Microsoft Word - Studija_ASP-BDP-SI_WIPO.doc

Transkripcija

1 Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji Pripravili: Urša Chitrakar Ljubica Knežević Cvelbar Karmen Hren Mojca Marc Anže Podnar Peter Rebec Sonja Šlander Wostner Ljubljana, marec 2010

2 Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), 2010 Imetnik materialnih avtorskih pravic na tem delu je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), imetnik pravice za prevod in objavo v slovenskem jeziku pa Ministrstvo za gospodarstvo Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL). Dokument je dovoljeno uporabljati le v nepridobitne namene, za vse druge uporabe je potrebno pridobiti pisno dovoljenje imetnikov pravic. Izvedbo študije sta sofinancirala Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Ministrstvo za kulturo. Več o študiji WIPO:

3 Kazalo I UVOD...1 II PRAVNI OKVIR...4 II.1 Kratka zgodovina zakonodaje o avtorski pravici v Sloveniji...4 II.2 Mednarodna in evropska zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah...5 II.3 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah...6 II.3.1 Predmet varstva... 6 II.3.2 Avtor... 6 II.3.3 Avtorska pravica (vrste in obseg pravic)... 6 II.3.4 Prenos avtorske pravice... 7 II.3.5 Omejitve avtorske pravice... 7 II.3.6 Trajanje avtorske pravice... 8 II.3.7 Sorodne pravice... 8 II.4 Upravljanje in uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic...9 II.4.1 Posamično in skupinsko upravljanje avtorske in sorodnih pravic... 9 II.4.2 Merila za pravno varstvo avtorske in sorodnih pravic (II.4.2)...12 III EKONOMIKA AVTORSKE PRAVICE III.1 Značilnosti intelektualne lastnine in avtorske pravice III.2 Ekonomska vloga avtorske pravice: koristi in stroški III.3 Učinki avtorske pravice na nacionalno gospodarstvo IV METODOLOGIJA ŠTUDIJE IV.1 Določanje in klasifikacija panog IV.2 Zbiranje podatkov IV.2.1 Proizvodnja, vmesna potrošnja in dodana vrednost...22 IV.2.2 Zaposlenost...23 IV.2.3 Zunanja trgovina...24 IV.2.4 Dopolnilni sekundarni podatki...24 IV.2.5 Koeficienti avtorske pravice in primarni podatki...25 IV.3 Analiza in predstavitev podatkov V GOSPODARSKI PRISPEVEK PANOG, KI TEMELJIJO NA AVTORSKI PRAVICI V.1 Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji V.1.1 Pregled...28 V.1.2 Porazdelitev v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici...31 V.1.3 Primerjava med panogami...32 V.1.4 Zunanja trgovina...35 V.2 Glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici V.2.1 Pregled...37 V.2.2 Proizvodnja...38 V.2.3 Dodana vrednost...40 V.2.4 Zaposlenost...42 V.2.5 Produktivnost...44 V.2.6 Povzetek...45 V.3 Soodvisne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici V.3.1 Pregled...46 V.3.2 Proizvodnja...47 V.3.3 Dodana vrednost...48 V.3.4 Zaposlenost...49 V.3.5 Povzetek...50 V.4 Delne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici ii

4 V.4.1 Pregled...51 V.4.2 Proizvodnja...52 V.4.3 Dodana vrednost...53 V.4.4 Zaposlenost...54 V.4.5 Povzetek...55 V.5 Najmanj povezane panoge V.5.1 Pregled...56 V.5.2 Proizvodnja...57 V.5.3 Dodana vrednost...58 V.5.4 Zaposlenost...59 V.5.5 Povzetek...59 V.6 Primerjava s predhodnimi študijami V.7 Neposredni in posredni makroekonomski učinki panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji V.7.1 Metodološki uvod...62 V.7.2 Input output analiza makroekonomskega učinka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji...62 V.8 Dosežki v izbranih glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici V.8.1 Tisk in književnost...67 V.8.2 Radio in televizija...70 V.8.3 Filmska in video dejavnost...72 V.8.4 Glasba, gledališka produkcija, opera...73 V.8.5 Ustvarjeni prihodki...76 V.8.6 Ozaveščenost o avtorski pravici in njeno uveljavljanje...78 VI UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA DODATEK iii

5 POVZETEK To je prva študija o gospodarskem prispevku panog, ki temeljijo na avtorski in sorodnih pravicah, k slovenskemu gospodarstvu. Izvedena je bila na pobudo Urada RS za intelektualno lastnino ter ob finančni podpori Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in Ministrstva za kulturo RS med februarjem in novembrom Njen glavni namen je izmeriti prispevek teh panog k slovenskemu nacionalnemu gospodarstvu, in sicer z oceno obsega proizvodnje, dodane vrednosti, zaposlitve in zunanje trgovine. Študija uporablja metodologijo, ki jo je razvila in predlagala WIPO in temelji na najboljših praksah s tega področja. Njena glavna prednost je možnost mednarodne primerjave, saj so bile tovrstne študije opravljene že v več kot 20 državah sveta. Poudariti moramo, da cilj študije ni bila ocena obsega nezakonitih dejavnosti ali piratstva. Prav tako cilj študije ni bila ocena vpliva avtorske pravice na BDP (tj. koliko višji je BDP zaradi slednje). Glavni nalogi študije sta bili: i) identificirati panoge, ki so po opredelitvi WIPO povezane z avtorsko pravico, ter ii) oceniti obseg njihove proizvodnje, dodane vrednosti, zaposlitve in zunanje trgovine. Študija sicer temelji na uradnih statističnih podatkih, vendar so bili uporabljeni tudi drugi viri informacij, med njimi tudi pogovori s predstavniki panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Podatki so bili zbrani za leti 2002 in 2007, kar omogoča vpogled v najpomembnejše spremembe in smeri razvoja teh panog. Na podlagi analiziranih statističnih podatkov lahko zaključimo, da so panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, zelo pomembne za slovensko gospodarstvo. Leta 2007 je njihov prispevek k obsegu proizvodnje znašal 4,2 mrd EUR ali 5,8 % nacionalnega obsega proizvodnje, prispevek k dodani vrednosti pa 1,7 mrd EUR ali 5,1 % nacionalnega BDP. Poleg tega so zagotovile delovnih mest, kar je predstavljalo 6,8 % glede na nacionalno raven. Študija je tudi pokazala, da je bila produktivnost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, merjena kot dodana vrednost na zaposlenega, EUR, kar je pod nacionalnim povprečjem EUR. Njihova zunanjetrgovinska bilanca (279,1 mio EUR) je bila negativna, kar pomeni, da je bil uvoz večji od izvoza. Trendi med letoma 2002 in 2007 so bili v glavnem pozitivni za vse merjene ekonomske kategorije, vendar nižji kot za celotno gospodarstvo. Skladno z WIPO metodologijo študija deli panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v štiri skupine: i) glavne panoge (tj. z avtorsko pravico najtesneje povezane panoge), ii) delne panoge (tj. z avtorsko pravico delno povezane panoge), iii) soodvisne panoge (tj. z avtorsko pravico manj povezane panoge) in iv) najmanj povezane panoge (tj. podporne panoge). Glavne panoge največ prispevajo k nacionalnemu BDP. Leta 2007 je bil njihov delež okoli dve tretjini celotnega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Najpomembnejša panoga med njimi z vidika obsega proizvodnje, dodane vrednosti in zaposlitve je bila med leti 2002 in 2007 tisk in književnost. Podatki pa kažejo, da vse večji pomen dobiva panoga programske opreme in podatkovnih zbirk kot mlada in rastoča panoga. Ugotovitve kažejo, da je prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k nacionalnemu BDP primerljiv s prispevkom javne uprave in obvezne socialne varnosti ter da presega prispevek izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva, finančnega posredništva, oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, gostinstva itd. V primerjavi z ugotovitvami drugih nacionalnih študij je bil prispevek z avtorsko pravico povezanih panog k slovenskemu BDP iv

6 nekoliko nižji od povprečja 21 držav (5,5 %), v katerih je bila opravljena podobna, na metodologiji WIPO temelječa študija. Jedro študije predstavlja analiza neposrednega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k slovenskemu gospodarstvu. Vendar pa te panoge posredno ustvarjajo tudi povpraševanje po proizvodih drugih, z njimi povezanih panog (panoge, ki temeljijo na avtorski pravici potrebujejo na primer proizvode in storitve finančne, gradbene, prehrambene in še katere druge industrije). Za opredelitev in oceno celotnega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici (tj. neposrednega kot tudi posrednega prispevka, ki se kaže v gospodarstvu prek zgoraj omenjenih povezav), h ključnim makroekonomskim kategorijam je bila uporabljena input-output analiza. Rezultati kažejo, da je celotni obseg proizvodnje teh panog leta 2007 predstavljal okoli 7 % celotne domače proizvodnje in delovnih mest (8,3 % celotne zaposlitve v Sloveniji). Celotna dodana vrednost, ustvarjena v letu 2007, ki je bila neposredno in posredno povezana s temi panogami, je tako znašala 2,35 mrd EUR, kar je 7,8 % nacionalne dodane vrednosti in 7 % slovenskega BDP. Ocenjeni multiplikator proizvodnje panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji je 1,57, kar pomeni, da vsakih 1000 EUR proizvodnje teh panog za končno porabo ustvari EUR v celotni proizvodnji slovenskega gospodarstva. To je primerljivo vlogi turistične industrije, tako z vidika neposrednega kot multiplikativnega učinka. Med štirimi skupinami z avtorsko pravico povezanih panog so glavne in podporne panoge imele nadpovprečne multiplikativne učinke. Samo glavne panoge so neposredno in posredno zagotovile 5 % domačih delovnih mest, 5 % celotne dodane vrednosti in 4,6 % BDP. Glede na gospodarsko težo panog, ki temeljijo na avtorski pravici, in rezultate mednarodne primerjave, ki smo jih dobili s to študijo, menimo, da bi jim morala gospodarska politika nameniti večjo pozornost. v

7 I UVOD OSNOVNE INFORMACIJE Avtorske pravice varujejo ustvarjalnost, ki je vir konkurenčne prednosti in eden od najpomembnejših dejavnikov gospodarske rasti. Zaradi tega je življenjskega pomena, da se vlade držav in poslovne skupnosti začnejo zavedati vloge panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v nacionalnih gospodarstvih. Določitev količine prispevka gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, omogoča pregled nad tem, koliko je nacionalno gospodarstvo odvisno od avtorsko varovanih proizvodov in storitev. Bilo je že mnogo poskusov, da bi se opredelil in meril prispevek teh panog k nacionalnim gospodarstvom, vendar je najširše uporabljena metodologija tista, ki jo je razvijala in priporočila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). V Sloveniji do zdaj še ni bila opravljena nobena obsežnejša gospodarska analiza, ki bi se osredinjala izključno na gospodarske panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. To je prva študija o gospodarskem prispevku teh panog k slovenskemu gospodarstvu. Študija je nastala na pobudo Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL), podprla sta jo WIPO in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izvedba študije je potekala med februarjem in novembrom WIPO je poleg finančne podpore pripravil tudi metodološki okvir in svetoval glede vsebine in obsega študije, kar je zagotovilo skladnost s podobnimi študijami v drugih državah. Pričakovati je, da bo količinska opredelitev prispevka gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k nacionalnemu gospodarstvu pokazala na smisel in pomen teh panog za Slovenijo ter izboljšala splošno zavedanje o vlogi avtorske in sorodnih pravic. Nosilci odločanja bodo lahko izsledke te študije vključili v prihodnji razvoj nacionalnih strategij gospodarskega razvoja in konkurenčnosti. Pričakuje se, da bo ta študija koristila industriji in vladi pri vrednotenju obstoječega pravnega okvira in njegovem izvajanju, načrtovanju prihodnjih sprememb ter spoprijemanju z izzivi zagotavljanja ustreznega varstva avtorske in sorodnih pravic. CILJI ŠTUDIJE S to študijo so avtorji želeli doseči štiri glavne cilje. Prvi cilj je bil količinsko opredeliti gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski in sorodnih pravicah, k slovenskemu nacionalnemu gospodarstvu z merjenjem dodane vrednosti, zaposlenosti in zunanje trgovine. Drugi cilj je bil določiti in razvrstiti gospodarske panoge, ki temeljijo na avtorski in sorodnih pravicah, v skladu z metodologijo WIPO in analizirati izbrane gospodarske panoge, ki so pomembne za Slovenijo. Tretji cilj je bil primerjava izsledkov z drugimi študijami, pri katerih se je uporabljala metodologija WIPO, četrti pa oblikovanje predlogov politik in institucionalnih posegov za razvoj gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji. 1

8 METODOLOGIJA V zadnjih desetletjih so se države lotevale študij, da bi ovrednotile prispevek avtorske in sorodnih pravic, v katerih so uporabljale zelo veliko pristopov. Ker je tematika sama po sebi zapletena, se pristopi med seboj zelo razlikujejo. Pomanjkljivost teh študij je bila, da jih je bilo težko neposredno primerjati. Zaradi tega je WIPO razvil metodologijo, ki temelji na najboljših praksah s tega področja, in objavil metodološki vodnik za ovrednotenje gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici (Guide on Surveying the Economic Contribution of the Copyright Industries 1 ). V tej študiji je uporabljena predlagana metodologija WIPO. Bistvena prednost metodologije WIPO je njena mednarodna primerljivost, saj je bila študija izvedena v več kot 20 državah sveta. Metodologija WIPO poleg tega omogoča sistematski pristop k določanju in analizi gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Pri sami metodologiji pa so tudi nekatere omejitve; po njej se ne more npr. oceniti vrednosti avtorske pravice ali njenega vpliva 2 na gospodarstvo, ampak le njen prispevek, hkrati pa tudi ne vključuje nezakonitih dejavnosti in piratstva. Upoštevali smo priporočila vodnika WIPO in oblikovali štiri korake za izvedbo študije: 1. določitev in razvrstitev panog, 2. zbiranje podatkov, 3. analiza podatkov, 4. predstavitev izsledkov. Najprej smo oblikovali raziskovalno skupino, pregledali zakonodajo o avtorski pravici, analizirali verigo imetnikov avtorske pravice za skupine panog in pregledali ujemanje kod ISIC z nacionalno statistično klasifikacijo. Glede na razpoložljive statistične podatke smo za merjenje gospodarskega prispevka gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, uporabili naslednje kazalce: skupna proizvodnja, dodana vrednost, zaposlenost in zunanjetrgovinski podatki. Raziskovalci državnega statističnega urada so na drugi stopnji študije najprej zbrali podatke, nato pa panoge razvrstili v štiri skupine, kakor je priporočeno v vodniku WIPO. V primerih, ko je bilo razvrščanje gospodarskih panog oteženo, smo delitvene ključe oblikovali na podlagi strokovnih mnenj. Vsi podatki iz te študije so bili zbrani za leti 2002 in 2007, ker so bili zadnji razpoložljivi podatki iz leta Ocenili smo, da potrebujemo petletno obdobje, da bi lahko ugotovili pomembne spremembe. Na tretji stopnji smo določili koeficiente avtorske pravice. Da bi jih lahko opredelili za določene panoge, smo opravili osebne pogovore na podlagi delno strukturiranih vprašalnikov. Sledil je izračun vrednosti izbranih kazalcev. Nazadnje smo opravili še input-output analizo. Na zadnji stopnji smo razčlenili in pojasnili izsledke. Da bi dobili dodaten vpogled v njihovo ustreznost, smo se posvetovali s predstavniki nekaterih gospodarskih panog. Izsledke študije smo primerjali z izsledki predhodnih študij, opravljenih na podlagi metodologije WIPO. 1 Št. izdaje WIPO: 893, ISBN: Ocena gospodarskega vpliva avtorske pravice bi nam povedala, za koliko bi gospodarske panoge napredovale zaradi avtorske pravice (Vodnik WIPO, 2003, str. 19). 2

9 Na podlagi svojih ugotovitev menimo, da bi bilo smiselno načrtovati nove študije ob upoštevanju iste metodologije, v katerih bi lahko opazovali prihodnji razvoj in rast ali upad gospodarskega pomena panog, ki temeljijo na avtorski pravici. RAZISKOVALNA SKUPINA Raziskovalci, ki so sodelovali pri tej študiji, so predvsem ekonomski strokovnjaki Univerze v Ljubljani: dr. Ljubica Knežević Cvelbar, docentka na Ekonomski fakulteti; dr. Mojca Marc, asistentka na Ekonomski fakulteti; mag. Peter Rebec, raziskovalec na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani, in mag. Sonja Šlander Wostner, asistentka na Ekonomski fakulteti. Kot raziskovalca sta sodelovala tudi zaposlena na Statističnem Uradu RS: mag. Karmen Hren, vodja Sektorja nacionalnih računov, in Anže Podnar, univ. dipl. ekon., Sektor nacionalnih računov. Nacionalna svetovalka, ki jo je imenoval WIPO, je bila mag. Urša Chitrakar, odvetnica, specializantka s področja avtorske in sorodnih pravic. Raziskovalna skupina je dobro sodelovala tudi z mednarodnim svetovalcem, ki ga je imenoval WIPO, Željkom Topićem, direktorjem hrvaškega Urada za intelektualno lastnino in avtorjem hrvaške študije o gospodarskem prispevku panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Raziskovalcem je dodatno svetoval tudi Dimiter Gantchev, vršilec dolžnosti direktorja Divizije za ustvarjalne panoge Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). STRUKTURA ŠTUDIJE Študija ima šest poglavij: Uvodnemu poglavju sledi v drugem poglavju opis pravnega okvira, v tretjem pa kratek pregled ekonomike avtorske pravice. V IV. poglavju je predstavljena metodologija, ki ji v V. poglavju sledi predstavitev izsledkov. Zadnji del študije zajema sklepne ugotovitve in priporočila. 3

10 II ZAKONSKI OKVIR II.1 Kratka zgodovina zakonodaje o avtorski pravici v Sloveniji Zgodovinsko je bila Slovenija del Socialistične federativne republike Jugoslavije, zato je avtorsko in sorodne pravice do razglasitve neodvisnosti Slovenije leta 1991 urejala zvezna zakonodaja. Tudi po razglasitvi neodvisnosti Slovenije junija 1991 se je v Sloveniji še uporabljal tedaj veljavni jugoslovanski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta Vendar pa so dobile avtorska in sorodne pravice v Sloveniji ustavni pomen s sprejetjem ustave decembra 1991, ko so bile pravice intelektualne lastnine vključene med človekove pravice in temeljne svoboščine. 60. člen slovenske ustave zagotavlja varstvo avtorske in drugih pravic, ki izhajajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Prvi slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je bil sprejet aprila Spremenjen je bil petkrat; zadnje spremembe so iz leta V preteklosti so bili najpogostejši razlogi za njegove spremembe težave s kolektivnim upravljanjem avtorske in sorodnih pravic ter usklajevanje zakona z direktivami EU. Določbe zakona, ki se nanašajo na skupinsko upravljanje avtorske in sorodnih pravic, so se spremenile štirikrat in se znova preverjajo, zato je pričakovati, da bodo v zvezi s kolektivnim upravljanjem teh pravic potrebne nadaljnje spremembe. 3 Večina drugih sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je bila potrebna zaradi njegove uskladitve z direktivami EU in drugimi mednarodnimi pogodbami (npr. Pogodba WIPO o avtorskih pravicah ter Pogodba WIPO o izvedbah in fonogramih) ter zagotovitve njegovega ustreznega izvajanja. Ob Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah obstajajo še številni drugi zakoni, ki urejajo področje ustvarjalne dejavnosti. Zakon o knjižnicah 4 in ustrezni podzakonski predpisi določajo pravila in pogoje knjižničnega nadomestila. Pravica javne izposoje kot ena od pravic avtorja je bila izvzeta iz Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zožena na pravico do pravičnega nadomestila, ko se izvirnik ali kopija dela daje na voljo za uporabo za omejeno časovno obdobje brez neposredne ali posredne ekonomske koristi (ugodnosti) v organizacijah, ki take dejavnosti izvajajo kot javno službo. Med drugimi pomembnimi zakoni, ki urejajo področje umetniškega ustvarjanja, so najpomembnejši: Zakon o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, 5 Zakon o javni rabi slovenščine, 6 Zakon o obveznem izvodu, 7 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, 8 Uredba o samozaposlenih v kulturi, 9 Zakon o medijih, 10 3 Aprila 2009 je slovenski urad za intelektualno lastnino znova povabil zainteresirane strani, da predlagajo dopolnitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, zato kmalu pričakujemo nove spremembe zakona. 4 Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02. 5 Uradni list RS, št. 112/07. 6 Uradni list RS, št. 86/24. 7 Uradni list RS, št. 69/06. 8 Uradni list RS, št. 77/07 in 56/28. 9 Uradni list RS, št. 9/07 in 76/ Uradni list RS, št. 110/06. 4

11 Zakon o Radioteleviziji Slovenija, 11 Zakon o Filmskem skladu Republike Slovenije 12 in Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video in avdio dejavnosti. 13 II.2 Mednarodna in evropska zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah Slovenijo zavezujejo ti mednarodni instrumenti, ki urejajo področje avtorske in sorodnih pravic: 1. Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (1886), ki je za Slovenijo začela veljati z dnem razglasitve neodvisnosti 25. junija 1991; 2. Svetovna (univerzalna) konvencija o avtorski pravici (1952), ki je za Slovenijo začela veljati 5. novembra 1992 z uradnim obvestilom o nasledstvu; 3. Konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (1974), ki je za Slovenijo začela veljati 3. novembra 1992 z uradnim obvestilom o nasledstvu; 4. Konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (1971), h kateri je Slovenija pristopila 9. julija 1996; 5. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij Rimska konvencija (1961), ki jo je Slovenija ratificirala 9. oktobra Pogodba WIPO o avtorskih pravicah (WCT) (1996), ki jo je Slovenija ratificirala 6. maja 2002; 7. Pogodba WIPO o izvedbah in fonogramih WPPT (1996), ki jo je Slovenija ratificirala 20. maja 2002; 8. Sporazum TRIPs (1994), ki je začel veljati 1. januarja Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (1967), ki je za Slovenijo začela veljati z dnem razglasitve neodvisnosti 25. junija Evropske direktive, ki zakonodajo avtorske in sorodnih pravic Slovenije usklajujejo z acquis communautaire, so: 1. Direktiva Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov; 2. Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (kodificirano besedilo); 3. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo; 4. Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (kodificirano besedilo); 5. Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov; 6. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL 2001 L 167, str. 10); 7. Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L 272, str. 32); 11 Uradni list RS, št. 96/ Uradni list RS, št. 17/94, 22/00 in 59/ Uradni list RS, št. 42/94, 50/94, 1/94 in 69/06. 5

