogo dela, da bi majevska mesta in središča očistili gostega rastlinja. Odkrili so desetine mest, prepričani pa so, da jih je še veliko več. Nekatera so stara tudi že 2000 let.

Kje so živeli

Mesta Center mesta je obsegal trgovske in upravne zgradbe, obkrožen je bil z nepravilnim širjenjem stanovanjskih okolišev. Različni deli mesta so bili pogosto povezani s cestami. Glavno arhitekturo mesta sestavljalo palače, piramidni templji, obredna igrišča za igre z žogo in strukture namenjene za astronomska opazovanja. Majevske elite so bile pismene in so razvile kompleksen sistem hieroglifske pisave, ki je bila najbolj napredna pred prihodom evropejcev v Ameriko.

Mesta

Predklasično obdobje (2600 pr. n. št. 250 n. št.) 2600 pr. n. št. je bila največja Majevska civilizacija na polotoku Jukatanu. Veliko ostankov iz teh časov je še neodkritih, saj so si Maji gradili naselbine na območju deževnega gozda, na težko dostopnih predelih. Gvatemalske majevske naselbine predstavljajo pomembna arheološka odkritja, saj so našli veliko dokazov o tem, ki pričajo, da so tu nastala prva večja naselja.

Klasično obdobje (250 900 n. št.) V tem obdobju se zelo poveča gradnja velikih stavb in mest. Najbolj znani objekti iz tega obdobja so stopničaste piramide, čeprav so jih gradili že prej. Te piramide imajo značilno stopničasto strukturo s templjem na vrhu in so značilna arhitektura starih ljudstev Srednje Amerike. Maji so na trgu svoje pridelke kakav (mesto Chocola, od tu izvira ime za čokolado), sol, školjke, žad, obsidian menjali za zlato in hrano. Zanimivo je, da Maji niso poznali živinoreje in domačih živali, poznali pa so lov.

Klasično obdobje

Propad Zmotno je prepričanje, da so Maji izumrli, saj ocenjujejo, da je njihovih potomcev v Srednji Ameriki okrog 2 milijona. Zakaj pa je civilizacija kot taka propadla nekje med 700 in 800 n. št., ko so se, predvsem na južnih predelih kjer so živeli Maji, ljudje množično izseljevali iz največjih majevskih središč, pa obstaja več teorij. Strokovnjaki se o njih ne morejo poenotiti, delimo pa jih na ekološke (povezane z okoljem) in neekološke. Neekološke teorije pravijo, da so možni vzroki za izselitev prenaseljenost, druga ljudstva, ki so si prisvojila to ozemlje in izgnala Maje, upor kmetov proti svečenikom ali pa prekinitev trgovskih poti. Ekološke teorije, za katere obstajajo dokazi, pa so, da so z intenzivnim poljedelstvom skrčili veliko deževnega gozda (kar je še danes težava) in preveč intenzivno posegali tudi v favno gozda s preveč intenzivnim lovom.

Postklasično obdobje 10. 16. stoletje Centri kulture se na severu še zmeraj širijo. Tudi Chichen Itza je še zmeraj pomembno središče. Vladavini majevskih dinastij Uxmal in Chichen se uprejo in majevsko središče se preseli v Mayapan (od tu izvira verjetno tudi ime za Maje), ki je veliko 4 km 2, na njem pa je preko 4000 struktur, ki so jih zgradili Maji. Potem pa so v 16. stoletju prišli Španci in začeli osvajati majevska ozemlja, do leta 1546 so osvojili skoraj ves Jukatan. Zanimivo je, da so za osvojitev mesta Itza potrebovali kar 170 let, in so ga osvojili šele 1697.

Kako so živeli Niso poznali kolesa. Kjer je narava dovoljevala so zgradili gosto mrežo kanalov, večja religiozna središča na Jukatanu pa so povezali s cestami. Vse majevsko ozemlje je bilo na gosto poseljeno, vendar ni šlo za prava mesta, temveč prej za središča zbiranja, kjer so stale javne zgradbe: templji, svetišča, observatoriji, stadioni, tržnice. Ni znano, ali so na obrobju teh svetišč živeli svečeniki in javni funkcionarji, toda majevski prebivalci so živeli več kilometrov stran. V središče so hodili le ob verskih praznikih, na gledališko predstavo ali na semenj.

