Ljubljana, 17. 5. 2016 ZADEVA: Odločen NE predlogu ZKUASP Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in njej sorodnih pravic Spoštovani poslanci DZ in DS RS, cenjene poslanke DZ in DS RS, spoštovani predsednik republike g. Borut Pahor, cenjeni predsednik Vlade RS g. dr. Miro Cerar, podpisani predsedniki treh krovnih glasbenih organizacij Gal Gjurin (glasbena unija SUGU), Tinkara Kovač (sindikat glasbenikov SGS) in Domen Gracej (glasbeni forum GF) vas obveščamo o nedopustnem oblikovanju in sprejemanju nove avtorske zakonodaje v 2015/2016 (predlog ZKUASP, ki je nastal iz obstoječega ZASP). Predlogu ZKUASP odločno nasprotujemo, saj: ostaja osnovni avtorski zakon ZASP namerno neurejen, da ne bi prišlo do pozitivnih sprememb v prid glasbene, literarne, likovne, filmske, plesne, arhitekturne ipd. ustvarjalnosti, predlog zakona s pomočjo MGRT omogoča uzurpacijo zasebne avtorske lastnine in nasilni poslovni prevzem kolektivnih organizacij, ki pripadajo avtorjem, s strani uporabnikov avtorskih del, predlog ni usklajen z Ustavo RS, ni v skladu s smernicami Nacionalnega programa za kulturo RS (NPK), ni v skladu s temeljno Evropsko pogodbo RS, ni v skladu z Evropsko direktivo 2014/26/EU, je očitno plod lobističnih interesov založb, preprodajalcev tuje glasbe v Sloveniji in medijskih hiš, ki želijo preko novega ZKUASP prevzeti poslovanje z glasbeno avtorsko pravico v RS, je očitno plod mednarodnih interesov lobistov, s strani glasbenih multinacionalk in medijskih koncernov, ki so infiltrirani v Evropsko komisijo, glasbeniki nismo bili kot poklicna skupina, ki se jo zakon v prvi vrsti tiče, ustrezno obravnavani v zakonodajnih postopkih, kljub našim prošnjam, pobudam in opozorilom k zakonu nismo dali potrebnega soglasja poklicnih glasbeniških združenj, zakon ne temelji na analizah obstoječega stanja in projekcijah za izboljšanje stanja. Gal Gjurin (manu propria) Tinkara Kovač (manu propria) Domen Gracej (manu propria) Prejeto: poslanci Državnega sveta RS, poslanci Državnega zbora RS, predsednik RS g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. 1
»TEMELJNE OBRAZLOŽITVE IN OZADJA«O MGRT, URSIL in obstoječem avtorskem zakonu ZASP 1. Že obstoječi zakon o avtorskih pravicah ZASP-UPB3 je vsebinsko (in v realnih posledicah) neprimeren že od 2004. Škodljiv je za avtorje in izvajalce, posledično za poslušalstvo, saj na mnogih ravneh zavira normalno progresijo ustvarjalnosti in financiranje glasbenega razvoja v RS. To stanje traja že dvanajsto leto, posledice pa so vidne tako na številkah kot na drastičnem upadu kvalitetne glasbene ponudbe v RS v medijih, hkrati pa na pejorativnem in škodljivem odnosu države do avtorjev. 2. Avtorji in uporabniki avtorskih del ne bomo nikoli izenačeni, saj sama narava in izvor avtorske pravice postavlja avtorja nad uporabnika. Ta hirearhija mora biti vsakomur zelo jasna iz nje morajo seveda slediti vsi zakonodajni postopki, v kolikor želijo ti postopki biti sploh legitimni. 3. Tekom celotnega procesa oblikovanja zakonodaje okrog novega ZKUASP smo bili s strani MGRT avtorji izigravani na nedostojen način, saj MGRT še vedno preferira način zakonodajalstva, ki po logiki»sprenevedajočega se egalitarizma«izenačuje avtorje in tiste, ki avtorska dela uporabljajo. O njihovem ponovnem nerazumevanju tega, komu je avtorski zakon sploh inicialno namenjen, smo MGRT nemudoma obvestili že lani poleti ob prvih poskusih pisanja te nove avtorske zakonodaje, ki je danes pred nami, hkrati pa smo MGRT pozvali, da spremeni svojo zakonodajno politiko do glasbenih in drugih ustvarjalcev. Gre namreč za grobo kršitev zakonodajnega kodeksa, ta kršitev pa se stalno ponavlja že