12 8. Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, str. 45); II.3 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah II.3.1 Predmet varstva Zakon o avtorski in sorodnih pravicah opredeljuje varovana dela kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so izražene na kateri koli način. Zakon ne omejuje vrste varovanih del, ampak jih navaja le kot primere, zlasti govorjena, pisana, glasbena, gledališka, koreografska, avdiovizualna dela itd. Z avtorsko pravico je zato lahko varovano vsako delo, ki je nastalo kot posledica intelektualne dejavnosti posameznika (avtorja) in je izraženo tako, da omogoča (kakršno koli) zaznavanje. Dela, ki niso avtorskopravno varovana, so: 1. ideje, načela, odkritja; 2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter 3. ljudske književne in umetniške stvaritve. II.3.2 Avtor Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila delo. Pravna oseba je lahko imetnik avtorske pravice, vendar pa se ne obravnava kot avtor dela, čeprav avtorju naroči stvaritev dela ali zaposli avtorja, ki je delo ustvaril. Kot avtor dela se šteje oseba, katere ime, psevdonim ali umetniška oznaka se pojavlja na delu ali je naevdena ob objavi dela, dokler se ne dokaže drugače. Če dve ali več oseb sodeluje pri stvaritvi dela, tako da je to nedeljiva celota, veljajo za soavtorje in jim pripada nedeljiva avtorska pravica na takem delu. II.3.3 Avtorska pravica (vrste in obseg pravic) Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Avtorju, ki delo ustvari, dela ni treba registrirati ali objaviti, zato da bi pridobil varstvo avtorske pravice. Avtorska pravica začne samodejno veljati takoj, ko je delo ustvarjeno. Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Izključnost avtorske pravice pomeni, da je avtorska pravica po svoji naravi absolutna in da zadeva vsakogar, torej ima učinek erga omnes. Moralne pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi z delom. Moralne pravice so neodtujljive in neprenosljive ter se jim ni mogoče odpovedati. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah priznava štiri moralne pravice: pravica prve objave; pravica priznanja avtorstva; pravica spoštovanja dela in pravica skesanja. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja, s tem da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela ali primerkov svojega dela. Če v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, kadar je avtor pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. V Zakonu o avtorski pravici so naštete te materialne pravice: pravica reproduciranja, pravica javnega izvajanja, 6

13 pravica javnega prenašanja, pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravica javnega prikazovanja, pravica radiodifuznega oddajanja; pravica radiodifuzne retransmisije; pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja; pravica dajanja na voljo javnosti; pravica predelave; pravica avdiovizualne priredbe; pravica distribuiranja in pravice dajanja v najem. Ta seznam ni izčrpen, zato ima avtor toliko pravic, kolikor je vrst uporabe njegovega dela. Z vsako novo vrsto uporabe avtorskega dela nastane nova materialna pravica. Druge pravice avtorja varujejo avtorjeve interese, ki niso značilno premoženjski ali strogo moralni, vendar so za avtorja še vedno pomembni glede na varovano delo in možnost njegove uporabe. Druge pravice avtorja so pravica dostopa (do izvirnika ali primerka dela, ki je v posesti nekoga drugega) in izročitve izvirnika likovnega dela ali fotografije za razstavo; sledna pravica (droit de suite); pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za dovoljeno privatn ali drugo lastno uporabo (fotokopiranje in tonsko ali vizualno snemanje). II.3.4 Prenos avtorske pravice Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva. Avtor lahko s pogodbo ali drugim pravnim poslom, ki ga priznava zakon, prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja. Moralne pravice so neodtujljive, zato jih ni mogoče prenesti na druge osebe. Pogodba, s katero avtor prenese avtorsko pravico kot celoto ali moralne avtorske pravice, je nična. Enako velja za prenos materialnih avtorskih pravic za vsa prihodnja dela avtorja in prenos materialnih avtorskih pravic za še neznane načine uporabe tega dela. Prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic ali posamičnih drugih pravic avtorja je lahko vsebinsko (izključni ali neizključni prenos), prostorsko ali časovno omejen. Čeprav avtorska pravica kot celota ni prenosljiva, se deduje. Po avtorjevi smrti njegovi dediči vstopijo v pravni položaj avtorja glede varovanih del in zato postanejo imetniki pravic avtorjevih materialnih, moralnih in drugih pravic. Avtorska pravica je nematerialno premoženje in je kot tako neodvisno in nezdružljivo z lastništvom ali drugimi stvarnimi pravicami na katerem koli materialnem predmetu, v katerem je vsebovano avtorsko delo. Prenos posamezne materialne avtorske ali druge pravice avtorja na delu ne vpliva na lastništvo nad materialnim predmetom, v katerem je vsebovano avtorsko delo. Podobno tudi prenos lastništva nad materialnim predmetom, v katerem je vsebovano avtorsko delo, ne vpliva na posamezne materialne avtorske ali druge pravice avtorja do njegovega dela. Toda razen pri arhitekturnih objektih lastnik izvirnika dela ne sme uničiti izvirnika, ne da bi prej ponudil njegov odkup avtorju po ceni, ki ustreza protivrednosti materiala (ob domnevi, da ima avtor upravičen interes za ohranitev dela). II.3.5 Omejitve avtorske pravice Čeprav je avtorska pravica absolutna po svojem učinku, jo Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v nekaterih primerih omejuje v korist drugih pravic in/ali v družbenem interesu. V vsakem takem primeru so omejitve avtorske pravice dopustne le pod pogojem, da je 7

14 obseg take uporabe avtorskih del omejen s predvidenim namenom, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja. V Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah sta določeni dve temeljni ravni omejitve avtorske pravice: 1. zakonite licence in 2. prosta uporaba dela. Zakonite licence omogočajo uporabo dela brez prenosa ustrezne materialne pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila (tj. reproduciranje dela v učbenikih, namenjenih za pouk, reproduciranje del v korist invalidnih oseb). Prosta uporaba pa pomeni, da se lahko delo uporablja brez prenosa ustrezne materialne pravice in brez plačila kakršnega koli nadomestila avtorju (tj. uporaba dela zaradi omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, uporaba dela pri citiranju, privatno reproduciranje dela, javno izvajanje v obliki pouka in podobno). II.3.6 Trajanje avtorske pravice Avtorska pravica traja ves čas življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti. S pretekom rokov trajanja avtorske pravice avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano in postane dostopno javnosti. Če je delo ustvarilo več avtorjev (soavtorji), se čas varstva računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji. V nekaterih primerih avtorska pravica ne traja celotno življenje avtorja in 70 let po njegovi smrti, ampak 70 let od zakonite objave dela, npr. ko gre za dela neznanega avtorja ali delo, podpisano s psevdonimom, ali kolektivna avtorska dela (npr. enciklopedije, antologije). II.3.7 Sorodne pravice Sorodne pravice se razlikujejo od avtorske pretežno po varovani vsebini. Med tem ko avtorska pravica varuje individualne intelektualne stvaritve, sorodne pravice zagotavljajo varstvo pobudam, podobnih intelektualnim stvaritvam (npr. predstavam) ali drugim prizadevanjem (npr. organizaciji, produkciji ali naložbi), ki so povezana s produkcijo ali priobčitvijo avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa teh šest vrst pravic, ki so povezane z avtorsko pravico: 1. pravice izvajalcev (tj. igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in drugih), ki izvajalcem zagotavljajo: izključne materialne pravice (pravica snemanja njihove žive izvedbe, pravica reproduciranja, pravica distribuiranja in dajanja v najem fonogramov in videogramov z njihovo izvedbo, pravica javnega prenašanja njihove žive izvedbe, pravica radiodifuznega oddajanja njihove žive izvedbe in pravica dajanja fonogramov in videogramov z njihovo živo izvedbo na voljo javnosti); izključne moralne pravice (pravica, da so navedeni kot izvajalci, in pravica do spoštovanja dela) in pravice do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov ter do nadomestila za (dovoljeno) privatno ali drugo lastno reproduciranje; 2. pravice proizvajalcev fonogramov, ki proizvajalcem fonogramov zagotavljajo izključno pravico reproduciranja, predelave, distribuiranja njihovih fonogramov, dajanja njihovih fonogramov v najem in dajanja njihovih fonogramov na voljo javnosti ter pravico do nadomestila (za javno priobčitev fonogramov in privatno aki drugo lastno reproduciranje njihovih fonogramov); 3. pravice filmskih producentov, ki obsegajo izključno pravico reproduciranja, distribuiranja njihovih videogramov, dajanja njihovih videogramov v najem, javnega prikazovanja njihovih videogramov, dajanja njihovih fonogramov na voljo javnosti ter pravico do nadomestila za (dovoljeno) privatno ali drugo lastno reproduciranje; 8

15 4. pravice RTV-organizacij, ki tem organizacijam omogočajo izključno pravico radiodifuzne retransmisije njihovih oddaj, sekundarnega radiodifuznega oddajanja njihovih oddaj, snemanja oddaj, reproduciranja posnetkov njihovih oddaj, distribuiranja posnetkov njihovih oddaj in dajanja posnetkov njihovih oddaj na voljo javnosti; 5. pravice založnikov, ki imajo pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje in jim dajejo določeno dodatno pravno varstvo glede izdaj še neobjavljenih del ali znanstvenih izdaj prostih del, in 6. pravice izdelovalcev podatkovnih baz, ki imajo izključno pravico reproduciranja in distribuiranja primerkov njihovih podatkovnih baz, dajanja v najem primerkov njihovih podatkovnih baz, dajanja podatkovnih baz na voljo javnosti in drugih oblik priobčitve teh baz javnosti. Trajanje varstva sorodnih pravic je krajše kot trajanje varstva avtorskih del in traja 50 let (za pravice izvajalcev, pravice proizvajalcev fonogramov, pravice filmskih producentov, pravice RTV-organizacij in pravico založnikov do nadomestila), 25 let (za založnike še neobjavljenih prostih del) ali 15 let (za pravice izdelovalcev podatkovnih baz). Trajanje varstva se šteje vedno od dogodka, npr. dneva izvedbe ali nastanka posnetka ali od prve zakonite objave ali druge oblike priobčitve javnosti. Varstvo sorodnih pravic nikakor ne vpliva na varstvo avtorske pravice in zato varstvo avtorske pravice ostane neokrnjeno. Ne glede na to pa se nekatere določbe Zakona o avtorski pravici smiselno uporabljajo za sorodne pravice, na primer določbe o elementih avtorskega dela, domnevi avtorstva, vsebini materialnih pravic in drugih pravicah avtorja, razmerju med avtorsko in lastninsko pravico, omejitvah avtorske pravice, začetku in učinku trajanja varstva, prenosu avtorske pravice itd. II.4 Upravljanje in uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic II.4.1 Individualno in kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic Pravice avtorja se lahko upravljajo individualno (za vsako varovano delo posebej) ali kolektivno (za več varovanih del več avtorjev hkrati). V večini primerov lahko avtorji izberejo, ali bodo upravljali svoje pravice individualno ali kolektivno, razen v nekaterih posebnih primerih. Kolektivno upravljanje je v Sloveniji obvezno pri teh pravicah: priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice), sledna pravica (droit de suite), reproduciranje avtorskih del za privatno ali lastno uporabo (prek obsega, ki ga dovoljuje zakon) in kabelska retransmisija avtorskih del. Kolektivne organizacije morajo po zakonu upravljati te pravice za svoje člane in nečlane, zato jim ni treba pridobiti pooblastila imetnikov pravic. Za upravljanje katerih koli drugih pravic pa se morajo kolektivne organizacije dogovoriti z avtorji ali imetniki pravic. Trenutno so v Sloveniji dejavne štiri kolektivne organizacije: 1. SAZAS, ki zastopa skladatelje, avtorje in založnike na glasbenem področju; 2. ZAMP, ki upravlja pravice avtorjev književnih in znanstvenih del ter njihovih prevodov; 3. IPF z licenco za upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov ter 4. SAZOR, ki ima pooblastilo za upravljanje reprografskih pravic. Ustanovljeni sta bili še dve organizaciji, ki sta v postopku pridobivanja pooblastila za upravljanje pravic avtorjev in imetnikov pravic avdiovizualnih del. 9

16 Slovenski urad za intelektualno lastnino (URSIL) je pristojni organ za podeljevanje pooblastil kolektivnim organizacijam. Velja pravilo, da je lahko le ena kolektivna organizacija pooblaščena za upravljanje določene vrste del. Kjer ni organizacij, ki bi upravljale pravice drugih vrst del, na primer avdiovizualnih, gledaliških del, del vizualnih umetnosti in fotografij, URSIL lahko izda začasna dovoljenja za kolektivno upravljanje določenih pravic pravnim osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah za kolektivne organizacije. Taki začasni dovoljenji imata organizaciji IPF, ki ima pooblastilo za upravljanje pravice do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in SAZAS, ki ima začasno dovoljenje za upravljanje pravice kabelske retransmisije. Če URSIL ne podeli dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, ki se po zakonu lahko upravljajo le kolektivno, se take pravice lahko upravljajo individualno, vendar se to v praksi ne dogaja. Neobstoj kolektivnih organizacij na posameznih področjih je težava, ki je značilna za Slovenijo. Številnih avtorjev in imetnikov pravice sploh ne zanimajo prednosti kolektivnega upravljanja njihovih pravic ali pa se jih ne zavedajo. Likovni umetniki, npr. fotografi in ilustratorji, se še niso niti poskusili lotiti kolektivnega upravljanja svojih pravic. V resnici se v takih primerih v Sloveniji pravice, ki pripadajo avtorjem in imetnikom pravic na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in ustrezni direktivi EU sploh ne izvajajo in so zato le mrtva črka na papirju. Kolektivno upravljanje pravic je v Sloveniji očitno eno najtežavnejših področij avtorskega prava. Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic je bilo od leta 1995 predmet štirih sprememb obstoječega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, v bližnji prihodnosti pa je pričakovati nadaljnje spremembe določb o kolektivnem upravljanju. Številne pritožbe uporabnikov in avtorjev (ter imetnikov pravic) proti obstoječemu modelu kolektivnega upravljanja se kar vrstijo. Avtorji pogosto ne pooblastijo kolektivnih organizacij in se raje odločajo za individualno upravljanje svojih pravic. Eno poglavitnih vprašanj, ki povzroča številne težave, je določitev ustreznih tarif za uporabo varovanih del. Glede na določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah naj bi se tarife urejale s pogajanji med kolektivnimi organizacijami in reprezentativnimi združenji uporabnikov ter bi bile del skupnih sporazumov, ki jih sklepajo te organzacije. To pa ne velja za nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, za katere vlada določa višino nadomestil z uredbo o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Najobičajnejša pritožba uporabnikov varovanih del je, da so tarife, ki jih določajo organizacije za upravljanje pravic, nepravične, nerazumne in neprožne ter da jih kolektivne organizacije uporabljajo samovoljno. Zaradi takega prepričanja mnogi uporabniki zavračajo pridobivanje dovoljenj za uporabo del iz repertoarjev kolektivnih organizacij in plačevanje predpisanih nadomestil (licenčnin). Taka nesoglasja med uporabniki varovanih del (zlasti v gostilnah, restavracijah, frizerskih salonih, hotelih, trgovskih središčih itd.) in kolektivnimi organizacijami se končajo s sodnimi spori, ki trajajo več let, v tem času pa se varovana dela uporabljajo brezplačno ali pa sploh ne uporabljajo. Leta 1998 je več uporabnikov na slovensko ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi z upravljanjem kolektivnih pravic. Z odločbo št. U-I-149/98-36 je Ustavno sodišče leta 2001 zavrnilo vse zahteve kot očitno neutemeljene in odločilo, da so izpodbijane določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in izvedbeni predpisi, ki so jih izdale kolektivne organizacije, v skladu s slovensko ustavo. 10

17 V prizadevanjih, da bi rešili nenehne spore med kolektivnimi organizacijami in uporabniki varovanih del neučinkovita in dolgotrajna pogajanja ter številne poskuse reševanj sporov, ki so se vedno znova znašli na mrtvi točki so bile v preteklosti predlagane številne rešitve. Na začetku je tarife potrjeval Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL). To pravilo je bilo odpravljeno leta 2004, ker je bilo pričakovati, da bi bili izidi pogajanj med kolektivnimi organizacijami in reprezentativnimi združenji uporabnikov boljši brez vmešavanja države. Namesto tega je bila uvedena mediacija kot pomoč pri reševanju sporov, nastali zaradi neuspešnih pogajanj. S spremembami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v letu 2006 je bila uvedena arbitraža kot nova alternativa za reševanje sporov med kolektivnimi organizacijami in uporabniki njihovih repertoarjev, a je bila ta iz zakona nekaj mesecev pozneje zbrisana, še preden bi se sploh lahko začela izvajati. Hkrati se je obseg mediacije zožil na spore o kabelski retransmisiji. Do danes se mediacija v praksi pri reševanju takih sporov ni nikoli uporabila. S spremembami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v decembru 2006 je bil uveden Svet za avtorske pravice, ki ga je v letu 2007 imenoval minister za gospodarstvo. Svet za avtorske pravice je neodvisen in nepristranski organ, pristojen za reševanje sporov med kolektivnimi organizacijami in reprezentativnimi združenji uporabnikov, ko se te ne morejo dogovoriti o tarifah, ali za odločanje o drugih zadevah glede uporabe repertoarjev kolektivnih organizacij. Do zdaj je Svet za avtorske pravice obravnaval le en primer (eden pa je bil umaknjen zaradi neplačanih taks) in izdal odločbo, proti kateri sta se obe stranki pritožili na vrhovno sodišče, kjer se primer še obravnava. Malo verjetno je, da bi imel Svet za avtorske pravice kak primeren učinek, saj je ministrstvo za gospodarstvo v treh mesecih od imenovanja odbora že zamenjalo dva člana, trije člani pa so zaradi tega odstopili. Po drugi strani se avtorji in imetniki pravic pritožujejo zaradi ''splošno znane'' nepreglednosti delovanja kolektivnih organizacij, zlasti nad načinom razdeljevanja zbranih nadomestil in zaradi njihovega splošnega zavračanja, da bi avtorjem in imetnikom pravic omogočili uporabo njihovih del pod pogoji, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih določile kolektivne organizacije (tj. uporabo del pod pogoji licenc Creative Commons ali prosto uporabo del za neprofitne dogodke). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah dejansko določa eno izjemo od obveznega kolektivnega upravljanja, kadar je glavni izvajalec hkrati avtor ali imetnik pravice na vseh delih, ki se izvajajo v javnosti. V takih primerih ima avtor pravico upravljati svoje pravice individualno in jih kolektivna organizacija ni upravičena uveljavljati v njegovem imenu. Avtorji in koncertne dvorane ter drugi organizatorji dogodkov pogosto uporabljajo to izjemo, zlasti v zvezi z dobrodelnimi koncerti in dogodki. Organizatorji koncertov zelo pogosto pošljejo SAZAS-u (slovenskemu združenju, ki upravlja pravice glasbenikov) pisno izjavo s podpisi glasbenikov (ki so tudi avtorji glasbe, ki jo izvajajo), v kateri izjavljajo, da želijo sami upravljati svoje pravice individualno in ne kolektivno. Tako se organizatorji koncertov izognejo plačilu nadomestila kolektivni organizaciji, tj. SAZAS-u. To odločitev glasbeniki običajno utemeljujejo z izjavo, da nikoli ne dobijo denarja, ki ga zbira SAZAS. Zaradi tega se o honorarjih za koncerte raje dogovarjajo neposredno z organizatorji koncertov ali koncertnimi dvoranami. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa tudi nekatere ukrepe za nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij, ki ga izvajajo člani in Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) kot pristojni upravni organ. Dejansko imajo taki ukrepi zelo majhen učinek, ker posamezni člani kolektivnih organizacij nimajo potrebnega znanja za odkrivanje domnevnih računovodskih ali finančnih nepravilnosti, da bi lahko zahtevali ustrezne popravke napak (po navadi se te nanašajo na razdelitev zbranih nadomestil). Ena od kolektivnih organizacij je celo 11

18 zožila obseg volilnih pravic članov s pogojevanjem takih pravic z določenim zneskom nadomestil, ki so jih člani zaslužili z uporabo njihovih del. Zaradi tega zelo majhen krog avtorjev (ali imetnikov pravic) odloča o zadevah, ki so ključne za upravljanje pravic vseh članov (vključno z določanjem tarif in pravil razdeljevanja zbranih nadomestil). Po drugi strani URSIL nima ustreznega pritožbenega mehanizma, v primerih ko kolektivna organizacija zavrne njegovo zahtevo za inšpekcijski pregled. Od leta 2007 je ena izmed kolektivnih organizacij vsako odločbo, s katero je URSIL zahteval popravke domnevnih kršitev, spodbijala na upravnem sodišču, kjer obravnava takih zadev še poteka. Celo možnost, da bi se pooblastilo, izdano kolektivni organizaciji, preklicalo, nikoli ni bila upoštevana, ker bi lahko v sistemu, v katerem po pravilu le ena kolektivna organizacija lahko upravlja pravice za določeno vrsto del, avtorji in imetniki pravic utrpeli nesorazmerno težke posledice. V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah ima URSIL možnost, da odpove predhodno podeljeno pooblastilo in ga izda drugi organizaciji, kadar ta dokaže, da bi lahko učinkoviteje in gospodarneje upravljala pravice in vodila obsežnejši repertoar varovanih del kakor obstoječa kolektivna organizacija. Kljub številnim pritožbam proti domnevno nepreglednemu delovanju kolektivnih organizacij pa URSIL ni bil nikoli zaprošen, naj prekliče obstoječe pooblastilo in ga dodeli drugi organizaciji. II.4.2 Urepi za pravno varstvo avtorske in sorodnih pravic (II.4.2) II Sodno varstvo Zoper kršitve avtorske pravice so avtorjem in imetnikom pravic na voljo številni civilni ukrepi. Civilni zahtevki proti kršilcem vključujejo: prepoved kršitve, odpoklic predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, nepreklicno odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov in sredstev kršitve, odškodnino za škodo in civilno kazen (tj. honorar ali nadomestilo, povečano za do 200 odstotkov) ter denarno zadoščenje za nematerialno škodo in začasne odredbe. Za vse (civilne) spore zaradi kršitve avtorske in sorodnih pravic je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Med letoma 2006 in 2008 je bilo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vloženih 269 tožb, med njimi je bilo 100 odločenih (in rešenih) pred oktobrom V teh zadevah je povprečno trajanje reševanja sporov pred sodiščem od vložitve tožbe do končne odločbe sodišča med pet in trinajst mesecev (v nekaterih primerih še dlje). Po veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku 14 je kršitev avtorske in sorodnih pravic kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine. Nezakonita uporaba del, ki so varovana z avtorsko pravico, ali njihovih primerkov, ki pomeni znatno premoženjsko korist, se lahko kaznuje z zaporom do treh let ali več (največ osem), kadar tržna vrednost avtorskih del iz kaznivega dejanja pomeni znatne premoženjske koristi. V vseh teh primerih se primerki del, varovanih z avtorsko pravico, in naprave za reprodukcijo zasežejo. Enako velja za kršitve sorodnih pravic. Po razpoložljivih uradnih podatkih so sodišča med letoma 2006 in 2008 spoznala za krive 31 oseb zaradi kaznivih dejanj, povezanih s kršitvami avtorske pravice. V 26 primerih so bili obdolženi kaznovani s kratko zaporno kaznijo (z najmanj 1 mesecem in največ 6 meseci zapora), v 4 primerih z denarnimi kaznimi, v enem primeru pa so bili sprejeti le preprečevalni ukrepi. 14 Objavljenem v Uradnem listu RS, št. 55/08, 66/08, 39/09 in 55/09. 12