Tlachtli

Kako so živeli Majevske koče so bile zelo preproste. Vsa zemlja je bila skupna last. Polja so pridobivali s sekanjem in požiganjem gozda. Tako pridobljenih zemljišč pa niso orali. Dovolj je bilo narediti luknjo s palico in vanjo vreči seme. Tako so imeli čas za gradnjo svojih velikih del. Poleg koruze so gojili pšenico, sladki krompir, fižol, bombaž, konopljo, kakav. Čebele brez žela so gojili v votlih drevesih. Lovili so veliko rib, med divjimi živalmi pa damjake, pasavce, želve, zajce, fazane, med domačimi pa purane, kokoši in race.

Od rojstva do odraslega maja Maj je imel svoj horoskop, še preden se je rodil. Takoj ob rojstvu so svečeniki določili najprimernejši dan, ko naj bi mu dali ime. Za Maja je imelo ime magičen pomen; tako so nosili»namišljeno«ime, tisto pravo pa so poznali le starši in najožji prijatelji. Ko je mladi Maj postal polnoleten (12 let ženske, 14 moški), so priredili svečan obred. Razkošno oblečeni svečeniki so izlivali posvečeno vodo na dečke in deklice, zbrane na svetem dvorišču. V tem trenutku so postali moški in ženske s pravicami in dolžnostmi odraslih.

Znanost Veliko pozornost so pripisovali teku časa. Malodane na vseh oltarjih, stelah in ploščah je predstavljen čas. Dosegli so velike uspehe tudi v astronomiji. Izračunali so kroženje Venere in sestavili tabelo sončnih mrkov, ki so jo uvedli kot dvojni koledar, tako da so jih lahko tudi napovedali. Izračunali so natančno dolžino leta, čeprav niso uvedli prestopnega leta. Poleg astronomije so bili tudi genialni matematiki: iznašli so ničlo. Maji so imeli lastno hieroglifsko pisavo.

Številke in pisava

Spretni stavbeniki, kiparji in slikarji Imeli so veličastna in velika središča. Gradili so jih z orodjem iz kamna ali lesa: s sekirami, kladivi, dleti. Apnenčev kamen, zdrobljen v prah, je bil osnova za cement, ki se je odlično vezal s kamnom. Ko se je cement strdil, so poslopje očistili in zloščili. Tudi majevski umetniki so bili zelo spretni; ko občudujemo velikanska klesarska dela in freske na tisočerih stelah, ploščah, stebrih, stenah.

Spretni stavbeniki, kiparji in slikarji

Okrutna vera Majevsko ljudstvo je bilo globoko verno. Za Maje je bilo žrtvovanje svečan obred in ne dejanje krutosti. Žrtev so položili na oltar in duhovniki so ji dobesedno prerezali vrat. V mestih so našli številna globoka brezna. Vanje so med slovesnimi obredi metali»izvoljene«moške in ženske, namenjene žrtvovanju. Imeli so veliko bogov. Najpomembnejši so bili tisti na nebu, na zemlji in pod njo. Imeli pa so božanstva še za vsako delo: boga za čebelarje, boga za trgovce, za popotnike in celo za tistega, ki je tetoviral Pogosto so božanstvom pripisovali živalske lastnosti: npr. bogove dežja so istoverili s plazilci ali krokodili. Eno od teh božanstev je bil Chac, poglavitni bog dežja, upodobljen kot starec s strašno dolgim nosom in zmeraj ves solzen. Toda za ljudstvo, navezano na zemljo, je imel ugled predvsem bog koruze.

Okrutna vera

Literatura Kako so živeli v času Majev, Aztekov in Inkov, založba Mladinska knjiga Ljubljana 1991, LouisRene Nouiger MAJI - Zgodbe starega sveta, Piero Ventura in Gian Paolo Ceserani, založba DOMUS, Ljubljana 1989. https://sl.wikipedia.org/wiki/maji

Ivan Šprajc Slovenski arheolog, ki raziskuje kulturo Majev.