leta. 4. Kljub našim prošnjam za zdravorazumsko in edino logično ločeno obravnavo nas je MGRT silil k sestankom, kjer so dominirali uporabniki naših del, zato smo bili dolžni ta nepošteni način obravnavanja zavrniti. Naše prošnje za drugačen način obravnavanja avtorjev so naletele na gluho uho MGRT, čeprav je jasno, da brez nas ustreznega in poštenega zakona sploh ni mogoče napisati, saj je primarno namenjen nam, ustvarjalcem, in zaščiti naših del. 5. Predlog ZKUASP je nastal tudi iz dveh kulturni politiki in gospodarstvu škodljivih razlogov: zaradi namernega nespreminjanja zakonskih členov v še vedno nedotaknjenem ZASP, ki bi pomenili pozitivno strukturno predrugačenje (npr. glede samostojne izvajalske pravice, definicije tega, kaj sploh je fonogram, kdo je lahko lastnik zvočnega posnetka in drugih ključnih slabo in dvomljivo zapisanih členov, ki bi lahko spremenili zakonsko platformo ustvarjalcem v prid ipd.) in zaradi nesposobnosti MGRT in URSIL, ki ne znata (oz. nočeta) uskladiti vseh obstoječih nasprotujočih si interesov in si hkrati končno naliti čistega vina glede tega, komu je avtorska zakonodaja sploh namenjena torej zaščiti in delu avtorjev. 2
6. MGRT in URSIL torej namerno ne izboljšujeta avtorske zakonodaje, poleg tega (dokazano že ničkolikokrat v zadnjih desetih letih) sploh nista sposobna ustrezno nadzirati kolektivnih organizacij (SAZAS, IPF, ZAMP, SAZOR, AIPA). 7. Jasno je, da malomarno ministrstvo tako zahtevne in pomembne zakonodaje kot je avtorska, ne more pisati, saj nima ne potrebne kredibilnosti, znanja, potrebnih raziskav s tega področja, nobenih zgodovinskih izkazov o svoji učinkovitosti v preteklosti in predvsem nobenih izkazov o tem, da sploh razume, kaj sploh avtorska zakonodaja v osnovi je. EVROPSKA SLIKA in CENTRALIZACIJA PRAVIC 8. Ob pregledu imen zaposlenih pravnikov in drugih oseb na Evropski komisiji postane jasno, da»copyright«oddelek Evropske komisije deluje pod vplivom glasbenih multinacionalk ter masovnih komercialnih in nacionalnih medijev iz EU, ZDA in Japonske. 9. Nobena skrivnost ni, da Evropska komisija skuša v EU vzpostaviti situacijo, ki bo končno pripeljala do tega, da bomo imeli v celotni EU samo eno ali dve avtorski kolektivni organizaciji, ki ju bodo vodile glasbene multinacionalke (Slovenci bi v tem primeru upravno spadali pod Nemčijo oz. nemško avtorsko organizacijo GEMA, kot nepomembna lokalna izpostava in glede pravdanja uporabnikov podrejena nemškim sodiščem). 10. Zakonodajni spaček ZKUASP je najnovejši plod že desetletne razpadajoče situacije na glasbenem trgu. Pojav interneta (gl.»download«ipd.) je svetovno glasbeno industrijo, težko okrog 40 mlrd. EUR v prodaji CD-jev letno, pripeljal do izgube več kot polovice teh sredstev. Z razmahom interneta se je namreč sesula primarna diskografska struktura iz prejšnjega stoletja in z njo poslovni model založb, ki so tržile albume, CD-je in druge nosilce zvoka in slike. Sledil je razcvet samostojnega glasbenega založništva in tako smo glasbeniki postali tudi svoji lastni založniki ter s tem končno lastniki svojih pravic (kar je tudi edino pravilno in pošteno). S prihodom interneta smo dobili tudi direkten dostop, komunikacijo s publiko ter dajanje na voljo naše glasbe poslušalcem brez zaslužkarskih posrednikov. 