19 II Upravno varstvo Nekatere manj hue kršitve avtorske in sorodnih pravic štejejo za prekrške, za katere Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa denarne kazni. Tržni inšpektorat je upravni organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Tržni inšpektorat lahko odredi odpravo prekrška v določenem časovnem roku ali odloči o kršitvi in določi globo v razponu od približno 250 EUR do EUR za vsako kršitev avtorske ali sorodnih pravic ter hkrati zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni storitvi prekrška. Tržni inšpektorat začne postopek po uradni dolžnosti. Poleg tega lahko vsakdo anonimno na spletni strani tržne inšpekcije prijavi domnevno kršitev, Tržni inšpektorat pa mora vse take prijave preiskati. Iz poročil Tržnega inšpektorata 15 izhaja, da se najpogosteje preiskujejo zasebna podjetja glede uporabe programske opreme, pa tudi tipični uporabniki glasbe, npr. restavracije, gostilne, hoteli, frizerski saloni in podobni obrati glede predvajanja glasbe v njihovih prostorih. Drugi uporabniki avtorskih del se preiskujejo priložnostno ali na podlagi prijav imetnikov pravic. Med letoma 2006 in 2008 od 2860 preiskovanih uporabnikov (gostilne, restavracije, frizerski saloni), ki predvajajo glasbo s CD-jev ali radia, 470 ni imelo ustreznega dovoljenja za javno predvajanje. V 396 podjetjih, ki so bila preiskovana, je bilo pregledanih računalnikov in med računalniškimi programi, ki so bili nameščeni na te računalnike, je bilo (7,6 odstotka) takih, ki niso imeli ustrezne licence. Poleg tega je bilo v letu 2007 preiskanih še 112 fotokopirnic in 8 podjetij, ki opravljajo dejavnost klipinga pregledov tiska (iz časopisov ali drugih medijev). V 22 primerih (19,6 odstotka) so bile v fotokopirnicah kršene pravice reproduciranja in zaseženih je bilo 97 kopij nezakonito reprduciranih knjig. Vsa podjetja, ki opravljajo dejavnost storitve klipinga kot svojo glavno dejavnost (4), niso imela ustreznih dovoljenj, zato jim je bilo odrejeno, naj svojo dejavnost uskladijo z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravici. Prav tako lahko imetniki pravic, ki sumijo, da so njihove pravice kršene ali so bile kršene z uvozom ali izvozom izdelkov, začnejo postopke pred carinskimi organi (ki lahko v primeru kršitev pravic intelektualne lastnine vodijo postopke tudi po uradni dolžnosti). Carinska uprava RS je pristojna za začasno zadržanje predmetov, s katerimi so bile kršene nekatere pravice intelektualne lastnine, ali odvzem takih predmetov do pravnomočne odločbe sodišča. Če se z odločbo sodišča ugotovi kršitev, se odvzeti predmeti uničijo. Postopek lahko po uradni dolžnosti sproži tudi carinski organ, kadar je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Med letoma 2006 in 2008 so carinski organi preučili 884 zahtev, vse so se nanašale na ponarejeno blago in ne na kršitve avtorske pravice. 15 Dosegljivo na spletni strani Tržnega inšpektorata Republike Slovenije: 13

20 III EKONOMIKA AVTORSKE PRAVICE Ekonomika avtorske pravice je posebno področje v okviru ekonomike intelektualne lastnine, zato se večina stvari, ki bodo tukaj predstavljene, nanaša tudi na druge oblike intelektualne lastnine poleg avtorske pravice. Z izrazom ''intelektualna lastnina'' ekonomisti običajno mislijo na nematerialno premoženje v nasprotju z materialnim premoženjem, kot so stroji, stavbe in zaloge. Če dopustimo določeno stopnjo prekrivanja, lahko intelektualno lastnino razdelimo na tri glavne skupine: industrijsko lastnino (npr. patenti, znamke in modeli), intelektualno lastnino, ki se lahko varuje z avtorsko pravico, in intelektualno lastnino, ki je ni mogoče varovati niti kot industrijsko lastnino niti z avtorsko pravico npr. znanje in izkušnje (know-how), poslovna skrivnost in drugo skrito znanje iz proizvodnje ali organizacije. Z ekonomskega vidika sta prva in druga skupina podobni po svojih značilnostih in posledicah v smislu pravnega varstva, ki ga uživata, tretja skupina pa je povsem drugačna, ker je v računovodskih izkazih ni mogoče prikazati kot pravno premoženje, čeprav je vir koristi in celo konkurenčna prednost za podjetja. Večina ekonomske literature se osredotoča na prvo ali tretjo skupino intelektualne lastnine, ekonomskih študij avtorske pravice pa je malo. Večinoma se ekonomika avtorske pravice nanaša na kulturne, ustvarjalne ali medijske panoge, zato so te sinonim za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Tako ugotavlja tudi vodnik WIPO (2003, str. 8), ki pa hkrati opozarja, da so nekatere razlike med temi izrazi npr. panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, je širši pojem od kulturnih panog čeprav razmejitev ni vedno mogoča. Ta študija se osredotoča na širši pojem panog, ki temeljijo na avtorski pravici, kakor je opredeljeno v poglavju o metodologiji. III.1 Značilnosti intelektualne lastnine in avtorske pravice Intelektualna lastnina je težavna z ekonomskega vidika, ker ima kot izdelek misli in razuma številne značilnosti, ki bistveno bolj zapletajo tržne posle kot preprostejše blago. Te značilnosti vodijo k napakam v delovanju trgov, ko trgi nekaterih proizvodov ne zagotavljajo v zadostnih količinah oziroma njihova proizvodnja ni učinkovita. Namen avtorske pravice je predvsem spremeniti nekatere teh značilnosti tako, da intelektualna lastnina postane bolj podobna zasebnim materialnim dobrinam, tržne pomanjkljivosti pa so tako presežene. 1. Kot prvo je težko določiti in opredeliti sam pojem intelektualne lastnine. Avtorska in sorodne pravice so pravni okvir, ki olajša prepoznavanje in opredeljevanje intelektualne lastnine, ki je izražena kot izvirno delo na različnih medijih izražanja. 2. Opredelitev lastništva je težja v okviru intelektualne lastnine kot pri materialnih dobrinah. Avtorska in sorodne pravice dajejo premoženjske pravice avtorju intelektualnega dela (ali katerega koli imetnika avtorske pravice), zajetega v delih, ki so upravičena do avtorskopravnega varovanja. Tako postane avtor (ali kateri koli imetnik avtorske pravice) zakonito lastnik svojega intelektualnega dela. Potrebni pogoj za to, da bo avtorska pravica učinkovala, kot je predvideno, je, da se premoženjske pravice, dane avtorjem takih del, spoštujejo in da jih je mogoče izvajati. 14

21 3. Čeprav je intelektualna lastnina zelo dragocena za posameznike in podjetja, je težko določiti njeno vrednost. Ko avtorsko pravo poveže intelektualno delo s premoženjskimi pravicami, spremeni intelektualno lastnino v tržno dobrino. Vrednost intelektualne lastnine je tako mogoče določiti s tržnimi posli; ne gre za preprost postopek, je pa vsaj eden od mogočih. 4. Intelektualna lastnina nasploh in avtorska pravica konkretneje imata značilnosti, podobne javnim dobrinam, ki pri ekonomski analizi prav tako zahtevajo posebno obravnavo. Javna dobrina i) skupnosti prinaša koristi, vendar ii) njene uporabe ni mogoče preprečiti nekomu, ki ni plačal zanjo (tj. izogniti se zastonjkarstvu), in iii) uporaba dobrine pri eni osebi ne zmanjšuje količine uporabe, ki je na voljo drugim. Zaradi teh značilnosti ne bi bilo spodbude za proizvodnjo in menjavo takih dobrin, tako da bodisi ne bi obstajale ali če bi obstajale, bi bila njihova količina pod želeno. Z drugimi besedami, zaradi njihovih koristi si ljudje želijo več takih dobrin, vendar ker bi jih ponudili le posamezniki, pripravljeni proizvajati take dobrine iz neekonomskih razlogov, bi bila njihova razpoložljiva količina mnogo nižja od povpraševanja po njih. Avtorska pravica omogoča popravljanje strukture ekonomskih spodbud in spreminja intelektualno lastnino v zasebno dobro, s čimer omogoča vzpostavitev trgov avtorskih izdelkov. 5. Nosilce intelektualnih izdelkov in intelektualno lastnino samo je treba obravnavati ločeno: knjige so za to, da beremo zgodbe, CD-ji in koncerti nam omogočajo poslušanje glasbe ter gledališke predstave gledanje in poslušanje predstav. Knjige, CD-ji, koncerti in gledališke predstave so torej ''nosilni izdelki''. Kot pripominja Watt (2004), so nosilci dobrin pogosto zasebni in ne javni, kakor je vsebina, ki jo nosijo; lahko se obrabijo, medtem ko se sama stvaritev ne more, lahko se zakonito tržijo v prodajni verigi. Avtorskopravno varstvo je namenjeno vsebini in ne nosilcem. 6. Izdelki z visokim intelektualnim vložkom se večinoma lahko kopirajo, zlasti z razvojem sodobne tehnologije in digitalizacije takih del. Avtorska pravica teoretično omogoča varstvo pred kopiranjem, vendar le, če se avtorske pravice spoštujejo in če se lahko učinkovito uveljavljajo. 7. Proizvodnja izdelkov z visokim intelektualnim vložkom po navadi vključuje visoke stalne stroške stvaritve izdelka in nizke mejne stroške reprodukcije v primeru digitalizacije so nizki tudi mejni stroški distribucije takih izdelkov to pa v okoliščinah močne konkurence vodi k cenam, ki so postavljene tako zelo blizu mejnim stroškom, da se stalni stroški stvaritve ne morejo pokriti. Zaradi tega ustvarjalci nimajo nobenih ekonomskih spodbud za ustvarjanje. III.2 Ekonomska vloga avtorske pravice: koristi in stroški Značilnosti in delovanje avtorske pravice, opisano v prejšnjih odstavkih, nam dajejo začetno točko za podrobnejšo razčlembo ekonomske vloge avtorske pravice. Najpomembnejša vloga avtorske pravice je vloga sredstva za vzpostavitev lastništva neke zamisli in sredstva, ki omogoča prenos pravic nad varovanim izdelkom. Opredelitev intelektualne lastnine in podelitev lastninskih pravic omogočata tudi tržno poslovanje z avtorskimi izdelki. Tako se lahko ugotovi vrednost avtorskih izdelkov in avtorji lahko to vrednost uporabljajo pri tržnih poslih. Negativni učinki eksternalij javnih dobrin so omejeni; 15

22 avtorji si tako pridobijo tržno moč nad svojim delom; in blaginja gospodarstva se poveča (Vodnik WIPO, 2003, str. 20 in 21). Za učinkovito varstvo avtorskih pravic je treba uravnotežiti nekatere kompromise (Watt, 2004). 1. Najpomembnejši med njimi je kompromis med proizvodnjo (ustvarjanjem) in potrošnjo (distribucijo). Ker ima izdelek intelektualne lastnine visoke stalne stroške in se po navadi lahko reproducira z zelo nizkimi mejnimi stroški, ni dovolj spodbud za njihovo proizvodnjo. Z uvedbo tržne moči nad avtorskim izdelkom se spodbuja ustvarjanje izdelka, hkrati pa se odreka dostop do izdelka potrošnikom, ki so ga pripravljeni plačati nad mejno ceno, vendar pod avtorsko ''monopolno'' ceno. Učinkovito avtorsko pravo skuša najti ravnotežje med dostopom in spodbudami za ustvarjanje tako, da ustvarja sistem, v katerem potrošniki plačujejo avtorju nadomestila, s katerimi pokrijejo stalne proizvodne stroške izdelka in mu dajejo spodbudo, da se ukvarja z ustvarjalnim intelektualnim delom. 2. Kompromis med statičnimi in dinamičnimi kumulativnimi učinki avtorske pravice zahteva uravnoteženo upoštevanje teh učinkov avtorskega prava. Čim več bo avtorskopravnega varstva, bolj se bo v prihodnosti omejevala druga generacija ustvarjalnosti, ki temelji na avtorskem delu, npr. predelave starih filmov ali pesmi. 3. Kompromis med različnimi razsežnostmi avtorske pravice, npr. trajanje, globina in obseg, skuša najti najugodnejšo kombinacijo vsega tega. Trajanje se nanaša na trajanje uveljavljanja avtorske pravice. Globina se nanaša na vidike, ki so varovani (npr. varovano je le izražanje idej, nikoli pa ne sama izražena ideja), obseg pa na dejanja kršitev avtorske pravice. Analitično lahko pokažemo, da optimalna rešitev ni enoznačna, kar kaže na to, da bodo dileme glede prave rešitve vedno obstajale. Ker so avtorske pravice čedalje bolj dragocene, hočejo imeti večje korporacije čedalje močnejše, trajnejše in obsežnejše varstvo avtorskih pravic, ker z njim več pridobijo (Towse, 2006). 4. Kompromis med intelektualno lastnino ter avtorskim in konkurenčnim pravom postaja čedalje pomembnejši, ker večje varstvo in uveljavljanje avtorske pravice vodi tudi k večji tržni moči (v smislu ''monopola'' avtorske pravice), včasih celo do te mere, da zahteva uporabo konkurenčnopravne regulative. ''Monopol'' avtorske pravice je drugačen od gospodarskega monopola, ker dopušča izključitev dostopa potrošnikom, ki ne želijo plačati za neki izdelek; ne izključuje pa dostopa do drugih podobnih izdelkov (Kitsch, 2000). Pogosto je nerazumevanje, ki z ekonomskega stališča enači ''lastništvo'' in ''monopol''; v resnici lastništvo ne ustvarja monopolnega položaja nad izdelkom dovoljuje le izključevanje nekaterih potrošnikov, kadar je tako zaželeno, vendar jim ne preprečuje, da bi kupili podobne izdelke (Machlup, 1958). Avtorske pravice so koristnejše za velika distribucijska podjetja kot za avtorje same (Towse, 2006). Umetniki morajo pri trženju svojih del zaupati distribucijskim podjetjem; ta običajno poberejo velik delež dobička, medtem ko nadomestila umetnikom običajno predstavljajo le manjši delež prihodkov. Poleg tega distribucijska podjetja odločajo o ceni avtorskih izdelkov, zato jih zanima večje avtorskopravno varstvo, saj jim to omogoča, da zaračunavajo višje cene. 16

23 Med ekonomisti, ki preučujejo kulturne dejavnosti, je dobro znano, da visoke dohodke iz nadomestil dobiva le nekaj super zvezdnikov, velika večina pa jih zasluži zelo malo. Raziskava o prihodkih avtorjev v Sloveniji, ki so izplačani s posredovanjem kolektivnih organizacij, potrjuje to sliko o izjemno asimetrični porazdelitvi prihodkov umetnikov (Močnik et al., 2008). To dejstvo vendarle jasno kaže, da je ekonomska vrednost avtorske pravice odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu. Kadar je cena razširjanja del previsoka ali povpraševanje premajhno, avtorska pravica nima ekonomske vrednosti (Vodnik WIPO, 2003, str. 22). Sistemi avtorskih pravic torej niso brez napak. Poleg kritik omenjenih asimetričnih ugodnosti v korist distributerjev in ne ustvarjalcev, nekatere kritike temeljijo na drugačni ekonomski podlagi: kopiranju. Watt (2004) navaja več razlogov, zakaj je lahko kopiranje pravzaprav ugodno za potrošnike in ustvarjalce: to so npr. višji potrošnikov presežek zaradi cenejših kopij; nižje cene izvirnikov; omrežni učinki; več delovnih mest v državah v razvoju, kjer se izdela največ kopij; kopiranje je tudi brezplačno oglaševanje za obetajoče umetnike. Poleg tega kopiranje najbolj prizadene super zvezdnike, vendar je mejna koristnost denarja zanje majhna, zato ima to le manjši učinek na njihovo vedenje. Predlagani so bili alternativni mehanizmi za varstvo avtorske pravice, vendar še nobeden ni dobil širše podpore. Veliko jih skuša uporabljati nove tehnologije, da avtorska pravica ne bi bila več tako potrebna, vendar so rešitve pogosto le tehnične in problema zastonjkarstva v resničnem življenju ne zmanjšujejo (Farchy in Rochenlandet, 2003). Sistemi varstva avtorskih pravic, ki temeljijo na obstoječih pravilih in institucijah, zato ostajajo najpomembnejši del varstva ustvarjalne intelektualne lastnine. III.3 Učinki avtorske pravice na nacionalno gospodarstvo Ekonomski učinki avtorske pravice niso omejeni na ustvarjanje izdelkov intelektualnega dela, ampak vključujejo tudi nadaljnje stopnje produkcije, distribucije in porabe teh izdelkov. Vodnik WIPO (2003, str. 22) zato priporoča, da so vse dejavnosti, ki izhajajo iz mnogovrstnih učinkov avtorske pravice na gospodarstvo, vključene v merjenje gospodarskega prispevka avtorske pravice. V sliki 1 je prikazan primer mnogovrstnih učinkov avtorske pravice. Kakor izhaja iz slike 1, metodologija merjenja gospodarskega prispevka avtorske pravice WIPO poleg glavnih dejavnosti, povezanih z avtorsko pravico, vključujejo tudi izvedbe in distribucijo, pomožne dejavnosti v predhodnih fazah in izdelavo opreme, potrebne v predhodnih fazah. Analiza neposrednega gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici je v študiji prikazana v razdelkih V.1 do V.5. 17

24 Obrtna orodja Gledališka oprema Filmska oprema Zvočna oprema Knjigoveška oprema Povezane dejavnosti Zgradi-Upravljaj-Prenesi v last Restavriranje Umetna obrt Distribucija in nosilni izdelki Večpredstavnost Knjižnice/Arhivi Film/Kino Fotografija Material za umetnika Izvedbe v živo Festivali Razstave Radiodifuzno oddajanje Oprema za koncerte Arhitekturne Revije Video Televizija Ustvarjalno jedro Pisanje Izvajanje Skladanje Slikanje Oblikovanje Gledališča Muzeji Moda Dediščina Glasbila Muzikal Ples Opera Koncerti Plošče/CD-ji Elektronsko založništvo Dražbene hiše Knjige/Založništvo Snemalna oprema Upravljanje projektov Oglaševanje Konservatorstvo Material za obrt Oprema za razstave Oprema za radiodifuzijo Gledališka oprema/oder in kulise Vir: Vodnik WIPO za ocenjevanje prispevka gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, 2003, str. 2 SLIKA 1. Veriga neposrednih učinkov avtorske pravice v ustvarjalnih panogah nacionalnega gospodarstva 18

25 Poleg teh neposrednih mnogovrstnih učinkov avtorske pravice na nacionalno gospodarstvo se kažejo tudi posredni učinki. Posredni učinki avtorske pravice na nacionalno gospodarstvo se pojavijo, ker panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, potrebujejo domače vložke (t.j. izdelke in storitve drugih panog) za svoje izdelke. Na primer založniška podjetja potrebujejo denar od bank, da bi lahko ustvarjala in prodajala svoje izdelke. Bančne storitve so torej neposreden vložek bančnega sektorja v založništvo. Predpostavimo, da banke zahtevajo neposreden vložek gradbenih storitev, da bi lahko ponudile svoje lastne storitve v tem primeru govorimo o posrednem vložku gradbenega sektorja v založništvo (prek bančnih poslov). Take posredne učinke panog, ki temeljijo na avtorski pravici, lahko ocenimo s pomočjo input-output preglednic. V tej študiji smo posredne učinke preučili v podpoglavju V.7. Cilj te študije ni, da se oceni gospodarski učinek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v smislu razlage, koliko bi bila gospodarska rast manjša, če ne bi bilo avtorske pravice, ali koliko bi se gospodarska rast povečala z uvedbo avtorske pravice (ali pa s spremembo v stopnji njenega pravnega varstva ali uveljavljanja). Po metodologiji WIPO je cilj te študije, da se izmeri velikost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, in primerja njihov prispevek k BDP z drugimi panogami nacionalnega gospodarstva ter s prispevki teh panog v drugih državah. Literatura k III. poglavju: Farchy, J., in F. Rochelandet (2003). Self-help Systems: Good Substitutes for Copyright or Barriers to Competition? v: Gordon, W. J., in R. Watt (ur.), The Economics of Copyright: Developments in Research and Analysis. Cheltenham, UK in Northampton, MA: Edward Elgar. Kitsch, E. (2000). Elementary and Persistent Errors in the Economic Analysis of Intellectual Property. Vanderbilt Law Review, 53, str Machlup, F. (1958). An Economic Review of the Patent System. United States Senate Subcommittee on Patents, Trademarks, and Copyrights of the Senate Committee on the Judiciary. Močnik, M., in drugi (2008). Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v digitalnem okolju. Ljubljana: URSIL. Towse, R. (2006). Copyright and Creativity: An Application of Cultural Economics. Review of Economic Research on Copyright Issues, 3(2), str Watt, R. (2004). The Past and the Future of the Economics of Copyright. Review of Economic Research on Copyright Issues, 1(1), str WIPO (2003). Guide on Surveying the Economic Contribution of the Copyright-Based Industries (Vodnik WIPO za ocenjevanje prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici). Ženeva: WIPO. 19

26 IV METODOLOGIJA ŠTUDIJE Za oceno gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji smo uporabili priznano metodologijo, ki jo je predlagal WIPO. Objavljena je bila v Vodniku WIPO za ocenjevanje prispevka gospodarskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici (2003), in uporabljena že v 21 državah po svetu. Uporaba te metodologije je zelo koristna, ker omogoča neposredno primerjavo z drugimi državami ter je sistematično in analitično orodje za merjenje prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Na podlagi izkušenj iz obstoječih študij in mnenj strokovnjakov metodologija WIPO prepoznava štiri skupine panog, ki so v različni stopnji odvisne od avtorske pravice: glavne panoge, soodvisne panoge, delne panoge, najmanj povezane (podporne) panoge. Vsaka skupina je jasno opredeljena in pozneje predstavljena v tem podpoglavju in v dodatku (preglednica 25). Za namene te študije smo raziskovalne dejavnosti razdelili v tri stopnje: pregled literature zbiranje podatkov (sekundarno in primarno zbiranje podatkov) predstavitev in razprava o izsledkih Prva stopnja pregled literature je bila bistvena za boljše razumevanje panog, ki temeljijo na avtorski pravici, njihovih posebnosti ter različnih uporabljenih metod in izsledkov drugih mednarodnih študij. Poleg literature smo pregledali tudi pravni okvir, povezan z avtorsko pravico, v Sloveniji, ki nam je omogočil boljše razumevanje posebnosti v državi. Ta stopnja je bila temeljna pri razvijanju in razumevanju zahtev projekta. Druga stopnja zajema zbiranje podatkov. Razdeljena je bila na nekaj podstopenj. Najprej smo prepoznali panoge, ki temeljijo na avtorski pravici (po vodniku WIPO), in opredelili deleže pri delitvi panog na skupine (ti koraki so opisani v nadaljevanju tega podpoglavja). Po določitvi panog smo zbrali sekundarne podatke o naslednjih gospodarskih kazalcih: proizvodnja, vmesna potrošnja, dodana vrednost, zaposlenost in zunanja trgovina. Sekundarni podatki so bili zbrani za leti 2002 in 2007, na voljo pa jih je dal Statistični urad Republike Slovenije. Poleg že navedenih sekundarnih podatkov smo zbrali še dopolnilne podatke, da bi z njihovo pomočjo bolje razumeli izsledke. Tudi te podatke je dal na voljo Statistični urad Republike Slovenije. Primarni podatki so bili zbrani s kvalitativno raziskavo. Pogovore smo opravili s predstavniki panog in imeli razprave s skupino strokovnjakov, ki so tudi ovrednotili izsledke projekta. Pogovore s predstavniki podjetij iz soodvisnih in delnih skupin panog, ki temeljijo na avtorski pravici, smo opravili v avgustu in septembru Njihov namen je bil izluščiti 20

27 koeficiente avtorske pravice za posamezne panoge v navedenih skupinah. Organizirali smo skupinske razprave, da bi pridobili mnenje strokovnjakov o izsledkih študije. Strokovnjaki, ki so sodelovali na njih, so predstavljali glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Skupinske razprave so bile organizirane med oktobrom in novembrom Tretja stopnja študije je bila analiza podatkov in predstavitev izsledkov. Da bi zagotovili jasen pregled, smo dognanja strnili v ponazarjalnih preglednicah in številkah. Na tej stopnji se je bilo treba lotiti teh izzivov: ovrednotenja in razprave o gospodarskem prispevku panog, ki spadajo v glavno, soodvisno, delno in najmanj povezano skupino (ali v več skupin), in sprememb, ki so se zgodile v opazovanem obdobju; razdelitve panog na podsektorje in razprave o izsledkih za posamezen podsektor ter mednarodne primerjave izsledkov. Raziskovalni skupini sta pomagala tudi strokovnjak WIPO in imenovani mednarodni svetovalec njuna priporočila so pripomogla k izboljšanju kakovosti projekta. Uporaba metodologije WIPO kljub temu ni bila le enostavno posnemanje. Delo pri projektu zahteva precejšnja prizadevanja nacionalnih raziskovalnih skupin pri prenosu mednarodnih standardov in praks v določeno okolje nacionalnega gospodarstva. IV.1 Določanje in klasifikacija panog Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so določene po slovenski standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). SKD je obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Uporablja se za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk (poslovni register, davčni register, register obveznega socialnega varstva ipd.) ter za potrebe državne in mednarodne statistike in analiz). V tej študiji smo uporabili SKD (standardno klasifikacijo dejavnosti) Klasifikacija je usklajena z evropsko klasifikacijo gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 1.1 do četrte ravni. Za nacionalne potrebe so številne med štirištevilčnimi kodami dodatno razdeljene na 5-mestno raven. Te se uporabljajo za dejavnosti, ki so zelo pomembne za slovensko gospodarstvo. Z uporabo metodologije, ki jo je predlagala WIPO, smo ustrezne gospodarske dejavnosti v vseh štirih skupinah zlahka prepoznali glavne panoge, soodvisne panoge, delne panoge in najmanj povezane panoge. Postopek je bil enak pri kodah dejavnosti za izvoz in uvoz izdelkov, razen glede dejstva, da sta izvoz in uvoz prikazana po dejavnosti, v katero spadajo izdelki, in ne po dejavnosti uvoznega ali izvoznega podjetja. IV.2 Zbiranje podatkov V tej študiji smo uporabili sekundarne in primarne podatke. Najprej so predstavljeni sekundarni podatki in potek zbiranja, sledi opis zbiranja primarnih podatkov in koeficientov avtorske pravice. 21

28 IV.2.1 Proizvodnja, vmesna potrošnja in dodana vrednost Za izračun proizvodnje, vmesne potrošnje in dodane vrednosti panog, ki temeljijo na avtorski pravici, so bili uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Podatki so pripravljeni v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 1995), z razpoložljivimi podatkovnimi viri in ob upoštevanju Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Posamezne enote iz Poslovnega registra Slovenije so bile na podlagi uradnega vpisa v Poslovni register pripisane posameznim panogam, ki temeljijo na avtorski pravici. Edina izjema so bile tri kolektivne organizacije (ZAMP, IPF in SAZOR), ki so bile pripisane dejavnosti 9112 ne glede na njihovo registracijo v Poslovnem registru. Proizvodnja je vrednost končnih izdelkov in opravljenih storitev od začetka do konca leta. Proizvodnja po dejavnostih je vrednotena v osnovnih cenah, kar pomeni, da so iz vrednosti proizvodnje izločeni vsi davki na proizvode, vključene pa vse subvencije po proizvodih.. Proizvodnja vključuje tržno proizvodnjo, proizvodnjo za lastno končno porabo in drugo netržno proizvodnjo (proizvodnja individualnih netržnih storitev sektorjev država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, ter proizvodnja kolektivnih storitev sektorja država). Vmesna potrošnja je vrednotena v cenah kupcev kot vrednost izdelkov in storitev, po katerih jih trži posamezni proizvajalec, da bi proizvedel druge izdelke in storitve. Vključeni so vsi proizvodi z življenjsko dobo, krajšo od enega leta, in proizvodi, ki so vredni do 500 evrov in imajo daljšo življenjsko dobo, ter storitve tekočih popravil in vzdrževanja, ki ne povečujejo osnovne vrednosti in življenjske dobe osnovnih sredstev. Dodana vrednost je ovrednotena v osnovnih cenah in je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah za netržne proizvajalce je enaka vsoti sredstev za zaposlene, drugih davkov na proizvodnjo, zmanjšanih za druge subvencije na proizvodnjo, ter bruto poslovnega presežka v višini potrošnje stalnega kapitala. Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah po posameznih dejavnostih, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije na proizvode. Bruto domači proizvod je torej enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki minus subvencije na proizvode). Za izračun omenjenih gospodarskih kazalcev smo uporabili te vire podatkov: letni računovodski izkazi podjetij, samostojnih podjetnikov, proračunskih enot, pravnih oseb zasebnega prava in društev; statistične raziskave o trgovini; raziskave o stroških dela in podatke nacionalnih računov. Letni računovodski izkazi so za vse sektorje gospodarstva, vključno za samozaposlene, na voljo na individualni ravni. To je omogočilo, da je bil izračun gospodarskih kazalcev opravljen na najpodrobnejši ravni dejavnosti (do 5-mestne ravni klasifikacije). Statistično raziskovanje o trgovini je bilo uporabljeno za razmejitev dejavnosti, ki temeljijo na avtorski pravici, v tistih primerih, kjer 5-mestna šifra dejavnosti ni omogočala ustrezne razmejitve in identifikacije opazovanih dejavnosti. Za te dejavnosti je bila razmejitev opravljena ob upoštevanju strukture prodaje po blagovnih skupinah. 22

29 Raziskavo o stroških dela smo uporabili kot dodatni vir podatkov za izračun prispevka dela na osnovi avtorskih pogodb in pogodb o delu. Zaradi posebnih pravil v zvezi z davki na dohodek v Sloveniji so dohodki (nadomestila, avtorski honorarji), ki izhajajo iz avtorskih pogodb in pogodb o delu, obdavčeni manj kot drugi dohodki, zlasti v primerjavi z davki in drugimi dajatvami, ki veljajo za zaposlovanje ali podobne delovne pogodbe (in dohodki, ki izhajajo iz njih). Zaradi tega je avtorsko delo pogosto ustvarjeno na podlagi teh vrst pogodb in ne z zaposlovanjem več ljudi. Vrednost avtorskega dela, ki je bilo opravljeno po takih pogodbah, je bila vključena v tej študiji. Podatki, izračunani na osnovi podatkovnih virov, so bili prilagojeni na enak način, kot se uporablja pri izračunu uradnih agregatov nacionalnih računov (prilagoditev za neporočanje, napačno poročanje, konceptualne in druge prilagoditve). Dobljeni rezultati so tako popolnoma skladni in primerljivi z uradnimi podatki nacionalnih računov, ki jih objavlja statistični urad. Edina izjema so ilegalne dejavnosti: te so vključene v uradni bruto domači proizvod, za potrebe te študije pa so bile v skladu z navodili WIPO izločene. Gospodarski kazalci so bili izračunani za vse panoge, prepoznane kot panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Te dejavnosti so bile opredeljene na različnih ravneh klasifikacije, od 2-mestne do najpodrobnejše razpoložljive, tj. 5-mestne ravni. Uporabljena je bila standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), to je slovenska različica klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji NACE Rev. 1. Podatkovni viri, uporabljeni pri izračunu, temeljijo na poslovnem subjektu kot opazovani enoti. To pomeni, da izračun temelji na t.i. organizacijskem načelu in ne na načelu čistih dejavnosti. Pri organizacijskem načelu se vse transakcije pripišejo tisti dejavnosti, v kateri je poslovni subjekt registriran, torej dejavnosti, v kateri ustvari pretežni del dodane vrednosti. Poleg glavne se poslovni subjekt lahko ukvarja tudi z eno ali več stranskimi dejavnostmi, ki se razlikujejo od glavne dejavnosti. Izračun po čistih dejavnostih bi tako upošteval tudi vse stranske dejavnosti in bi bil z vidika razmejitve dejavnosti verjetno ustreznejši. Ker pa podatkovni viri izračuna po čistih dejavnostih ne omogočajo, je bil izračun izveden po organizacijskem načelu. Posledično je mogoče, da podatki za posamezne dejavnosti, ki temeljijo na avtorski pravici, vsebujejo tudi podatke za druge dejavnosti. Po drugi strani lahko predpostavljamo, da tudi dejavnosti, ki v izračunu niso zajete, vsebujejo del dejavnosti, ki temeljijo na avtorski pravici. Zaključimo lahko, da izbrano načelo izračuna bistveno ne vpliva na zanesljivost dobljenih rezultatov. IV.2.2 Zaposlenost Za izračun zaposlenosti v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, so bili uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Podatki so pripravljeni v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 1995), z razpoložljivimi podatkovnimi viri in ob upoštevanju Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Zaposlenost vključuje vse zaposlene in samozaposlene, ki se ukvarjajo s proizvodnimi dejavnostmi, ki spadajo v meje proizvodnje sistema. Zajema vse zaposlene po domačem konceptu ter samozaposlene skupaj s pomagajočimi družinskimi člani v kmetijstvu in samozaposlene v drugih dejavnostih gospodinjstev. Zaposlenost po nacionalnih računih zajema tudi študentsko delo in druge oblike začasne zaposlenosti, zaposlenost v pomorskem prometu na naših ladjah, zaposlenost v naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, podjetja brez zaposlenih ipd. 23

30 Najpomembnejši vir za oceno zaposlenosti v nacionalnih računih je statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Zajema ljudi, ki so obvezno socialno zavarovane, zaposleni ali samozaposleni na ozemlju Republike Slovenije, stari najmanj 15 let in niso upokojeni. Zaposlenost je lahko za določen ali nedoločen čas ter za polni ali skrajšani delovni čas. Vključuje osebe, ki so začasno odsotne z dela zaradi bolezni ali katerega koli drugega razloga, če se jim plačujejo socialni prispevki. Niso pa zajete te kategorije: osebe, ki delajo po avtorskih pogodbah ali pogodbah o delu, študentsko delo in vojaški obvezniki. V nacionalnih računih so podatki iz registra prilagojeni tako, da so v skladu z ESR 1995, dodani so npr. študentsko delo, pogodbeno delo, delo po avtorskih pogodbah, zaposlenost v podjetjih brez zaposlenih in druge prilagoditve. Ekonomski kazalci so bili izračunani za vse panoge, prepoznane kot panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Te dejavnosti so bile opredeljene na različnih ravneh klasifikacije, od ravni dvo- do petštevilčne (najpodrobneje opredeljene) kode. Zaposlenost v ilegalnih dejavnostih je bila iz izsledkov izključena. Podobno kot izračun proizvodnje, vmesne potrošnje in dodane vrednosti tudi izračun zaposlenosti temelji na organizacijskem načelu. Ocene vseh ekonomskih kazalcev so torej v celoti primerljive in se nanašajo na isto opazovano populacijo. IV.2.3 Zunanja trgovina Podatki o izvozu in uvozu izdelkov so bili pridobljeni iz statistike zunanje trgovine, ki jo pripravlja Statistični urad Republike Slovenije. Podatki iz leta 2002 temeljijo le na carinskih deklaracijah (enotna upravna listina, EUL). Podatki za leto 2007 pa izvirajo iz dveh virov: podatki o trgovini z izdelki med državami članicami EU so bili zbrani s statističnim poročilom (poročilo Intrastat), podatki o trgovini z izdelki z državami, ki niso članice EU, pa temeljijo na carinskih deklaracijah. Enota opazovanja v statistiki zunanje trgovine je odprema izvoza ali uvoza izdelkov, ki je zajeta v skladu z metodološkimi priporočili. Statistika zunanje trgovine se spremlja po posebnem trgovinskem sistemu (ohlapna opredelitev), kar pomeni, da so poleg rednih uvoznih in izvoznih transakcij, postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja vključeni še postopki, opravljeni na območjih proste trgovine. V nasprotju s proizvodnjo, vmesno potrošnjo, dodano vrednostjo in zaposlenostjo sta izvoz in uvoz izdelkov prikazana skladno z dejavnostmi, iz katerih izhajajo izdelki, in ne v skladu z dejavnostjo podjetja, ki izvaža ali uvaža izdelke. Podatki prikazujejo torej izvoz in uvoz izdelkov, ki izhajajo iz dejavnosti, opredeljenih kot panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Te dejavnosti so opredeljene na različnih ravneh klasifikacije, od dvomestnih do petmestnih števil, kakor je bilo opisano za druge ekonomske kazalce. IV.2.4 Dopolnilni sekundarni podatki Poleg jedra študije analize proizvodnje, zaposlenosti, dodane vrednosti in zunanje trgovine panog, ki temeljijo na avtorski pravici v Sloveniji ki predstavlja standardni in primerljivi del vseh študij, ki temeljijo na metodologiji WIPO, ta študija vsebuje še analizo drugih podatkov, ki podrobneje prikazujejo gibanja v izbranih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici (podpoglavje VI.8). Za našo raziskovalno skupino je bil glavni problem pridobivanje ustreznih dodatnih podatkov od teh panog. Na primer na glasbenem področju strokovna združenja ali kolektivne organizacije ne dajejo na voljo panožnih podatkov o 24

31 prodanih ploščah. Podatkovni viri v tem podpoglavju izhajajo s podatkovnega portala SI-stat 16 in uradnih publikacij Statističnega urada Republike Slovenije. IV.2.5 Koeficienti avtorske pravice in primarni podatki Pri merjenju gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, se metodologija WIPO naslanja na uvedbo koeficienta avtorske pravice. Opredeli ga takole: ''Vrednost uteži deležev posamezne panoge, ki jo lahko pripišemo avtorski pravici ali stopnji odvisnosti od avtorske pravice, je bila v nekaterih študijah označena kot koeficient avtorske pravice. Uporablja se v vseh panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, razen v glavni panogi, kjer se šteje, da je prispevek 100-odstoten'' (vodnik WIPO, str. 57). Poleg izražanja v odstotkih se utež lahko izrazi tudi z vrednostmi med 0 in 1, pri čemer je vrednost 1 (ali 100 odstotkov) sprejeta za glavne panoge. Vrednost glavnih gospodarskih kazalcev dodana vrednost, število zaposlenih, bruto proizvod ipd. se pomnoži s to vrednostjo (ali odstotkom). Metodologija pripisuje koeficiente avtorske pravice vsaki od panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Panoge, ki spadajo v glavno skupino panog, ki temeljijo na avtorski pravici, imajo koeficient 1. Ni pa še soglasja, ali bi morala imeti koeficient avtorske pravice 1 tudi soodvisna skupina panog. V nekaterih nacionalnih študijah so raziskovalci uporabili koeficient avtorske pravice 1 tudi za soodvisno skupino panog, ker so tesno vpete v ustvarjanje, distribucijo in uporabo izdelkov glavne skupine panog in ker je velik del njihove ustvarjene dodane vrednosti neposredno povezan z glavno skupino panog. Druga vprašljiva skupina glede na to, kateri koeficient avtorske pravice naj bi ji pripisali, je skupina delnih panog. Kot rešitev za skupino najmanj povezanih panog je predlagano preračunavanje gospodarske porazdelitve te četrte skupine najmanj povezanih, podpornih panog. Prispevek avtorske pravice za to skupino se ponderira, kakor da bi bil enak deležu prvih treh skupin (temeljna, soodvisna in delna) v nacionalnem BDP ali BDV. Na primer: če panoge prvih treh skupin ustvarijo skupaj 5 odstotkov BDP, bo koeficient avtorske pravice za najmanj povezane panoge 0,05. V slovenski študiji smo privzeli te koeficiente avtorske pravice: za glavne panoge: koeficient avtorske pravice 1; za soodvisne in delne panoge: koeficiente avtorske pravice, ki so bili uporabljeni v hrvaški in tudi madžarski študiji. Vendar smo zbrali primarne podatke in popravili koeficiente avtorske pravice za papirno industrijo in arhitekturo (postopek zbiranja primarnih podatkov in razlogi za to so bili razloženi v prejšnjem podpoglavju); za najmanj povezane panoge: koeficient avtorske pravice je bil izračunan kot delež prvih treh skupin v nacionalnem BDP, kakor je bilo že pojasnjeno. Zbrali smo še primarne podatke, da bi z njimi izboljšali izsledke projekta. Izvedli smo dve vrsti kvalitativnih raziskav: pogovore s predstavniki papirne industrije in arhitekture, ki so imeli podlago v delno strukturiranih vprašalnikih (preglednica 26 v dodatku), in skupinske razprave o izsledkih in splošnem položaju v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici v Sloveniji, s svetom panožnih predstavnikov in strokovnjakov. 16 Glej 25

32 Namen pogovorov je bil pridobiti informacije, ki bi lahko izboljšale odločitev o koeficientih avtorske pravice za posamezne panoge v skupinah soodvisnih in delnih panog. Splošno vodilo je bilo uporaba koeficientov avtorske pravice, ki jih je opredelila hrvaška študija WIPO. Enaki koeficienti avtorske pravice so bili uporabljeni tudi v madžarski študiji in ocenili smo, da so ti koeficienti avtorske pravice tudi najustreznejši za slovensko študijo. Zaradi nekaterih posebnosti smo se odločili, da opravimo pogovore s poznavalci slovenske papirne industrije in arhitekture, ker koeficienti avtorske pravice v teh panogah v hrvaški in madžarski študiji niso bili ocenjeni kot ustrezni za Slovenijo. V avgustu in septembru 2009 smo opravili skupaj štiri pogovore. V hrvaški in madžarski študiji je bil papirni industriji, ki je del soodvisne skupine panog, pripisan koeficient 1,000. Postavilo se je vprašanje, ali je ustrezno, da imajo panoge, ki spadajo v skupino soodvisnih panog, isti koeficient vpliva kakor panoge v skupini glavnih panog. V Sloveniji je papirna industrija ustvarila največjo proizvodnjo, dodano vrednost in imela največjo zaposlenost v skupini soodvisnih panog v absolutnih in relativnih številkah. Je pa seveda vprašljivo, ali so vse gospodarske dejavnosti v tej panogi povezane z avtorsko pravico. Da bi rešili to vprašanje, smo opravili pogovor z dvema strokovnjakoma, zaposlenima v dveh večjih podjetjih papirne industrije v Sloveniji (glej preglednico 26 v dodatku za delno strukturiran vprašalnik, pripravljen za ta namen). Izidi pogovorov so pokazali, da je večji delež vendar ne celoten proizvodnje, dodane vrednosti in zaposlenosti povezan z avtorsko pravico. Kooeficient avtorske pravice 1,000 bi bil za papirno industrijo v Sloveniji precenjen, zato smo ji pripisali nižji koeficient avtorske pravice 0,700. V primeru arhitekture smo ocenili, da je koeficient avtorske pravice iz hrvaške in madžarske študije, ki znaša 0,100, podcenjen. Enako kvalitativno študijo na podlagi delno strukturiranih vprašalnikov smo izvedli z dvema arhitekturnima birojema in na podlagi teh pogovorov tej panogi pripisali višji koeficient avtorske pravice v vrednosti 0,250. Na podlagi naših izkušenj menimo, da je bil izbrani pristop najbolj učinkovit. Kvantitativne študije bi dale še boljše rezultate, vendar so finančno zahtevne in dolgotrajne. Poleg tega je primer singapurske študije pokazal, da se na ta način pridobljeni koeficienti avtorske pravice ne razlikujejo pomembno od tistih iz predhodnih študij, kjer je bil uporabljen podoben pristop kot v naši. Glede na to verjamemo, da je bil najboljši način izboljšanja metodologije in rezultatov upoštevanje posebnosti države in prilagajanje koeficienta avtorske pravice pri ''vprašljivih'' panogah na podlagi pogovorov s predstavniki podjetij iz teh panog. Izsledki projekta in ocenjeni gospodarski kazalci so bili predmet skupinske razprave s svetom panožnih predstavnikov in strokovnjakov o splošnem položaju v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji. Člani sveta so bili: dva pisatelja, dva glasbenika, dva fotografa, dva novinarji, predstavnik televizije, izdelovalec oglasov, dva založnika in predstavnik proizvajalcev programske opreme. Namen kvalitativne študije je bil pridobiti informacije panožnih strokovnjakov, ki bi raziskovalcem pomagale bolje razumeti položaj v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, in dati pripombe k izsledkom študije. Preglednica 1 predstavlja koeficiente avtorske pravice za vsako od panog. 26