11. Založbe, ki jim zdaj na letni ravni umanjka več kot polovica zgoraj omenjenega zaslužka, so usmerile svojo pozornost v izsiljevanje za avtorske pravice in v rigorozno upravljanje avtorskih pravic skozi vzpostavljanje kontrole kolektivnih organizacij preko državne zakonodaje po celotni EU. Temu botruje tudi dejstvo, da se v EU zbere več kot 60% avtorskega denarja na svetu. Ravno to področje pa ureja ZKUASP skozi MGRT, ki v zakonskem predlogu omogoča prevzeme naših kolektivnih organizacij s strani založb in medijskih hiš. 12. Nadalje, večje slovenske založbe so se v sodelovanju z domačimi medijskimi hišami usmerile skoraj izključno v izčrpavanje in izsiljevanje fizičnih avtorjev za avtorske pravice (v zameno, da se sploh minimalno vrtijo), tuje založbe pa v široka svetovna lastništva komercialnih radiev in televizij, na katerih se v nerazumnih količinah globalno in lokalno vrtijo avtorska dela v 100% lasti založb, ne pa fizičnih neodvisnih avtorjev. Primer iz RS: lastnik slovenskega POP TV-ja je 3
npr. ameriška glasbena multinacionalka Warner, v okviru mednarodne mreže CME, ki se razprostira kot komercialna TV mreža čez celotno vzhodno polovico EU. Domače založbe živijo od preprodajanja tuje glasbe v RS in od provizij, ki jih ob predvajanju tuje glasbe pobirajo kot zastopniki za tujo glasbo v Sloveniji. Formula je zelo preprosta: več tuje glasbe v medijih pomeni več denarja za domače posrednike in za založniške glasbene trgovce iz tujine. 13. Kolektivne organizacije morajo nepreklicno zaradi kulturne, filozofske in etične osnove vedno pripadati fizičnim avtorjem in izvajalcem okrog tega ni nobene debate. Vsakršna drugačna ureditev je proti osnovnim določilom mednarodne Bernske konvencije (1886) in Rimske konvencije (1961) ter proti določbam Ustavi RS. Kultura, razvoj ustvarjalnosti in poslovna etika morajo v zdravi družbi biti vselej postavljeni nad dobičkarstvo. Temu načelu mora primarno vedno slediti tudi zakonodajalec, ne glede na katerem ministrstvu ali uradu se zakonodaja oblikuje in ne glede na lobistične pritiske s strani uporabnikov avtorskih pravic. 14. Izvorna avtorska pravica je, kot že ime pove, pravica avtorja in je izključne narave. Vse pravice, ki jih pridobijo založbe, zastopniki ali medijske hiše so namreč sekundarne, saj jih avtor, če želi oz. če je življenjsko prisiljen, s pogodbo prenese na založbo, predvidoma zaradi boljših poslovnih rezultatov pri promociji njegovega dela. A brez avtorja tudi avtorske zakonodaje ne bi bilo, niti ne bi bilo založb, da bi se preko njih avtorska dela preprodajala. Temelj sistema, celotnega avtorskega prava, trgovine z glasbo in vseh medijskih vsebin ostaja en sam in ta izvor je vedno avtor, fizična oseba, ki naredi glasbo. Tudi zaradi tega mu več kot pripada prvo mesto in veliko besede pri oblikovanju avtorske zakonodaje. 15. Založbe, komercialni in nacionalni mediji, evidentno nesposobni resni prilagoditvi novim razmeram na trgu, so se v zadnjih letih raje usmerili v aktivno implantacijo svojih lobistov, političnih oseb in pravnikov v državne infrastrukture in ministrstva širom Evrope, tudi MGRT, v državne urade, tudi URSIL, in Evropsko komisijo, ki je center zakonodajnih smernic. 16. Sistemski EU projekti kot so npr.»single digital market«, ki jih kot evropsko prioriteto generirata generalni direktorat»internal Market, Industry, Entrepreneurship and SME's«in evropski»euipo«, nastajajo pod vplivom takšnih lobistov. Kljuke na evropski komisiji si namreč ne podajamo fizični avtorji, temveč glasbene multinacionalke in vplivne medijske hiše. 17. Novi ZKUASP je vzklil ravno iz takšnih briljantnih sistemskih EU projektov iz Bruslja, hkrati pa iz gorečega prizadevanja domačih založnikov in določenih medijev, da končno dobijo popolno kontrolo nad kolektivnimi organizacijami v vsaki EU članici posebej, vključno s SAZAS-om, pod streho katerega se v RS zbere letno največ avtorskega denarja (cca. 10-15 mio EUR), zato je jasno, da so apetiti domačih in tujih založb ter medijev, ki so vpleteni v poslovanje s pravicami, večinoma usmerjeni prav v SAZAS in v njegov prevzem. Že sam obstoj in vsebina novega predloga ZKUASP to nazorno nakazujeta, iz česar sledi, da MGRT in URSIL namerno zakonodajo usmerjata po dlaki interesu uporabnikov avtorske pravice. V vmesnem času smo bili priča tudi poskusu direktnega prevzema Združenja SAZAS s pomočjo tujih multinacionalk Warner, Sony, Universal in drugih. ZKUASP je še en tak poskus, tokrat na lokalni politični ravni, s strani MGRT. 4