33 PREGLEDNICA 1. Koeficienti avtorske pravice, uporabljeni v slovenski študiji GLAVNE PANOGE Koeficient avtorske pravice Tisk in književnost 1,000 Glasba, gledališka produkcija, opera 1,000 Film in video 1,000 Fotografija 1,000 Vizualne in grafične umetnosti 1,000 Radio in televizija 1,000 Programska oprema in podatkovne zbirke 1,000 Oglaševanje 1,000 Strokovne organizacije 1,000 SOODVISNE PANOGE Televizijski in radijski sprejemniki, videorekorderji, CD-ji, kasete in 1,000 druga oprema Računalniki in oprema 1,000 Fotokopirni stroji 1,000 Glasbila 1,000 Fotografska in kinematografska oprema 1,000 Neposneti mediji 1,000 Papir DELNE PANOGE Oblačila, tekstil, obutev 0,006 Nakit in kovanci 0,200 Druge umetne obrti 0,400 Pohištvo 0,050 Gospodinjski izdelki, porcelan in steklo 0,005 Stenske obloge in preproge 0,040 Igralni pripomočki in igrače 0,400 Arhitektura, gradbeništvo, geodezija 0,250 Oblikovanje notranjih prostorov 0,100 Muzeji NAJMANJ POVEZANE PANOGE Splošno, trgovina na debelo in drobno 0,0454 Splošni transport 0,0454 Telekomunikacije in internet 0,0454 IV.3 Analiza in predstavitev podatkov Po zbiranju sekundarnih in primarnih podatkov smo podatke analizirali in prikazali izsledke. Analiza podatkov je narejena za štiri skupine panog, ki temeljijo na avtorski pravici: glavne, soodvisne, delne in najmanj povezane panoge. Za glavne panoge je bila narejena najpodrobnejša analiza. Pri vseh skupinah pa smo izračunali povprečno letno rast in produktivnost. Primerjali smo podatke za leti 2002 in 2007 ter razložili spremembe. Pri analizi smo se osredotočili na panoge, ki so doživele največje spremembe, ter jih skušali pojasniti. Nazadnje smo izsledke prikazali še v primerjavi z izsledki iz drugih držav. 27

34 V GOSPODARSKI PRISPEVEK PANOG, KI TEMELJIJO NA AVTORSKI PRAVICI V tem poglavju so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena na podlagi metodologije WIPO. V podpoglavju V.1 je prikazan celovit pregled izsledkov; v podpoglavjih V.2 do V.5 je razčlenjen neposredni gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, po skupinah; podpoglavje V.6 obravnava primerjavo izsledkov z drugimi nacionalnimi študijami po WIPO metodologiji; v podpoglavju V.7 pa je predstavljen celoten gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, in sicer neposredni in posredni; v podpoglavju V.8 pa je zajeta poglobljena analiza preteklega razvoja in gibanj v izbranih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici. V.1 Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji Izsledki naše študije, ugotovljeni na podlagi metodologije WIPO, kažejo, da gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji gotovo ni zanemarljiv. V celoti lahko rečemo, da je neposredni gospodarski prispevek teh panog, kakor je bilo opredeljeno v podpoglavju o metodologiji, okrog 5 odstotkov nacionalnega gospodarstva in je tako primerljiv z gospodarskim prispevkom javne uprave ter vzgoje in izobraževanja. Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so bile manj produktivne kot povprečna panoga v Sloveniji in so bile v tem pogledu primerljive z veletrgovino ali trgovino na drobno. Pomen panog, ki temeljijo na avtorski pravici, se v celoti v obdobju med 2002 in 2007 ni dramatično spremenil: absolutno in relativno so te panoge zaposlovale več ljudi v letu 2007 kot v 2002, delež v nacionalni proizvodnji je bil sorazmerno nižji, delež njihove dodane vrednosti v nacionalnem BDP pa je ostal na isti ravni. Produktivnost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, se je v tem obdobju povečala, vendar precej počasneje kot v povprečnih slovenskih gospodarskih panogah. V naslednjih podpoglavjih bomo predstavili podrobnejšo analizo gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici. V.1.1 Pregled Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so v letu 2007 neposredno prispevale k slovenskemu gospodarstvu (preglednica 2): 4,2 milijarde EUR v obsegu proizvodnje (5,8 odstotka nacionalnega obsega proizvodnje); 1,7 milijarde EUR dodane vrednosti (5,8 odstotka nacionalne dodane vrednosti in 5,1 odstotka nacionalnega BDP); delovnih mest (6,8 odstotka glede na nacionalno raven) in povprečna produktivnost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bila v letu 2007 merjena v nominalni dodani vrednosti na zaposlenega EUR. 28

35 PREGLEDNICA 2. Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2007 Proizvodnja Dodana vrednost Panoge, ki temeljijo na (v mio EUR) (v mio EUR) Zaposlitev Produktivnost avtorski pravici 2007 % 2007 % DV % BDP 2007 % EUR Glavne 2.612,0 3,7 % 1.150,3 3,8 % 3,3 % ,6 % 31,427 Soodvisne 631,0 0,9 % 216,0 0,7 % 0,6 % ,8 % 32,859 Delne 478,8 0,7 % 187,0 0,6 % 0,5 % ,7 % 32,540 Najmanj povezane 433,3 0,6 % 192,3 0,6 % 0,6 % ,7 % 34,434 Skupaj 4.155,0 5,8 % 1.745,5 5,8 % 5,1 % ,8 % 32,025 Slovensko gospodarstvo ,7 100,0 % ,2 100,0 % 100 % ,0 % 37,963 Preglednica 2 prikazuje kazalce gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu Proizvodnja je izražena v milijonih EUR in odstotkih celotne slovenske proizvodnje. Dodana vrednost je izražena v milijonih EUR, kot odstotni delež celotne nacionalne dodane vrednosti (% DV) in kot odstotek nacionalnega bruto domačega proizvoda (% BDP). Zaposlenost je izražena kot število zaposlenih in odstotek celotne slovenske zaposlenosti. Produktivnost je izračunana na podlagi tekočih cen (iz leta 2007) in izražena v EUR. V drugih preglednicah tega poglavja so podatki predstavljeni v podobni obliki. Ker gre za prvo slovensko študijo o panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, smo razčlenili tudi podatke za leto 2002, da bi dobili informacijo o dinamiki in gibanjih v teh panogah (preglednica 3). Do leta 2007 so se njihovi gospodarski rezultati na absolutni (nominalni) ravni povečali: proizvodnja je bila višja za 1,4 milijarde EUR (48 odstotokov); dodana vrednost je bila višja za 576 milijonov EUR (49 odstotkov); zaposlenost je bila višja za 5527 delovnih mest (11 odstotkov) in povprečna produktivnost je bila višja za 8142 EUR (34 odstotkov) v primerjavi s tisto pred petimi leti. PREGLEDNICA 3. Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2002 Proizvodnja Dodana vrednost Panoge, ki temeljijo na (v mio EUR) (v mio EUR) Zaposlenost Produktivnost avtorski pravici 2002 % 2002 % DV % BDP 2002 % EUR Glavne 1.640,4 3,6 % 751,8 3,7 % 3,3 % ,1 % Neodvisne 566,4 1,3 % 176,9 0,9 % 0,8 % ,9 % Delne 337,1 0,7 % 120,3 0,6 % 0,5 % ,8 % Najmanj povezane 256,9 0,6 % 120,7 0,6 % 0,5 % ,7 % Skupaj 2.800,8 6,2 % 1.169,8 5,8 % 5,1 % ,5 % Slovensko gospodarstvo ,5 100,0 % ,9 100,0 % 100 % ,0 % Čeprav so bile glede na proizvodnjo panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2007 sorazmerno manj pomembne kakor v letu 2002 (zmanjšanje za 0,4 odstotne točke, slika 2), so zaposlovale več ljudi kakor v letu 2002 (povečanje za 0,3 odstotne točke). Relativni prispevki k nacionalni dodani vrednosti in nacionalnemu BDP so ostali praktično nespremenjeni. 29

36 SLIKA 2. Spremembe gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, med letoma 2002 in 2007 Prispevek k zaposlenosti se je povečal predvsem zato, ker so glavne panoge absolutno in relativno zaposlovale več ljudi. Delež proizvodnje se je zmanjšal predvsem v soodvisnih, nekoliko pa tudi v delnih panogah. Čeprav so te panoge absolutno proizvedle več, je bilo povečanje manjše kakor v drugih panogah slovenskega gospodarstva, zato se je delež njihove proizvodnje v nacionalni proizvodnji zmanjšal. Drugi gospodarski kazalci prispevkov štirih skupin panog, ki temeljijo na avtorski pravici, so ostali stabilni. Glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so ustvarile 3,7 odstotka agregatne proizvodnje in njihova dodana vrednost je v letu 2007 predstavljala 3,3 odstotka BDP. V primerjavi z letom 2002 se ti deleži niso veliko spremenili, kljub temu pa se je delež zaposlenosti v glavnih panogah povečal za 0,5 odstotne točke in v letu 2007 dosegel 4,6 odstotka. Tako veliko povečanje je povzročila predvsem višja stopnja zaposlenosti v proizvodnji programske opreme in podatkovnih zbirk. Soodvisne panoge so v letu 2007 prispevale približno 0,9 odstotka nacionalne zaposlenosti in proizvodnje, a le 0,6 odstotka BDP. Deleži v soodvisnih panogah so se zmanjšali pri vseh gospodarskih kazalcih, najbolj se je zmanjšala proizvodnja, in sicer za 0,4 odstotne točke. Glavni razlog za to je bil negativno gibanje v papirni industriji. Prispevek delnih panog je bil v celoti rahlo nižji kakor prispevek soodvisnih panog: v letu 2007 je predstavljal 0,7 odstotka nacionalne zaposlenosti, 0,5 odstotka dodane vrednosti in 0,7 odstotka proizvodnje. V primerjavi z letom 2002 so prispevki k dodani vrednosti in proizvodnji ostali nespremenjeni, prispevek k zaposlenosti pa se je zmanjšal za eno odstotno točko. Tudi prispevek najmanj povezanih panog k nacionalni zaposlenosti je ostal enak, pri 0,7 odstotka. Prispevek teh panog k dodani vrednosti in proizvodnji je bil manjši in nasploh stabilen, ustalil se je pri 0,6 odstotka nacionalnih vrednosti. Da bi ocenili dinamiko v obdobju analize, smo stopnjo realne rasti proizvodnje, dodane vrednosti in produktivnosti izračunali z deflacioniranjem nominalnih vrednosti v letu 2007 z 30

37 BDP-deflatorjem 17 za obdobje (preglednica 4). Letne realne stopnje rasti panog, ki temeljijo na avtorski pravici, so bile: proizvodnja se je letno povečala v povprečju realno za 3,1 odstotka; dodana vrednost se je letno povečala v povprečju realno za 3,2 odstotka; zaposlenost se je letno v povprečju povečala za 2,2 odstotka in produktivnost se je letno povečala v povprečju realno za 1 odstotek. PREGLEDNICA 4. Povprečna letna realna stopnja rasti za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v obdobju Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici Proizvodnja Povprečna letna realna rast, Dodana vrednost Zaposlenost Produktivnost Glavne 4,6 % 3,7 % 3,4 % 0,4 % Soodvisne 2,6 % 0,8 % 1,0 % 0,2 % Delne 2,2 % 4,1 % 0,2 % 3,9 % Najmanj povezane 5,8 % 4,6 % 0,9 % 3,6 % Skupaj 3,1 % 3,2 % 2,2 % 1,0 % Slovensko gospodarstvo 4,5 % 3,3 % 1,1 % 2,2 % Opomba: BDP-deflator med 2002 in 2007 je 127,3. V obdobju se je dodana vrednost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, povečevala po podobni stopnji kakor dodana vrednost celotnega slovenskega gospodarstva. Hkrati se je proizvodnja panog, ki temeljijo na avtorski pravici, povečevala, vendar po nižji stopnji kakor celotno gospodarstvo. To kaže, da je v tem obdobju prišlo do strukturne spremembe v dejavnostih panog, ki temeljijo na avtorski pravici: panoge, ki ustvarjajo izdelke z višjo dodano vrednostjo, so se bolj razmahnile in postale gospodarsko pomembnejše, medtem ko so večje in zrelejše panoge, ki ustvarjajo izdelke z nižjo dodano vrednostjo, rastle počasneje. Najvišjo stopnjo realne rasti proizvodnje in dodane vrednosti so dosegle glavne in najmanj povezane panoge: pri teh se je proizvodnja povečala za 4,6 odstotka oziroma 5,8 odstotka, dodana vrednost pa za 3,7 odstotka oziroma 4,6 odstotka. Pri soodvisnih panogah se je proizvodnja realno zmanjšala za 2,6 odstotka, dodana vrednost pa za 0,8 odstotka. Nadaljnje razčlembe kažejo, da so bile med glavnimi panogami v največjem vzponu programska oprema in podatkovne zbirke ter oglaševanje, med zrelimi soodvisnimi panogami pa je najbolj v ospredju papirna industrija. Produktivnost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, se je letno povprečno povečala za 1 odstotek, to je za manj kot polovico stopnje rasti produktivnosti v celotnem slovenskem gospodarstvu. Med štirimi skupinami panog se je produktivnost v glavnih in soodvisnih panogah le rahlo povečala (v povprečju za 0,4 odstotka oziroma za 0,2 odstotka letno), medtem ko so delne in najmanj povezane panoge zabeležile v povprečju 3,9-odstotno oziroma 3,6-odstotno letno rast, kar je bilo več od povprečne letne stopnje rasti produktivnosti slovenskega gospodarstva. V.1.2 Porazdelitev v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici Na splošno lahko opazimo, da se je pomen glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, do leta 2007 povečal na račun soodvisnih panog, pomen delnih in najmanj povezanih panog pa se dejansko ni spreminjal. 17 Deflator BDP je implicitni deflator cen za BDP, izračunan kot razmerje med realnim in nominalnim BDP, pomnoženim s 100, meri pa spremembo ravni cen v gospodarstvu. 31

38 Znotraj vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bil gospodarski prispevek najvišji v glavnih panogah in se je po vseh treh gospodarskih kazalcih med 2002 in 2007 povečal. V letu 2007 so te panoge skupaj prispevale skoraj dve tretjini celotne gospodarske uspešnosti panog, ki temeljijo na avtorski pravici (slika 3). Pet let pred tem je bil prispevek glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, manjši in blizu 60 odstotkov V obeh letih je bil prispevek k celotni proizvodnji panog, ki temeljijo na avtorski pravici, rahlo nižji kot prispevek k dodani vrednosti in zaposlenosti. SLIKA 3. Porazdelitev gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letih 2002 in 2007 Pri soodvisnih panogah se je njihov prispevek k celotni zaposlenosti in dodani vrednosti zmanjšal za približno 2,5 odstotne točke in k proizvodnji za 5 odstotnih točk. V letu 2002 so te panoge pomenile 14,2 odstotka zaposlenosti in 15,2 odstotka dodane vrednosti, vendar se je njihov delež zmanjšal na približno 12 odstotkov v letu 2007 za oba kazalca. Soodvisne panoge so razmeroma precej več prispevale k proizvodnji kakor k drugim kazalcem gospodarske uspešnosti. Njihov delež se je znotraj vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici, zmanjšal z 20,2 odstotka v letu 2002 na le 15,2 odstotka v letu V delnih in najmanj povezanih panogah so bili prispevki stabilnejši. Nasploh lahko rečemo, da pomenijo delne panoge okrog 11 odstotkov in najmanj povezane panoge okrog 10 odstotkov celotnega gospodarskega prispevka panog, ki temeljijo na avtorski pravici. V.1.3 Primerjava med panogami Gospodarski pomen panog, ki temeljijo na avtorski pravici, najlaže razumemo s primerjavo njihovih prispevkov k nacionalnim agregatom s prispevki drugih gospodarskih panog. Za primerjavo smo izbrali dejavnosti za katere so bili podatki na voljo pri Statističnem uradu Slovenije. Primerjali smo lahko delež dodane vrednosti v BDP, delež nacionalne zaposlenosti in produktivnost, izračunano kot dodana vrednost na zaposlenega Bralca moramo opozoriti, da so podatki (agregati) za druge panoge agregirani glede na dejavnost, za katero so podjetja registrirana, tj. dejavnost, v kateri ustvari podjetje največ dodane vrednosti (glavna dejavnost). Zbirni podatki (agregati) za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, temeljijo na metodologiji WIPO, ki spremlja verigo neposrednih učinkov glavnih 32

39 Na podlagi primerjave dodane vrednosti v BDP lahko rečemo, da je prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici 5,1 odstotka, ki smo ga izračunali po metodologiji WIPO podoben prispevkom javne uprave (4,9 odstotka) in izobraževanja (4,5 odstotka) ter blizu prispevka zdravstva in socialnega skrbstva (4 odstotki) ter finančnega posredništva (4 odstotki) (slika 4). Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so k BDP prispevale več kakor ribištvo, rudarstvo, kmetijstvo, gostinstvo ter storitve oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Vir: Statistični urad Republike Slovenije in izračuni iz te študije SLIKA 4. Primerjava prispevkov na podlagi odstotka dodane vrednosti v BDP, 2007 Uporaba zaposlenosti kot kazalca ekonomske uspešnosti nam pokaže, da so imele panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, podoben delež zaposlenih (6,8 odstotka) kot izobraževanje (6,2 odstotka), promet, skladiščenje in zveze (6,1 odstotka), zdravstvo in socialno skrbstvo (5,5 odstotka) ter javna uprava (5,3 odstotka) (slika 5). Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so zaposlovale več ljudi kakor ribištvo, rudarstvo ter storitve oskrbe z elektriko, plinom in vodo, finančno posredništvo ali gostinstvo. ustvarjalnih dejavnosti v celotnem gospodarstvu. Ker se koncepta agregiranja razlikujeta, je treba primerjave razumeti le kot ponazoritve relativnega položaja panog, ki temeljijo na avtorski pravici. 33

40 Vir: Statistični urad Republike Slovenije in izračuni iz te študije SLIKA 5. Primerjava prispevkov na podlagi odstotka zaposlenosti v nacionalni zaposlenosti, 2007 V letu 2007 so imele panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, podobno produktivnost ( EUR na zaposlenega) kakor javna uprava ( EUR na zaposlenega); trgovina na debelo in drobno ( EUR na zaposlenega); gradbeništvo ( EUR na zaposlenega) ter predelovalne dejavnosti ( EUR na zaposlenega) (slika 6). Vir: Statistični urad Republike Slovenije in izračuni iz te študije SLIKA 6. Primerjava produktivnosti, merjene v nominalni dodani vrednosti na zaposlenega, 2007 Med panogami, ki so bile izrazito manj produktivne kakor panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so npr. kmetijstvo, ribištvo, gostinstvo, izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo. 34

41 V.1.4 Zunanja trgovina Zunanjetrgovinska bilanca panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bila v letu 2007 negativna, kar pomeni, da je uvoz panog, ki temeljijo na avtorski pravici, presegal izvoz. Celoten uvoz panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je v letu 2007 znašal 1018,8 milijona EUR. Pri uvozu je bila najpomembnejša skupina soodvisnih panog. Ustvarila je 87 odstotkov vsega uvoza panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Glavne panoge so ustvarile 7,1 odstotka vsega uvoza panog, ki temeljijo na avtorski pravici, delne panoge pa so ustvarile 6 odstotkov. Celoten izvoz panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je v letu 2007 znašal 739,6 milijona EUR. Soodvisne panoge so ustvarile 70 odstotkov vsega izvoza panog, ki temeljijo na avtorski pravici, glavne panoge 18 odstotkov, delne panoge pa 12 odstotkov izvoza (preglednica 5). PREGLEDNICA 5. Zunanja trgovina panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2007 Uvoz 2007 Izvoz 2007 Panoge, ki temeljijo na (v milijonih EUR) (v milijonih EUR) avtorski pravici 2007 % 2007 % Glavne 72,3 7,1 % 133,2 18,0 % Soodvisne 885,5 86,9 % 517,4 70,0 % Delne 60,9 6,0 % 89,1 12,0 % Najmanj povezane 0,0 0,0 % 0,0 0,0 % Skupaj 1018,8 100,0 % 739,6 100,0 % Zunanjetrgovinske bilance za glavne, soodvisne, delne in vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so predstavljene v sliki 7. SLIKA 7. Zunanja trgovina in trgovinska bilanca med panogami, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2007 Iz slike lahko razberemo, da so imele glavne panoge zunanjetrgovinski presežek, to pomeni, da je v tej skupini panog izvoz presegel uvoz. Vrednost presežka v letu 2007 v skupini glavnih panog je bila 60,8 milijona EUR. Skupina soodvisnih panog je imela v letu 2007 zunanjetrgovinski primanjkljaj, to pomeni, da je uvoz presegel izvoz. Vrednost 35

42 primanjkljaja je bila 368,1 milijona EUR. V skupini delnih panog je v letu 2007 izvoz presegel uvoz, trgovinska bilanca je bila tako pozitivna in je znašala 28,2 milijona EUR. Zaradi visokega primanjkljaja v soodvisni skupini panog so imele v letu 2007 panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, zunanjetrgovinski primanjkljaj, to pomeni, da je Slovenija uvozila več avtorskih izdelkov kakor izvozila. V letu 2007 je bila vrednost celotnega primanjkljaja 279,1 milijona EUR. Podatki zunanjetrgovinske statistike so za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, za leto 2002 predstavljeni v preglednici 6. Vrednost celotnega uvoza panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bila v letu ,6 milijona EUR, vrednost celotnega izvoza pa 505,3 milijona EUR. Položaj v letu 2002 je bil podoben položaju v letu 2007, najpomembnejša skupina panog glede uvoza in izvoza so bile soodvisne panoge. PREGLEDNICA 6. Zunanja trgovina panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2002 Uvoz 2002 Izvoz 2002 Panoge, ki temeljijo na (v milijonih EUR) (v milijonih EUR) avtorski pravici 2002 % 2002 % Glavne 72,0 10,4 % 79,0 15,6 % Soodvisne 594,0 85,6 % 366,4 72,5 % Delne 27,7 4,0 % 60,0 11,9 % Najmanj povezane 0,0 0,0 % 0,0 0,0 % Skupaj 693,6 100,0 % 505,3 100,0 % Zunanjetrgovinska bilanca panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bila v letu 2002 negativna in je znašala 188,3 milijona EUR. Rahel trgovinski presežek je bil dosežen v glavnih in delnih panogah, precejšen primanjkljaj pa je imela soodvisna skupina panog. Trgovinska bilanca panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2002 je predstavljena v sliki 8. SLIKA 8. Zunanja trgovina in trgovinska bilanca v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, v letu 2002 Ker je največ uvoznih in izvoznih aktivnosti potekalo v soodvisni skupini panog, smo to skupino preučili podrobneje, da bi našli pojasnilo za zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki so ga 36

43 ustvarile panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Razlog za negativno bilanco v letu 2007 je bil velik uvoz v teh panogah: 1. TV-sprejemniki, radijski sprejemniki, videorekorderji, CD-ji, kasete in druga oprema. Vrednost izvoza v tej panogi je bila v letu milijonov EUR, uvoza pa 272 milijonov EUR, torej je primanjkljaj znašal 186 milijonov EUR; 2. računalniki in oprema: vrednost izvoza v tej panogi je bila v letu ,5 milijona EUR, uvoza pa 267 milijonov EUR, torej je bilo primanjkljaja za 204,5 milijona EUR. Slovenski proizvajalci se v teh panogah po konkurenčni prednosti ne morejo kosati s podjetji iz ZDA, Kitajske, Koreje itd., od koder prihaja večina uvoza, zato tudi v prihodnjih letih ne pričakujemo, da bi se položaj izboljšal. V.2 Glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici Glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so tiste panoge, ki se najbolj neposredno ukvarjajo z ''ustvarjanjem, proizvodnjo in izdelavo, izvajanjem, radiodifuznim oddajanjem, predvajanjem in razstavljanjem ali distribucijo in prodajo avtorskih del in drugih varovanih vsebin'' (Vodnik WIPO, str. 29). Te panoge so v glavnem povezane z različnimi kulturnimi področji, vendar tudi z mediji, oglaševanjem in programsko opremo, pri katerih gre za obsežno vsebino, ki je varovana z avtorsko pravico. Vse panoge v tej skupini imajo koeficient avtorske pravice enak 1. Med glavne panoge štejemo naslednje panoge: tisk in književnost, glasba, gledališka produkcija in opera, film in video, fotografija, vizualne in grafične umetnosti, radio in televizija, programska oprema in podatkovne zbirke, oglaševanje, dejavnost kolektivnih organizacij. V dodatku je pregled panog, ki so vključene v to skupino, skupaj z njihovimi statističnimi kodami (preglednica 25). Mešane panoge so razdeljene glede na trgovinske statistične podatke, glede na značilnosti podatkov razrednih kod na nižji ravni ali na ravni posamičnih podjetij (kadar je mogoče) ali pa glede na mnenje strokovnjakov. Pri kolektivnih organizacijah smo podatke preverili na ravni posameznih enot, da bi določili ustrezno razmerje, ki kaže le prispevek organizacij, ki so vključene v upravljanje avtorskih pravic. V.2.1 Pregled Gospodarski prispevek glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bil med letoma 2002 in ,3 do 4,6 odstotka celotne nacionalne gospodarske uspešnosti in je povzet v sliki 9: 37

44 te panoge so v letu 2007 ustvarile proizvodnjo v vrednosti 2,6 milijarde EUR in njihov delež je pomenil 3,7 odstotka agregatne proizvodnje. V primerjavi z letom 2002 se je agregatna proizvodnja povečala za 0,1 odstotne točke; dodana vrednost glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je bila leta ,2 milijarde EUR, kar je pomenilo 3,3 odstotka BDP. V primerjavi z letom 2002 se njihov prispevek k BDP ni bistveno spremenil; glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so v letu 2007 zaposlovale precej več ljudi kot v letu V letu 2007 so bili v teh panogah zaposleni ljudje, kar je pomenilo 4,6 odstotka celotne zaposlenosti. To pomeni 0,5 odstotne točke več kot v letu SLIKA 9. Relativna velikost glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, med letoma 2002 in Prispevek glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k celotni zaposlenosti je višji od prispevka k agregatni dodani vrednosti ali proizvodnji. To pomeni, da je produktivnost glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, nižja od produktivnosti povprečne slovenske gospodarske panoge. Ker se je zaposlenost v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, povečala manj kot proizvodnja (4,6 odstotka realne letne rasti) in dodatna vrednost (3,7 odstotka realne letne rasti), se je produktivnost teh panog rahlo povečala, tj. za 0,4 odstotka letno (preglednica 4). V.2.2 Proizvodnja Na podlagi proizvodnje lahko glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, po njihovi velikosti razdelimo v tri skupine. V prvi skupini so tri najpomembnejše glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici in so bile zastopane v obeh letih (v padajočem zaporedju): tisk in književnost, programska oprema in podatkovne zbirke ter oglaševanje. 38

45 PREGLEDNICA 7. Razčlenitev proizvodnje glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici Glavne panoge % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici Proizvodnja (v milijonih EUR) % vseh panog, ki temeljijo % na glavnih avtorski panog 2007 pravici % glavnih panog povprečna letna realna rast 2002 Tisk in književnost 780,7 27,9 % 47,6 % 1068,9 25,7 % 40,9 % 1,5 % Glasba, gledališka produkcija, opera 59,0 2,1 % 3,6 % 93,1 2,2 % 3,6 % 4,4 % Film in video 103,5 3,7 % 6,3 % 172,5 4,2 % 6,6 % 5,5 % Fotografija 26,0 0,9 % 1,6 % 25,1 0,6 % 1,0 % 5,4 % Vizualne in grafične umetnosti 7,3 0,3 % 0,4 % 9,4 0,2 % 0,4 % 0,4 % Radio in televizija 125,4 4,5% 7,7% 170,7 4,1 % 6,5 % 1,3 % Programska oprema in podatkovne zbirke 337,9 12,1 % 20,6 % 669,8 16,1 % 25,6 % 9,3 % Oglaševanje 195,2 7,0 % 11,9 % 394,3 9,5 % 15,1 % 9,7 % Kolektivne organizacije 5,5 0,2 % 0,3 % 8,1 0,2 % 0,3 % 3,1 % Skupaj glavne panoge 1.640,4 58,6 % 100,0 % 2.612,0 62,9 % 100,0 % 4,6 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 2.800,8 100,0 % 4.155,0 100,0 % 3,1 % V letu 2002 je bila vrednost proizvodnje teh treh panog skupaj 1,3 milijarde EUR, kar pomeni 80,1 odstotka proizvodnje glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, in 47 odstotkov proizvodnje vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici (preglednica 7). V letu 2007 se je prispevek teh treh panog povečal absolutno in relativno: ustvarile so 2,1 milijarde EUR proizvodnje, kar je pomenilo 81,7 odstotka proizvodnje vseh glavnih panog in 51,3 odstotka vse proizvodnje panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Tisk in književnost sta bila ena najpomembnejših panog v obeh letih. V letu 2007 je bila vrednost njene proizvodnje 1069 milijonov EUR in je pomenila četrtino celotne proizvodnje panog, ki temeljijo na avtorski pravici, ter 41 odstotkov vrednosti proizvodnje glavnih panog. Čeprav je njena proizvodnja v tem obdobju v povprečju letno rastla za 1,5 odstotka (realno), se je njen relativni pomen od leta 2002 zmanjševal, takrat je pomenil 47,6 odstotka vrednosti proizvodnje glavnih panog (slika 10). SLIKA 10. Struktura proizvodnje glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici 39

46 Programska oprema in podatkovne zbirke so bile v letu 2007 druga najpomembnejša panoga z vrednostjo proizvodnje 669,8 milijona EUR. Njena proizvodnja se je v tem obdobju povprečno letno (realno) povečala za 9,3 odstotka, njen relativni pomen pa se je povečal z 20,6 odstotka na 25,6 odstotka proizvodnje glavnih panog. V nasprotju z drugimi glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici in so značilno omejene na slovensko govoreči trg, se je ta panoga razširila tudi v mednarodnem smislu, tako da se je usmerjala predvsem, a ne izključno, na jugovzhod Evrope. Oglaševanje je bilo tretja panoga s 394,3 milijona EUR ali 15,1 odstotka proizvodnje glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici. V primerjavi z letom 2002 se je njena proizvodnja v povprečju letno povečala za 9,7 odstotka, njen relativni prispevek pa se je povečal za več kot 3 odstotne točke. Naslednjo skupino glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, sestavljajo glavne panoge srednjega pomena v okviru slovenskih panog, ki temeljijo na avtorski pravici: film in video; radio in televizija ter glasba, gledališka produkcija in opera. Skupaj so te panoge v letu 2002 ustvarile 287,9 milijona EUR vrednosti proizvodnje, vrednost njihove proizvodnje v letu 2007 pa se je povečala na 436,3 milijona EUR. Čeprav se je celoten delež teh panog v proizvodnji glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, zmanjšal za 0,8 odstotne točke (s 17,5 na 16,7 odstotka), je njihov delež v vseh panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, rahlo narasel (z 10,3 na 10,5 odstotka). Prispevek vseh drugih panog (fotografija, vizualna in grafična umetnost ter dejavnost kolektivnih organizacij) je bil v obeh letih zelo majhen. V letu 2007 so skupaj ustvarile 42,7 milijona EUR, kar je pomenilo 1,6 odstotka vrednosti proizvodnje glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Delež teh panog se je zmanjševal od leta 2002, ko je predstavljal 2,4 odstotka. V.2.3 Dodana vrednost Ob upoštevanju dodane vrednosti kot merila ekonomske uspešnosti so med tremi najpomembnejšimi panogami (v padajočem zaporedju): tisk in književnost, programska oprema in podatkovne zbirke, radio in televizija. Njihova skupna dodana vrednost je bila v letu milijonov EUR in je pomenila 2,7 odstotka BDP (preglednica 8). V glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, je v obeh letih dodana vrednost teh treh panog okrog 81-odstotna. Toda med prvima dvema najpomembnejšima panogama ter radiem in televizijo je bila velika vrzel. 40

47 PREGLEDNICA 8. Razčlenitev dodane vrednosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici Glavne panoge % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % glavnih panog Proizvodnja (v milijonih EUR) % % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % glavnih panog % BDP Povpreč na letnarea lna rast 2002 BDP 2007 Tisk in književnost 351,9 30,1 % 46,8 % 1,5 % 454,0 26,0 % 39,5 % 1,3 % 0,3 % Glasba, gledališka produkcija, opera 26,6 2,3 % 3,5 % 0,1 % 44,3 2,5 % 3,8 % 0,1 % 5,5 % Film in video 48,6 4,2 % 6,5 % 0,2 % 71,5 4,1 % 6,2 % 0,2 % 2,9 % 5,2 % 0,8 % Fotografija 14,1 1,2 % 1,9 % 0,1 % 13,8 0,8 % 1,2 % 0,0 % Vizualna in grafična umetnost 4,8 0,4 % 0,6 % 0,0 % 5,9 0,3 % 0,5 % 0,0 % Radio in televizija 65,5 5,6 % 8,7 % 0,3 % 87,4 5,0 % 7,6 % 0,3 % 0,9 % Programska oprema in podatkovne zbirke 196,7 16,8 % 26,2 % 0,9 % 390,6 22,4 % 34,0 % 1,1 % 9,3 % Oglaševanje 41,0 3,5 % 5,5 % 0,2 % 79,2 4,5 % 6,9 % 0,2 % 8,7 % Kolektivne organizacije 2,5 0,2 % 0,3 % 0,0 % 3,6 0,2 % 0,3 % 0,0 % 2,4 % Skupaj glavne panoge 751,8 64,3 % 100,0 % 3,3 % 1150,3 65,9 % 100,0 % 3,3 % 3,7 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 1169,8 100,0 % 5,1 % 1745,5 100,0 % 5,1 % 3,2 % Tisk in književnost je bila ključna panoga, ki temelji na avtorski pravici, ki je v obeh letih ustvarila najvišjo dodano vrednost. V letu 2007 je ta panoga ustvarila 454 milijonov EUR dodane vrednosti, to je 39,5 odstotka dodane vrednosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, ali 1,3 odstotka BDP. Realno je dodana vrednost te panoge ostala praktično nespremenjena z le 0,3-odstotno povprečno letno rastjo. Njen relativni pomen se je zmanjševal od leta 2002 v korist programske opreme in podatkovnih zbirk (slika 11). Zadnja navedena panoga je bila druga najpomembnejša panoga in je v letu 2007 ustvarila 390,6 milijona EUR dodane vrednosti. Njen delež dodane vrednosti v vseh glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, in v BDP je bil skoraj enak deležu dodane vrednosti pri tisku in književnosti. V primerjavi z letom 2002 se je njena dodana vrednost realno povečevala za 9,3 odstotka letno. Druge panoge so imele precej nižjo dodano vrednost v primerjavi s tiskom in književnostjo ter programsko opremo in podatkovnimi zbirkami. Radio in televizija sta ustvarila 87,4 milijona EUR dodane vrednosti, oglaševanje pa 79,2 milijona EUR dodane vrednosti, sledita film in video z 71,5 milijona EUR dodane vrednosti. Vsaka od teh treh panog je k BDP prispevala okrog 0,2 odstotka ter med 6,2 odstotka (film in video) in 7,6 odstotka (radio in televizija) dodane vrednosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici. 41

48 SLIKA 11. Struktura dodane vrednosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici V primerjavi z letom 2002 se je med temi tremi panogami povečal le sorazmerni pomen oglaševanja. Oglaševanje je bilo sorazmerno manj pomembno, če merimo ekonomsko uspešnost z dodano vrednostjo in ne s proizvodnjo, vendar je doživelo močno realno 8,7- odstotno letno rast dodane vrednosti. Na drugi strani je bila panoga radio in televizija sorazmerno pomembnejša, če za merjenje ekonomske uspešnosti uporabljamo dodano vrednost, kljub temu se zdi, da je to zrelejša panoga z zmerno povprečno letno realno 0,9- odstotno stopnjo rasti dodane vrednosti v obravnavanem obdobju. Glasba, gledališka produkcija in opera je panoga s 44,3 milijona EUR dodane vrednosti in je bila nekoliko manj pomembna kakor drugi dve omenjeni panogi, njen delež v dodani vrednosti glavnih panog in v vseh panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, se je malo povečal. Druge panoge (vizualna in grafična umetnost, fotografija in delovanje kolektivnih organizacij) so v letu 2007 skupaj ustvarile 23,3 milijona EUR, kar je pomenilo manj kot 0,1 odstotka BDP in okrog 2 odstotka dodane vrednosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Gospodarski prispevek teh panog se med letoma 2002 in 2007 ni veliko spremenil. V.2.4 Zaposlenost Tri glavne panoge, ki so zaposlovale največ ljudi v letu 2007, so bile (v padajočem zaporedju): tisk in književnost, programska oprema in podatkovne zbirke, radio in televizija. V letu 2007 so zaposlovale skupaj ljudi tj. povečanje za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2002 in prispevale 79,6 odstotka k zaposlenosti v glavnih panogah ter 3,7 odstotka k skupni nacionalni zaposlenosti (preglednica 9). Ker pa se je zaposlenost povečala tudi v drugih glavnih panogah, se je delež teh treh panog v celotni zaposlenosti glavnih panog v obdobju zmanjšal za 0,5 odstotne točke, njihov prispevek k nacionalni zaposlenosti pa se je povečal za 0,4 odstotne točke. 42

49 V nasprotju z dodano vrednostjo, pri kateri sta dve najpomembnejši panogi dosegli podobno raven dodane vrednosti, je bila panoga tisk in književnost daleč največji delodajalec med glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici. V tej panogi je bilo v letu 2007 zaposlenih ljudi, kar je pomenilo 45,2 odstotka zaposlenosti v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, in 2,1 odstotka nacionalne zaposlenosti. PREGLEDNICA 9. Razčlenitev zaposlenosti glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici Glavne panoge % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici Zaposlenost % glavnih panog 2007 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % glavnih panog Povprečna letna rast 2002 Tisk in književnost ,6 % 51,4 % ,4 % 45,2 % 0,7 % Glasba, gledališka produkcija, opera ,5 % 4,0 % ,7 % 4,1 % 3,7 % Film in video ,7 % 5,9 % ,5 % 6,6 % 5,9 % Fotografija 948 1,9 % 3,1 % 726 1,3 % 2,0 % 5,2 % Vizualna in grafična umetnost 252 0,5 % 0,8 % 255 0,5 % 0,7 % 0,3 % Radio in televizija ,2 % 9,8 % ,5 % 8,2 % 0,3 % Programska oprema in podatkovne zbirke ,0 % 18,9 % ,6 % 26,2 % 10,3 % Oglaševanje ,7 % 5,9 % ,5 % 6,8 % 6,3 % Kolektivne organizacije 84 0,2 % 0,3 % 93 0,2 % 0,3 % 1,9 % Skupaj glavne panoge ,4 % 100,0 % ,2 % 100,0 % 3,4 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici ,0 % ,0 % 2,2 % Programska oprema in podatkovne zbirke so v letu 2002 zaposlovale manj kot polovico ljudi kakor tisk in književnost, vendar je ta panoga ustvarila največ novih delovnih mest. Med letoma 2002 in 2007 se je zaposlenost v tej panogi v povprečju letno povečevala za 10,3 odstotka. V letu 2007 je ta panoga zaposlovala 9584 ljudi, kar je pomenilo okrog četrtino zaposlenosti v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, in 1,2 odstotka nacionalne zaposlenosti. Podobno kakor drugi kazalci ekonomske uspešnosti tudi zaposlenost kaže, da se je pomen tiska in književnosti sorazmerno zmanjšal, zlasti v korist programske opreme in podatkovnih zbirk. Značilno podjetje v tej panogi se opira na domačo delovno silo, pa tudi na delo, ki ga opravijo zaposleni v tujini (pogosto prek poslovalnic podjetja), to pomeni, da se povečuje zaposlenost tudi zunaj Slovenije. SLIKA 12. Struktura zaposlenosti v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici 43

50 Radio in televizija sta bila v zvezi z zaposlenostjo tretja najpomembnejša glavna panoga, ki temelji na avtorski pravici. V letu 2007 je ta panoga zaposlovala 2991 ljudi, kar je pomenilo 8,2 odstotka zaposlenih v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici. Toda zaposlenost se je v tej panogi od leta 2002 naprej povprečno letno zmanjševala za 0,3 odstotka. Oglaševanje ter film in video so v obeh letih zaposlovali podobno število ljudi. V letu 2007 sta obe panogi zaposlovali okrog 2450 ljudi, kar je pomenilo več kot 6,5 odstotka zaposlenosti v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, in 0,3 odstotka nacionalne zaposlenosti. Prispevek oglaševanja h glavnim panogam, ki temeljijo na avtorski pravici, in celotni zaposlenosti se je do leta 2007 letno povečeval za 6,3 odstotka, to je bilo več, kakor se je povečeval prispevek filma in videa (v povprečju letno le za 5,9 odstotka). Tudi v glasbi, gledališki produkciji in operi se je med letoma 2002 in 2007 zaposlenost povečevala z letno 3,7-odstotno stopnjo rasti, vendar na nižji ravni zaposlenosti kakor oglaševanje ali film in video: v letu 2002 je ta panoga dajala delo 1238 ljudem in zaposlila 245 ljudi več do leta Celotna zaposlenost v drugih panogah (vizualna in grafična umetnost, fotografija in kolektivne organizacije) se je v obdobju relativno in absolutno zmanjšala. V letu 2007 so te panoge zaposlovale 1074 ljudi, kar je pomenilo 2,9 odstotka zaposlenosti glavnih panog. V.2.5 Produktivnost Produktivnost smo merili v realni dodani vrednosti na zaposlenega. Realno dodano vrednost smo izračunali z deflacioniranjem dodanih vrednosti v letu 2007 z deflatorjem BDP za obdobje (127,3). SLIKA 13. Realna produktivnost v glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici Programska oprema in podatkovne zbirke so bile v letu 2007 daleč najproduktivnejša panoga z vrednostjo dodane vrednosti na zaposlenega EUR, povprečna produktivnost glavnih in vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici, pa je bila okrog EUR. V obdobju med letoma 2002 in 2007 se je povprečna produktivnost glavnih in vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici, povečala za 0,4 odstotka oziroma 1 odstotek letno, produktivnost programske opreme in podatkovnih zbirk pa se je v povprečju letno zmanjšala za 44

51 0,9 odstotka. Produktivnost se je zmanjševala, ker je zaposlenost rastla hitreje kakor proizvodnja in dodana vrednost. Po mnenju predstavnika te panoge v našem svetu panožnih strokovnjakov je treba zmanjševanje produktivnosti pripisati zorenju te panoge: donosi so začeli upadati in življenjski krog izdelkov se je počasi podaljševal, ker so potrošniki postopoma začeli dajati prednost stabilnejši in zanesljivejši programski opremi, kakor da bi jo menjavali vsakokrat, ko se je pojavila na trgu nova različica. Kolektivne organizacije so imele visoko produktivnost v obeh letih in ta se je letno povečevala v povprečju za 0,5 odstotka, vendar zaradi njihove vloge razdeljevalcev nadomestil in majhnega števila zaposlenih to ne pomeni pomembnega merila produktivnosti za druge panoge. Največji upad letno za 2,8 odstotka je bil pri filmu in videu, največja rast produktivnosti pa je bila dosežena v oglaševanju skoraj 2,2 odstotka letno. Tisk in književnost kot gospodarsko najpomembnejša glavna panoga sta imela v obeh letih podpovprečno produktivnost, rahel upad je znašal 0,5 odstotka letno. Razen kolektivnih organizacij ter programske opreme in podatkovnih zbirk so bile v letu 2007 vse druge glavne panoge manj produktivne kakor povprečje vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici, ali le glavnih panog. V.2.6 Povzetek Za slovensko gospodarstvo lahko povzamemo, da so tisk in književnost ter programska oprema in podatkovne zbirke dve najpomembnejši panogi, ki temeljita na avtorski pravici, in da programska oprema in podatkovne zbirke kot mlada, visoko produktivna in še vedno rastoča panoga hitro pridobiva ekonomski pomen pred tiskom in književnostjo, ki je že zrela panoga. Čeprav programska oprema in podatkovne zbirke že kažejo nekatere znake zorenja, npr. daljši življenjski krog izdelkov in upadanje produktivnosti, je mogoče pričakovati, da bodo v nekaj naslednjih letih nadomestile tisk in književnost kot najpomembnejšo glavno panogo, temelječo na avtorski pravici. To velja še posebej zato, ker je panoga programske opreme in podatkovnih zbirk med gospodarsko recesijo manj nestanovitna v primerjavi z drugimi glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici. Poleg teh dveh panog so za Slovenijo precejšnjega gospodarskega pomena še oglaševanje, film in video ter radio in televizija. Med temi panogami ima oglaševanje najhitrejšo rast in najvišjo produktivnost, zato bo verjetno v prihodnosti postalo še pomembnejše. V nasprotju s programsko opremo in podatkovnimi zbirkami je bolj nestanovitno od povprečnih panog, izrazito uspeva v obdobjih gospodarskega razcveta in globoko pada med recesijo. Razvoj oglaševanja je torej predvsem odvisen od gospodarske rasti slovenskega gospodarstva. Druge panoge glasba, gledališka produkcija in opera; fotografija; vizualna in grafična umetnost ter delovanje kolektivnih organizacij manj prispevajo k slovenskemu gospodarstvu. Med njimi je najpomembnejša panoga glasba, gledališka produkcija in opera, ima pa tudi najvišjo produktivnost in rast. 45