POVZETEK V Sloveniji, kjer je država, ki je naš zakonodajalec, hkrati pa največji dolžnik glasbenih avtorjev (15 mio. EUR Telekom Slovenije, 20 mio. RTV SLO ipd.), kjer komercialni radii plačajo v avtorsko blagajno manj kot pol milijona EUR, čeprav so poleg TV največji uporabnik glasbe, kjer se plačevanje avtorskih pravic s strani uporabnikov po 5 do 10 let namerno zavlačuje na sodiščih ter se s tem avtorje posledično prisiljuje v zelo nizke poravnave za nazaj, kjer zaradi zavlačevanja postopkov na sodiščih avtorji ne prejmemo nadomestil, kjer so leta 2015 pod največkrat zavrtena avtorska dela pod izmišljenimi psevdonimi podpisani komercialni radijski uredniki, ki noč in dan vrtijo sami sebe in glasbeno in besedilno nesposobno ter vsebinsko prazno peščico glasbenih avtorjev in izvajalcev, kjer se že desetletja krade avtorska dela in pristope iz tujine in hkrati prodaja glasbena avtorska dela v tujino, kjer se na javni RTV SLO uničuje avtorske arhive in rokopise slovenskih skladateljev, briše arhivske avtorske posnetke, uničuje glasbeno kulturno dediščino avtorjev, kjer se na javni RTV SLO sredstev iz dividend satelita EutelSat ne namenja za glasbeno avtorsko produkcijo, kjer na TV SLO glasbenega urednika nimamo že več kot 30 let, kjer glasbeni izvajalci sploh nimamo možnosti upravljanja samostojne izvajalske pravice, kjer smo glasbeni avtorji prisiljeni v to, da nas pod zakonsko prisilo ščiti SAZAS, kjer kolektivne organizacije oz. avtorji nimamo možnosti oproščanja dajatev za kulturna društva, pevske zbore, mlade glasbene skupine, humanitarne in dobrodelne prireditve, kjer beležimo tako drastičen upad kvalitetnih glasbenih vsebin v domačih medijih, kjer lahko naša dela zlorabljajo, režejo in maličijo komercialni mediji in založbe, kjer našim glasbenim delom ni omogočen ustrezen javni medijski prostor, na javnih frekvencah, tako na RTV SLO kot na komercialnih radiih in televizijah, je potrebno najprej v ZASP urediti, da se vse te zlorabe nehajo. Šele potem se bomo lahko pogovarjali o tem, kako v morebitnem ZKUASP upravljali naše avtorske organizacije in kdo bo kaj prevzemal. Tukaj dileme o kuri in jajcu ni: najprej je na vrsti ZASP, šele potem eventualno ZKUASP. In najprej smo na vrsti avtorji in naša publika, šele potem preprodajalci, trgovci in ostali uporabniki. MGRT je z novim ZKUASP storilo tako za ustvarjalce kot za poslušalce domače in tuje avtorske glasbe potezo, ki jo zelo ostro obsojamo, saj se je postavilo na stran teh zgoraj naštetih zlorab, protipravnosti, namernega neščitenja pravic in nepodeljevanja dovoljenj, ukinitve promocijskih in socialnih glasbenih skladov, nedopustne evropske centralizacije avtorskih pravic, kraje in maličenja avtorskih del, izsiljevanja avtorjev, ustvarjanja medijsko-avtorskega monopola, ponarejevanja avtorskih formularjev in grobih kršitev osnovne kulturne ter poslovne etike, izkazalo je toleranco do neplačevanja avtorjem, poniževanje avtorjev v zakonodajnih postopkih, podcenjevanje glasbene publike in nedopustno toleranco do uničevanja avtorske kulturne dediščine. Temu se bomo seveda postavili po robu z vsemi sredstvi in s članstvom, ki šteje prek 400 glasbenikov. 5