52 V.3 Soodvisne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici Soodvisne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so panoge, ki se ukvarjajo s ''proizvodnjo, izdelavo in prodajo opreme, katere namen je v celoti ali predvsem olajšati ustvarjanje, proizvodnjo ali uporabo avtorskih del in drugih varovanih vsebin'' (Vodnik WIPO, str. 33). Ob upoštevanju Vodnika WIPO smo v kategorijo soodvisnih panog uvrstili naslednje panoge: TV- in radijski sprejemniki, VCR-videorekorderji in DVD-predvajalniki, računalniki in oprema, glasbila, fotoaparati in kinematografska oprema, fotokopirni stroji, neposneti mediji (tj. prazen snemalni material), papir. V naši študiji smo predpostavili, da so vse gospodarske dejavnosti soodvisnih panog povezane z avtorskimi izdelki. Glede na to smo vključili vso proizvodnjo, dodano vrednost in zaposlenost teh panog v gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, razen papirne industrije (dodatek 1). Zaradi posebnosti papirne industrije smo se odločili, da uvedemo koeficient avtorske pravice na podlagi pogovorov s predstavniki te panoge. Izsledki tega kvalitativnega pristopa so pokazali, da bi bil primeren koeficient avtorske pravice za papirno industrijo za Slovenijo 0,700. V.3.1 Pregled V letu 2007 so soodvisne panoge prispevale (preglednice 10 do 12, slika 14): 631 milijonov EUR ali 0,9 odstotka celotne proizvodnje v Sloveniji v letu Povprečna letna realna stopnja rasti je bila negativna, njena vrednost pa 2,6 odstotka. 216 milijonov EUR dodane vrednosti ali 0,6 odstotka BDP v Sloveniji v letu Letna realna stopnja rasti je bila negativna, njena vrednost pa 0,8 odstotka zaposlenih ali 0,8 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu v letu V povprečju je v opazovanem obdobju število zaposlenih upadalo za 1,0 odstotka letno. SLIKA 14. Relativna velikost soodvisnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letih 2002 in

53 V.3.2 Proizvodnja Proizvodnja soodvisnih panog se je med letoma 2002 in 2007 povečala za 64,6 milijona EUR (preglednica 10). Ključna panoga v tej skupini je papirna industrija. V letu 2007 je ta panoga ustvarila 7,4 odstotka vse proizvodnje v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, kar kaže, da ima papirna industrija velik pomen za panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. V opazovanem obdobju se je proizvodnja v papirni industriji povečala za 36,6 milijona EUR, vendar pa je bila povprečna letna realna stopnja rasti negativna in je znašala 2,6 odstotka letno. PREGLEDNICA 10. Razčlenitev proizvodnje soodvisnih panog v letih 2002 in 2007 Soodvisne panoge 2002 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici Proizvodnja (v milijonih EUR) % soodvisnih panog Pri TV- in radijskih sprejemnikih je bil v letu 2007 ugotovljen upad, ustvarili so le 13,5 odstotka proizvodnje vse skupine. Računalniki in oprema so v letu 2007 povečali svoj delež in ustvarili 18 odstotkov proizvodnje, fotoaparati in kinematografska oprema pa 15 odstotkov proizvodnje te skupine. Fotokopirni stroji, glasbila in neposneti mediji so v letu 2007 ustvarili skupaj le 3,2 odstotka proizvodnje skupine(slika 15) % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % soodvisnih panog povpreč na letna realna rast TV- in radijski sprejemniki itd. 109,3 3,9 % 19,3 % 85,3 2,1 % 13,5 % -9,3 % Računalniki in oprema 91,1 3,3 % 16,1 % 113,5 2,7 % 18,0 % -0,4 % Fotokopirni stroji 14,2 0,5 % 2,5 % 20,2 0,5 % 3,2 % 2,2 % Glasbila 6,4 0,2 % 1,1 % 8,3 0,2 % 1,3 % 0,4 % Fotoaparati in 65,3 2,3 % 11,5 % 94,8 2,3 % 15,0 % kinematografska oprema 2,7 % Neposneti mediji 9,9 0,4 % 1,7 % 2,0 0,0 % 0,3 % -31,0 % Papir 270,3 9,7 % 47,7 % 306,9 7,4 % 48,6 % -2,3 % Skupaj soodvisne panoge 566,4 20,2 % 100,0 % 631,0 15,2 % 100,0 % -2,6 % Vse panoge, ki temeljijo na 2.800,8 100,0 % - 4,155,0 100,0 % - 3,1 % avtorski pravici 47

54 V.3.3 Dodana vrednost SLIKA 15. Proizvodna struktura soodvisnih panog v letih 2002 in 2007 Dodana vrednost, ki so jo ustvarile soodvisne panoge, je bila v letu ,9 milijona EUR in se je povečala na 216,0 milijona EUR v letu 2007 (preglednica 11). Realni padec v opazovanem obdobju je bil 0,8 odstotka letno. PREGLEDNICA 11. Razčlenitev dodane vrednosti soodvisnih panog v letih 2002 in 2007 Soodvisne panoge 2002 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici Dodana vrednost (v milijonih EUR) % vseh % panog, ki % soodvisnih 2007 temeljijo soodvisnih panog na panog avtorski pravici povprečna letna realna rast TV- in radijski sprejemniki 16,5 1,4 % 9,3 % 30,8 1,8 % 14,3 % 7,9 % itd. Računalniki in oprema 36,2 3,1 % 20,4 % 47,7 2,7 % 22,1 % 0,7 % Fotokopirni stroji 8,7 0,7 % 4,9 % 11,2 0,6 % 5,2 % 0,3 % Glasbila 3,4 0,3 % 1,9 % 4,4 0,3 % 2,0 % 0,2 % Fotoaparati in 31,2 2,7 % 17,6 % 49,0 2,8 % 22,7 % 4,3 % kinematografska oprema Neposneti mediji 4,7 0,4 % 2,6 % 0,7 0,0 % 0,3 % -34,5 % Papir 76,2 6,5 % 43,1 % 72,0 4,1 % 33,4 % -5,8 % Skupaj soodvisne panoge 176,9 15,1 % 100,0 % 216,0 12,4 % 100,0 % -0,8 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 1169,8 100,0 % 1745,5 100,0 % 3,2 % V obdobju od leta 2002 do 2007 je bila najvišja povprečna realna stopnja rasti v panogi TV- in radijskih sprejemnikov v vrednosti 7,9 odstotka letno in v panogi fotografskih aparatov in kinematografske opreme v vrednosti 4,3 odstotka. Povprečna letna stopnja rasti dodane vrednosti v panogi računalniki in oprema, fotokopirni stroji ter glasbila je bila 0,7, 0,3 oziroma 0,2 odstotka. Na drugi strani sta panogi papir in neposneti mediji v opazovanem obdobju doživljali povprečne letne stopnje upadanja. Dodana vrednost se je v papirni industriji realno letno zmanjševala za 5,8 odstotka, upad v panogi neposnetih medijev pa je bil 34,5 odstotka letno. Struktura ustvarjene dodane vrednosti se razlikuje od strukture ustvarjene proizvodnje. Papirna industrija je ključna panoga, ki je v letu 2002 ustvarila 43,1 odstotka dodane vrednosti in v letu ,4 odstotka dodane vrednosti soodvisnih panog. To je razmeroma visok padec ustvarjene dodane vrednosti, še posebej glede na to, da se delež te industrije v proizvodnji vseh soodvisnih panog ni spremenil veliko. Zaradi visokih stopenj rasti v opazovanem obdobju je bil v letu 2007 delež panog računalniki in računalniška oprema ter fotoaparati in kinematografska oprema okrog 22-odstoten. Te tri panoge so ustvarile 78,2 odstotka dodane vrednosti vseh soodvisnih panog. 48

55 V.3.4 Zaposlenost SLIKA 16. Struktura dodane vrednosti soodvisnih panog v letih 2002 in 2007 Skupna zaposlenost v skupini soodvisnih panog je v obdobju letno upadala za 1 odstotek (preglednica 12). Najvišji upad v številu zaposlenih je bil v panogi neposnetih medijev in papirni industriji. Število zaposlenih je naraščalo le v dveh panogah iz te skupine: v panogi fotokopirni stroji in v panogi fotoaparati in kinematografska oprema. Glede zaposlenosti je ključna panoga znova papirna industrija, ki je v letu 2002 ustvarila 31,3 odstotka vse zaposlenosti v tej skupini in v letu ,5 odstotka (slika 17). Zaradi pozitivne stopnje rasti v številu zaposlenih v panogi fotoaparati in kinematografska oprema se je delež zaposlenih v letu 2007 v tej panogi povečal na 32 odstotkov vseh zaposlenih v skupini soodvisnih panog. Panoga TV- in radijskih sprejemnikov je v letu 2007 ustvarila 16,5 odstotka zaposlenosti, panoga računalnikov in opreme pa 17,8 odstotka zaposlenosti. Skupaj so te štiri panoge zaposlovale 91,2 odstotka vseh zaposlenih v skupini soodvisnih panog. PREGLEDNICA 12. Razčlenitev zaposlenosti v soodvisnih panogah v letih 2002 in 2007 Soodvisne panoge 2002 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % soodvisnih panog Zaposlenost 2007 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % soodvisnih panog povpreč na letna realna rast TV- in radijski sprejemniki itd ,3 % 16,1 % ,0 % 16,5 % -0,5 % Računalniki in oprema ,5 % 17,5 % ,1 % 17,8 % -0,6 % Fotokopirni stroji 336 0,7 % 4,9 % 396 0,7 % 6,0 % 3,3 % Glasbila 177 0,4 % 2,6 % 150 0,3 % 2,3 % -3,3 % Fotoaparati in kinematografska ,5 % 24,5 % ,9 % 32,0 % 4,3 % oprema Neposneti mediji 221 0,5 % 3,2 % 33 0,1 % 0,5 % -31,4 % Papir ,4 % 31,3 % ,0 % 24,9 % -5,4 % Skupaj soodvisne panoge ,1 % 100,0 % ,1 % 100,0 % -1,0 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici ,0 % ,0 % 2,2 % 49

56 V.3.5 Povzetek SLIKA 17. Struktura zaposlenosti v soodvisnih panogah v letih 2002 in 2007 Papirna industrija je ključna panoga v tej skupini soodvisnih panog v Sloveniji. Če upoštevamo dodano vrednost na zaposlenega kot cenilko produktivnosti, lahko potrdimo, da je papirna industrija najproduktivnejša v tej skupini. Dodana vrednost na zaposlenega je bila v papirni industriji v letu EUR, kar je bilo bistveno več kakor v drugih panogah te skupine. Visoka stopnja produktivnosti je bila v letu 2007 dosežena tudi v panogi računalniki in računalniška oprema, v kateri je bila dodana vrednost na zaposlenega EUR. Panoga računalniki in računalniška oprema je v opazovanem obdobju napredovala. Proizvodnja in dodana vrednost v panogi sta se povečali, število zaposlenih pa se je nekoliko zmanjšalo. Visoka rast produktivnosti je bila v opazovanem obdobju dosežena tudi v panogi TV- in radijski sprejemniki, vendar je bila povprečna dodana vrednost na zaposlenega v tej panogi v letu 2007 še vedno pod povprečjem skupine, njena vrednost pa je bila EUR. Proizvodnja v panogi TV- in radijski sprejemniki se je zmanjšala, vendar se je dodana vrednost povečala, število zaposlenih pa je v opazovanem obdobju ostalo na isti ravni. Najnižjo dodano vrednost na zaposlenega so imeli v letu 2007 v panogah fotografski aparati in kinematografska oprema ter neposneti mediji ( EUR oziroma EUR). Panoga neposneti mediji je v skupini povsem nepomembna in je v opazovanem obdobju dosegla zmanjšanje pri vseh kategorijah. 50

57 V.4 Delne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici Delne panoge so tiste, katerih del dejavnosti je povezan z ustvarjanjem, proizvodnjo in izdelavo, izvajanjem, radiodifuznim oddajanjem, predvajanjem in razstavljanjem avtorskih izdelkov. V to kategorijo smo vključili te skupine delnih panog: oblačila, tekstil in obutev, nakit in kovanci, druge umetne obrti, pohištvo, gospodinjski izdelki, porcelan in steklo, stenske obloge in preproge, igrače in igre, arhitektura, gradbeništvo, geodezija, muzeji. Pri delnih panogah ne moremo predpostaviti, da so vse gospodarske dejavnosti povezane z avtorskimi izdelki. Zaradi tega smo različnim panogam pripisali koeficiente avtorske pravice v razponu med 0,060 in 0,500 (preglednica 1 ali preglednica 25 v dodatku). V.4.1 Pregled Delne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so v slovenskem gospodarstvu ustvarile naslednjo proizvodnjo, dodano vrednost in zaposlenost (slika 18): v letu 2007 se je delež proizvodnje, ki so jo ustvarile te panoge, zmanjšal na 0,7 odstotka agregatne proizvodnje, v absolutni vrednosti pa so te panoge prispevale k celotni slovenski proizvodnji 478,8 milijona EUR. Letna realna stopnja rasti proizvodnje teh panog je bila v obdobju ,2 odstotka; prispevek delnih panog k slovenskemu BDP je znašal v letu ,5 odstotka. V absolutnih številkah je dodana vrednot delnih panog znašala 187 milijonov EUR. Letna realna stopnja rasti dodane vrednosti je bila v opazovanem obdobju 4,1 odstotka; zaposlenost, ki so jo v letu 2007 ustvarile delne panoge, je pomenila 0,7 odstotka celotne slovenske zaposlenosti. Povprečna letna stopnja rasti v opazovanem obdobju je bila 0,2 odstotka. SLIKA 18. Relativni obseg delnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letih 2002 in

58 V.4.2 Proizvodnja Ocenjuje se, da so v letu 2007 delne panoge ustvarile 578,8 milijona EUR oziroma 11,5 odstotka vse proizvodnje, ki so jo ustvarile panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Ključna panoga te skupine je arhitektura, gradbeništvo in geodezija, ki je ustvarila 75 odstotkov celotne proizvodnje delnih panog in 8,6 odstotka vse proizvodnje vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Letna realna stopnja rasti v panogi arhitektura, gradbeništvo in geodezija je bila v obdobju ,3 odstotka. Zelo visoka letna stopnja rasti proizvodnje je bila ustvarjena v panogi oblikovanje notranjega prostora in je letno dosegala 17,1 odstotka (preglednica 13). PREGLEDNICA 13. Razčlenitev proizvodnje delnih panog v letih 2002 in 2007 Delne panoge Proizvodnja (v milijonih EUR) % % povprečna vseh panog, % vseh panog, % letna 2002 ki temeljijo delnih 2007 ki temeljijo delnih realna na avtorski panog na avtorski panog rast pravici pravici Oblačila, tekstil in obutev 9,6 0,3 % 2,8 % 10,0 0,2 % 2,1 % 3,8 % Nakit in kovanci, 7,6 0,3 % 2,3 % 8,8 0,2 % 1,8 % 2,0 % Druge umetne obrti 11,3 0,4 % 3,4 % 15,7 0,4 % 3,3 % 1,7 % Pohištvo 29,4 1,0 % 8,7 % 37,7 0,9 % 7,9 % 0,2 % Gospodinjski izdelki, porcelan in steklo 3,1 0,1 % 0,9 % 5,3 0,1 % 1,1 % 6,0 % Stenske obloge in preproge 1,5 0,1 % 0,5 % 2,4 0,1 % 0,5 % 4,6 % Igrače in igre 12,9 0,5 % 3,8 % 25,6 0,6 % 5,3 % 9,2 % Arhitektura, gradbeništvo, geodezija 250,2 8,9 % 74,2 % 357,5 8,6 % 74,7 % 2,3 % Oblikovanje notranjih prostorov 0,8 0,0 % 0,2 % 2,3 0,1 % 0,5 % 17,1 % Muzeji 10,7 0,4 % 3,2 % 13,5 0,3 % 2,8 % 0,2 % Skupaj delne panoge 337,1 12,0 % 100,0 % 478,8 11,5 % 100,0 % 2,2 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 2.800,8 100,0 % 4.155,0 100,0 % 3,1 % Kakor je bilo že ugotovljeno in predstavljeno v sliki 19, je arhitektura, gradbeništvo in geodezija ključna panoga te skupine, ki ustvarja dve tretjini proizvodnje. Pohištvo, igrače in igre ter druge umetne obrti so ustvarile 7,5, 5,7 oziroma 2,9 odstotka proizvodnje te skupine panog. Druge panoge te skupine so ustvarile manj kot 10 odstotkov proizvodnje. SLIKA 19. Proizvodna struktura delnih panog v letih 2002 in

59 V.4.3 Dodana vrednost Celotna dodatna vrednost, ki so jo ustvarile delne panoge v letu 2007, predstavlja 10,3 odstotka dodane vrednosti, ki so jo v Sloveniji ustvarile vse panoge, ki temeljijo na dodani vrednosti. Ključna panoga je arhitektura, gradbeništvo in geodezija, ki v okviru proizvodnje ustvari skoraj dve tretjini vse dodane vrednosti, ki jo ustvarijo delne panoge. Letna povprečna realna stopnja rasti dodane vrednosti je bila v opazovanem obdobju 4,1 odstotka. Najvišje letne realne stopnje rasti so ustvarile panoge oblikovanje notranjih prostorov, igrače in igre ter arhitektura itd., in sicer so njihove stopnje rasti znašale 18,2, 8,3 oziroma 5,2 odstotka (preglednica 14). PREGLEDNICA 14. Razčlenitev dodane vrednosti delnih panog v letih 2002 in 2007 Delne panoge 2002 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici Dodana vrednost (v milijonih EUR) % vseh panog, % ki delnih 2007 temeljijo panog na avtorski pravici % delnih panog Struktura dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo delne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, se ne razlikuje pomembno od strukture njihove proizvodnje. Največji ustvarjalec dodane vrednosti je panoga arhitektura, gradbeništvo, geodezija. Ta panoga je ustvarila 72,1 odstotka celotne dodane vrednosti te skupine v letu Pohištvo, igrače in igre ter druge umetne obrti so ustvarile 7,6, 6,2 oziroma 4,2 odstotka dodane vrednosti skupine. Struktura dodane vrednosti se med letoma 2002 in 2007 ni pomembno spremenila. povprečna letna realna rast Oblačila, tekstil, obutev 2,9 0,2 % 2,4 % 3,0 0,2 % 1,6 % 4,1 % Nakit in kovanci 3,1 0,3 % 2,6 % 4,3 0,2 % 2,3 % 2,0 % Druge umetne obrti 5,8 0,5 % 4,8 % 7,7 0,4 % 4,2 % 0,9 % Pohištvo 11,6 1,0 % 9,6 % 14,2 0,8 % 7,6 % 0,7 % Gospodinjski izdelki, porcelan in steklo 1,1 0,1 % 0,9 % 1,7 0,1 % 0,9 % 3,8 % Stenske obloge in preproge 0,8 0,1 % 0,6 % 1,0 0,1 % 0,6 % 1,4 % Igrače in igre 6,1 0,5 % 5,1 % 11,5 0,7 % 6,2 % 8,3 % Arhitektura, gradbeništvo, geodezija 81,9 7,0 % 68,1 % 134,3 7,7 % 72,1 % 5,2 % Oblikovanje notranjih prostorov 0,3 0,0 % 0,3 % 1,0 0,1 % 0,5 % 18,2 % Muzeji 6,8 0,6 % 5,7 % 7,5 0,4 % 4,0 % 1,4 % Skupaj delne panoge 120,3 10,3 % 100,0 % 186,4 10,7 % 100,0 % 4,1 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 1.169,8 100,0 % 17.45,5 100,0 % 3,2 % SLIKA 20. Struktura dodane vrednosti delnih panog v letih 2002 in

60 V.4.4 Zaposlenost Zaposlenost v delnih panogah je pomenila 11,6 odstotka vse zaposlenosti, ki so jo v letu 2007 ustvarile panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Število zaposlenih te skupine se je v opazovanem obdobju povečevalo letno za 0,2 odstotka. Najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v panogi oblačila, tekstil in obutev. Povprečni letni upad v opazovanem obdobju je bil 7,4 odstotka. Nasprotno pa je oblikovanje notranje opreme ustvarilo največ zaposlitev v tej skupini panog. Povprečna letna stopnja rasti v opazovanem obdobju je bila 16,3 odstotka. PREGLEDNICA 15. Razčlenitev zaposlenosti v delnih panogah v letih 2002 in 2007 Delne panoge Zaposlenost % % vseh panog, vseh panog, povprečna % % ki ki letna 2002 delnih 2007 delnih temeljijo temeljijo realna panog panog na avtorski na avtorski rast pravici pravici Oblačila, tekstil, obutev 254 0,5 % 4,5 % 173 0,3 % 3,0 % 7,4 % Nakit in kovanci 187 0,4 % 3,3 % 191 0,4 % 3,3 % 0,4 % Druge umetne obrti 355 0,7 % 6,2 % 307 0,6 % 5,3 % 2,9 % Pohištvo 731 1,5 % 12,8 % 678 1,2 % 11,8 % 1,5 % Gospodinjski izdelki, porcelan in steklo 65 0,1 % 1,1 % 66 0,1 % 1,2 % 0,3 % Stenske obloge in preproge 41 0,1 % 0,7 % 38 0,1 % 0,7 % 1,3 % Igrače in igre 349 0,7 % 6,1 % 386 0,7 % 6,7 % 2,1 % Arhitektura, gradbeništvo, geodezija ,8 % 58,4 % ,4 % 61,0 % 1,0 % Oblikovanje notranjih prostorov 22 0,0 % 0,4 % 48 0,1 % 0,8 % 16,3 % Muzeji 365 0,7 % 6,4 % 357 0,7 % 6,2 % 0,4 % Skupaj delne panoge ,6 % 100,0 % ,6 % 100,0 % 0,2 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici ,0 % ,0 % 2,2 % Najpomembnejši delodajalci te skupine so bili: arhitektura, gradbeništvo in geodezija, druge umetne obrti, pohištvo ter igrače in igre. Te panoge so v letu 2007 ustvarile 85 odstotkov vse zaposlenosti te skupine. Podobno kakor v proizvodnji in dodani vrednosti so arhitektura, gradbeništvo in geodezija ustvarili največjo zaposlenost v tej skupini (61 odstotkov v letu 2007). SLIKA 21. Struktura zaposlenosti v delnih panogah v letih 2002 in

61 V.4.5 Povzetek Arhitektura, gradbeništvo in geodezija je ključna panoga te skupine. Ta panoga ustvarja okrog dve tretjini proizvodnje, dodane vrednosti in zaposlenosti te skupine. Glede produktivnosti lahko to panogo uvrstimo med zelo produktivne, ker je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2007 dosegla EUR. Najproduktivnejša panoga v letu 2007 je bila oblikovanje notranje opreme. Dodana vrednost na zaposlenega, ki jo je ustvarila ta panoga, je bila EUR. Poleg tega sta panogi arhitektura ter igrače in igre ustvarili višjo produktivnost kakor povprečje skupine in v letu 2007 dosegli EUR oziroma EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Najmanj produktivna panoga je bila oblačila, tekstil in obutev. Dodana vrednost na zaposlenega v tej panogi v letu 2007 je bila EUR. Proizvodnja, dodana vrednost in zaposlenost so se v tej panogi zmanjšale v preučevanem obdobju. Druge panoge te skupine so ustvarile dodano vrednost na zaposlenega, ki je bila nižja od povprečne (druge umetne obrti, pohištvo, gospodinjski izdelki, porcelan in steklo ter stenske obloge in preproge so ustvarile dodano vrednost na zaposlenega , , oziroma EUR). 55

62 V.5 Najmanj povezane panoge Najmanj povezane panoge so panoge, katerih delež dejavnosti je povezan z omogočanjem radiodifuznega oddajanja, predvajanja, distribucije ali prodaje izdelkov ali drugih varovanih vsebin in katerih dejavnosti niso bile vključene v glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici (Vodnik WIPO, str. 35). Te dejavnosti so uvrščene v te tri panoge: trgovina na debelo in drobno, transport, telekomunikacije in internet. Koeficient avtorske pravice najmanj povezanih panog je bil preračunan. Preračunavanje se uteži tako, da je enako deležu prvih treh skupin (glavnih, soodvisnih in delnih panog) v nacionalnem BDP ali BDV (bruto dodani vrednosti) (preglednica 25 v dodatku). V.5.1 Pregled Najmanj povezane panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so v slovenskem gospodarstvu ustvarile naslednjo proizvodnjo, dodano vrednost in zaposlenost (slika 22): v letu 2007 je bil delež celotne proizvodnje, ki so jo ustvarile najmanj povezane panoge, 0,6 odstotka oziroma 433,3 milijona EUR. Letna realna stopnja rasti proizvodnje teh panog je bila 5,8-odstotna; prispevek najmanj povezanih panog k slovenskemu gospodarstvu je bil v letu ,6 odstotka. V absolutnih vrednostih je bila dodana vrednost, ki jo je ustvarila ta skupina v letu 2007, 192,3 milijona EUR. Letna realna stopnja rasti dodane vrednosti je znašala 5,7 odstotka; najmanj povezane panoge so v letu 2007 zaposlovale 5585 ljudi oziroma pomenile 0,7 odstotka vse zaposlenosti v Sloveniji. Letna realna stopnja rasti dodane vrednosti je bila 1,2-odstotna. SLIKA 22. Relativni obseg najmanj povezanih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v letih 2002 in

63 V.5.2 Proizvodnja Ocenjuje se, da so v letu 2007 najmanj povezane panoge ustvarile 433,3 milijona EUR oziroma 11 odstotkov vse proizvodnje, ki so jo ustvarile panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Ključni panogi te skupine sta trgovina na debelo in drobno ter transport, ki sta ustvarili 44,6 oziroma 41,6 odstotka vse proizvodnje najmanj povezanih panog in 4,9 oziroma 4,6 odstotka proizvodnje vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Realna letna stopnja rasti trgovine na debelo in drobno je bila v opazovanem obdobju 5- odstotna, realna letna stopnja rasti transporta pa 6,5-odstotna. Panoga telekomunikacije in internet je v letu 2007 ustvarila 58,2 milijona EUR vrednosti proizvodnje. Realna letna stopnja rasti med leti 2002 in 2007 je bila v tej panogi 5,7-odstotna. PREGLEDNICA 16. Razčlenitev proizvodnje v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in 2007 Najmanj povezane panoge Proizvodnja (v milijonih EUR) % % % vseh vseh panog, panog, % povpreč najmanj ki ki najmanj na letna 2002 povezani 2007 temeljijo temeljijo povezani realna h na na h panog rast panog avtorski avtorski pravici pravici Trgovina na debelo in drobno, 105,8 3,8 % 41,2 % 171,7 4,1 % 39,6 % 5,0 % Transport 116,5 4,2 % 45,4 % 203,4 4,9 % 46,9 % 6,5 % Telekomunikacije in internet 34,6 1,2 % 13,5 % 58,2 1,4 % 13,4 % 5,7 % Skupaj najmanj povezane panoge 256,9 9,2 % 100,0 % 433,3 10,4 % 100,0 % 5,8 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 2.800,8 100,0 % ,0 100,0 % - 3,1 % Kakor lahko preberemo iz slike 23, se struktura proizvodnje najmanj povezanih panog med letoma 2002 in 2007 ni bistveno spreminjala. Kakor je bilo navedeno, sta ključni panogi trgovina na debelo in drobno ter transport. SLIKA 23. Struktura proizvodnje v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in

64 V.5.3 Dodana vrednost Dodatna vrednost, ki so jo ustvarile najmanj povezane panoge v letu 2007, predstavlja 11 odstotkov dodane vrednosti, ki so jo v Sloveniji ustvarile vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Letna povprečna realna stopnja rasti dodane vrednosti je bila v opazovanem obdobju 4,6 odstotka. Realna letna stopnja rasti, ki so jo ustvarile panoge trgovina na debelo in drobno, transport ter telekomunikacije in internet, je bila 3,7-, 5,4- oziroma 5,1-odstotna (preglednica 17). PREGLEDNICA 17. Razčlenitev dodane vrednosti v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in 2007 Najmanj povezane panoge Dodana vrednost (v milijonih EUR) % % % povpreč vseh panog, % vseh panog, na ki najmanj ki najmanj letna temeljijo povezanih temeljijo povezani realna na avtorski panog na avtorski h panog rast pravici pravici Trgovina na debelo in drobno 56,1 4,8 % 46,5 % 85,7 4,9 % 44,6 % 3,7 % Transport 48,2 4,1 % 39,9 % 80,0 4,6 % 41,6 % 5,4 % Telekomunikacije in internet 16,4 1,4 % 13,6 % 26,7 1,5 % 13,9 % 5,1 % Skupaj najmanj povezane panoge 120,7 10,3 % 100,0 % 192,3 11,0 % 100,0 % 4,6 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici 1.169,8 100,0 % 1.745,5 100,0 % 3,2 % Kakor je prikazano v sliki 24, se struktura dodane vrednosti, ki so jo ustvarile najmanj povezane panoge, v letih 2002 in 2007 ni bistveno razlikovala. Ključni panogi sta bili trgovina na debelo in drobno ter transport, ki sta v letih 2002 in 2007 skupaj ustvarili 86 odstotkov dodane vrednosti. SLIKA 24. Struktura dodane vrednosti v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in

65 V.5.4 Zaposlenost Zaposlenost v najmanj povezanih panogah pomeni 9,8 odstotka zaposlenosti, ki so jo v letu 2007 ustvarile panoge, ki temeljijo na avtorski pravici. Število zaposlenih v tej skupini je v preučevanem obdobju naraščalo letno v povprečju za 0,9 odstotka. V trgovini na debelo in drobno, transportu ter telekomunikacijah in internetu so bile dosežene te stopnje rasti v številu zaposlenih: 0,3, 1,6 oziroma 2,1 odstotka. PREGLEDNICA 18. Razčlenitev zaposlenosti v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in 2007 Najmanj povezane panoge Zaposlenost 2002 % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % najmanj povezanih panog Kakor je predstavljeno v sliki 25, se struktura zaposlenosti v najmanj povezanih panogah ne razlikuje bistveno za leto 2007 v primerjavi z letom % vseh panog, ki temeljijo na avtorski pravici % najmanj povezanih panog povpreč na letna realna rast Trgovina na debelo in drobno, splošno ,8 % 53,4 % ,1 % 51,7 % 0,3 % Transport ,6 % 42,3 % ,3 % 43,7 % 1,6 % Telekomunikacije in internet 231 0,5 % 4,3 % 256 0,5 % 4,6 % 2,1 % Skupaj najmanj povezane panoge ,9 % 100,0 % ,8 % 100,0 % 0,9 % Vse panoge, ki temeljijo na avtorski pravici ,0 % ,0 % 2,2 % SLIKA 25. Struktura zaposlenosti v najmanj povezanih panogah v letih 2002 in 2007 V.5.5 Povzetek Naj povzamemo, ključni panogi v skupini najmanj povezanih panog sta trgovina na debelo in drobno ter transport. Najproduktivnejša panoga te skupine je bila telekomunikacije in internet, ki je v letu 2007 ustvarila EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega je bila v trgovini na debelo in drobno ter transportu EUR oziroma EUR. 59

66 V.6 Primerjava s predhodnimi študijami V tem podpoglavju primerjamo to študijo in prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k slovenskemu gospodarstvu s študijami drugih držav, ki so bile prav tako izdelane v skladu z Vodnikom WIPO. Pri tej primerjavi upoštevamo 21 drugih držav, ki so izvedle študije po Vodniku WIPO. Ker je bila v vseh teh študijah uporabljena ista metodologija za merjenje ekonomskih koristi panog, ki temeljijo na avtorski pravici, lahko predpostavimo, da so primerljive s slovensko študijo. Razpoložljive študije so bile izvedene v razvitih državah in državah v razvoju, kakor so npr. Filipini, Peru, Mehika, Malezija, Kenija, Ukrajina itd. Čeprav je EU v letu 2007 štela 27 držav članic, je bilo v državah članicah EU po metodologiji WIPO izvedenih le 5 podobnih študij. Za primerjavo prispevkov panog, ki temeljijo na avtorski pravici, k nacionalnim gospodarstvom, smo prikazali delež teh panog v BDP in zaposlenosti za vsako državo. Slika 26 prikazuje položaj v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami. Vir: WIPO, SLIKA 26. Dodana vrednost panog, ki temeljijo na avtorski pravici, kot delež BDP v državi Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so v letu 2007 predstavljale 5,1 odstotka slovenskega BDP, medtem ko je bilo povprečje 21 držav 5,5 odstotka. To pomeni, da je Slovenija le malo pod povprečjem, tj. na 11. mestu v skupini 22 držav. Pričakuje se, da panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji ne prispevajo toliko k slovenskemu BDP kot iste panoge v ZDA, Avstraliji ali Koreji. Če primerjamo rezultate z državami EU, prispevajo panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, na Madžarskem, Nizozemskem in v Romuniji relativno več k nacionalnemu BDP, bistveno manj pa te panoge prispevajo k BDP v Latviji in Bolgariji. 60

67 Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so leta 2007 prispevale 6,8 odstotka k nacionalni zaposlenosti v Sloveniji (slika 27). Povprečje 21 držav je bilo 5,7 odstotka, kar pomeni, da se Slovenija nahaja precej nad povprečjem, in sicer na osmem mestu v skupini 22 držav. Zelo visok odstotni delež nacionalne zaposlenosti v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, je bil dosežen na Filipinih, v Mehiki, na Nizozemskem in v Avstraliji, medtem ko so Ukrajina, Peru, Jamajka in Kenija imele nižji odstotni delež prispevkov teh panog k celotni zaposlenosti na nacionalni ravni. V primerjavi z drugimi državami EU sta v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, Nizozemska in Madžarska zabeležili višji odstotek zaposlenosti kot Slovenija, medtem ko je bil odstotni delež, zabeležen v Latviji, Bolgariji in Romuniji, nižji. Vir: WIPO, SLIKA 27. Zaposlenost v panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, kot delež vse zaposlenosti v državi V.7 Neposredni in posredni makroekonomski učinki panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji V poglavjih VI.1 do VI.6 smo predstavili ekonomsko analizo neposrednega vpliva panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji. Njihov skupni učinek na slovensko gospodarstvo pa vključuje tudi tako imenovani ''posredni učinek'', to je učinek, ki nastane kot posledica odvisnosti panog, ki temeljijo na avtorski pravici, od proizvodov in storitev (t.i. inputov), proizvedenih v drugih gospodarskih panogah. Za primer, povečanje proizvodnje glavnih panog (npr. glasbene industrije) ustvari višje povpraševanje po proizvodih soodvisnih panog (npr. proizvodnje glasbil), ki nadalje potrebujejo proizvode in storitve preostalih panog gospodarstva (npr. prehrambene industrije, bančništva, gradbeništva, itd.) v tem primeru gre 61

68 za tako imenovani ''posredni učinek'' panog, ki temeljijo na avtorski pravici. V tem poglavju za izračun neposrednih in posrednih učinkov panog, ki temeljijo na avtorski pravici, na ključne makroekonomske spremenljivke uporabljamo t.i. input-output analizo. V.7.1 Metodološki uvod Metodologija input-output 19 je eno temeljnih orodij uporabne analize ekonomskega ravnotežja, ki omogoča razumevanje in analizo zapletene proizvodne strukture v gospodarstvu in njegovih medsektorskih povezav. Metodologija temelji na input-output preglednicah, ki prikazujejo tokove dobrin in storitev med vsemi sektorji gospodarstva v nekem obdobju. Proizvodnja je prikazana s posebno obliko proizvodne funkcije, t.j. linearno Leontiefovo funkcijo, kjer so vložki uporabljeni v stalnih razmerjih glede na proizvodnjo, kar lahko povzamemo z matriko tehničnih koeficientov. To nam omogoča, da si ustvarimo sliko o širjenju učinkov po sektorjih gospodarstva ter sistematično kvantificiramo njihove medsebojne vplive: za lastno proizvodnjo namreč vse panoge potrebujejo proizvode in storitve (inpute), proizvedene v drugih, povezanih panogah. Skupni makroekonomski učinek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, lahko tako opredelimo kot rezultat neposrednega (neposredna proizvodnja panog, ki temeljijo na avtorski pravici, za končno potrošnjo) in posrednih učinkov, proces multiplikacije pa je povzet s t.i. proizvodnimi multiplikatorji, ki primerjajo učinke eksogene spremembe končnega povpraševanja (potrošnje, investicij, izvoza) na celotno proizvodnjo v gospodarstvu. Na primer, proizvodni multiplikator za sektor j je opredeljen kot celotna vrednost proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, ki je potrebna, da se proizvede ena enota proizvoda sektorja j, namenjena končnemu trošenju. V.7.2 Input output analiza makroekonomskega učinka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji V tem poglavju uporabimo input-output analizo za oceno celotnega makroekonomskega učinka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji. Analiza temelji na simetričnih, 60- sektorskih input-output preglednicah za domačo proizvodnjo v letu (zadnje leto, za katero so tabele na voljo), ki so bile pripravljene na Statističnem uradu Slovenije. Vhodni podatki za analizo makroekonomskega učinka panog, ki temeljijo na avtorski pravici, temeljijo na 5-mestni ravni klasifikacije, za zagotovitev usklajenosti s podatki input-output tabel pa smo jih združili na 2-mestno raven. Pri tem smo predpostavili, da je proizvodna funkcija posamezne panoge, ki temelji naavtorski pravici,enaka širši, 2-mestni panogi, ki ji pripada. Rezultati input-output analize makroekonomskih učinkov so prikazani v preglednici 19. Ocene kažejo, da je celotna proizvodnja v slovenskem gospodarstvu, neposredno ali posredno povezana s panogami, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji v letu 2007 dosegla vrednost 5,02 milijarde EUR (to predstavlja 7 odstotkov celotne nacionalne proizvodnje v tem letu), kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2002, primerjano v stalnih cenah (povprečna realna letna stopnja rasti v tem obdobju je znašala 3,4 odstotke). 21 Število delovnih mest, odvisnih od 19 Prva input-output študija izvira iz časov Leontiefa (1936, 1966). 20 Struktura proizvodnje slovenskih input-output tabel temelji na 60-sektorski SKD klasifikaciji proizvodov na 2-mestni ravni. 21 V analizi smo ugotovili, da uporabljene input-output tabele sicer povsem ustrezno odražajo strukturo proizvodnje in razdelitve v slovenskem gospodarstvu leta 2007, da pa so bile strukturne spremembe po letu 2002 prevelike, da bi lahko za opis in analizo gospodarstva za to leto uporabili enake oz. nespremenjene tabele. Ker ni na voljo starejših input-output tabel, ki bi metodološko ustrezale uporabljeni iz leta 2005, tudi ni možna neposredna primerjava makroekonomskega vpliva obravnavanih panog za leto 2002 in

69 te proizvodnje, je bilo oziroma 8,3 odstotke celotne zaposlenosti v Sloveniji, ustvarjena sredstva za zaposlene pa so dosegla 1,5 milijarde EUR. Ocenjeni učinek na neto poslovni presežek v gospodarstvu v letu 2007 je znašal 438 milijonov EUR, za zagotovitev domače proizvodnje pa je bilo treba uvoziti za 787 milijonov EUR dobrin in storitev. Celotna dodana vrednost, neposredno in posredno povezana s panogami, ki temeljijo na avtorski pravici, je dosegla 2,35 milijarde EUR, kar je pomenilo 7,8 odstotka nacionalne dodane vrednosti in 7 odstotkov slovenskega BDP v letu PREGLEDNICA 19. Neposredni in posredni makroekonomski učinki panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji V milijonih EUR Skupaj Glavne panoge Soodvisne panoge Delne panoge Najmanj povezane panoge neposredni proizvodni učinek 3.197, ,52 556,69 373,71 348,71 skupni proizvodni učinek 5.017, ,55 799,15 569,55 566,74 proizvodni multiplikator 1,57 1,61 1,44 1,52 1,63 učinek na zaposlenost , , , , ,19 delež skupne nacionalne zaposlenosti (v %) 8,34 5,07 1,33 1,00 0,94 uporaba uvoženih izdelkov 787,32 332,91 278,60 105,23 70,59 sredstva za zaposlene 1.514, ,78 180,44 170,62 149,15 neto poslovni presežek 437,95 280,48 39,41 58,81 59,24 skupna dodana vrednost 2.350, ,77 272,06 263, delež nacionalne dodane vrednosti (v %) ,12 0,90 0,87 0,88 vpliv na BDP ** 2.410, ,62 278,09 268,48 278,12 delež nacionalne dodane vrednosti (v %) 6,99 4,60 0,81 0,78 0,81 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2009), lastni izračuni avtorjev * Neposredni proizvodni učinek obsega le tisti del proizvodnje, ki je namenjena končni porabi: ta je opredeljena kot proizvodnja, ki se porabi v gospodinjstvih, državi ali NPISG (neprofitne nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva), izvozni potrošnji, spremembi zalog ter bruto investicijah v osnovna sredstva in dragocenosti. * BDP je po definiciji seštevek dodane vrednosti in neto davkov na proizvode. Ocenjeni proizvodni multiplikator panog, ki temeljijo na avtorski pravici (to je razmerje med celotno proizvodnjo gospodarstva in proizvodnjo panog, ki temeljijo na avtorski pravici, za končno potrošnjo) je 1,57, kar pomeni, da bi povečanje proizvodnje za končno potrošnjo obravnavanih panog za EUR, ob upoštevanju njihovih proizvodnih povezav s preostalim delom gospodarstva, pomenilo povečanje celotne proizvodnje v Sloveniji za EU. Ta rezultat je seveda nižji od povprečnega multiplikatorja za npr. gradbeništvo, je pa primerljiv z ocenjenimi proizvodnimi multiplikatorji za turizem (1,5 1,6) in s pomenom turizma za slovensko gospodarstvo v smislu učinka neposredne in celotne proizvodnje. 22 Nadaljnji izračuni so bili narejeni posebej za vsako od štirih skupin panog, ki temeljijo na avtorski pravici, kot so bile opredeljene v prejšnjih poglavjih te študije. Kot je razvidno iz preglednice 19, se stopnje medsektorskih odvisnosti med obravnavanimi panogami opazno 22 Vir: Mihalič in drugi (2009); Ministrstvo za gospodarstvo (2008). 63

70 razlikujejo, pri čemer glavne in najmanj povezane panoge kažejo nadpovprečne multiplikacijske učinke. 23 Rezultati kažejo, da znaša multiplikator proizvodnje za skupino glavnih panog 1,61, v letu 2007 pa so, posredno in neposredno, te panoge prispevale za 3,1 milijarde EUR proizvodnje v celotnem gospodarstvu. To je zagotovilo polnih delovnih mest (oz. 5 odstotkov nacionalne zaposlenosti) in 1 milijardo EUR sredstev za zaposlene. Celotna ustvarjena dodana vrednost je znašala 1,55 milijarde EUR, kar je 5 odstotkov celotne nacionalne dodane vrednosti, medtem ko je bil delež BDP, ki je neposredno ali posredno povezan z glavnimi panogami, 4,6 odstotka. Prispevek soodvisnih panog je bil nekoliko manjši, s proizvodnim multiplikatorjem 1,44 se je - zaradi proizvodnje te skupine panog za končno potrošnjo ter zaradi njihove proizvodne povezanosti z drugimi gospodarskimi panogami - skupna proizvodnja Slovenije v letu 2007 povečala za 800 milijonov EUR. S tem je bilo zagotovljeno delovnih mest (1,33 odstotkov nacionalne zaposlenosti) oz. 180 milijonov EUR sredstev za zaposlene. Dodana vrednost, ki jo je proizvedlo slovensko gospodarstvo v povezavi s soodvisnimi panogami, je prispevala slab odstotek k celotni nacionalni dodani vrednosti oz. 0,8 odstotka k slovenskemu BDP v letu Skupni makroekonomski učinek delnih panog - neposredni in posredni je v letu 2007 znašal 570 milijonov EUR, izračunani proizvodni multiplikator pa je 1,52. S tem je bilo zagotovljenih polnih delovnih mest (kar je 1 odstotek nacionalne zaposlenosti) ter 39 milijonov EUR sredstev za zaposlene. Prispevek k nacionalni dodani vrednosti je bil 0,9 odstotka (264 milijona EUR) in k domačemu BDP 0,8 odstotka. Najmanj povezane panoge so s proizvodnjo za končno potrošnjo, ki se je preko multiplikativnega učinka proizvodno povezanih panog prelila preko celotnega slovenskega gospodarstva (izračunani proizvodni multiplikator je 1,63), v letu 2007 (neposredno in posredno) prispevale 567 milijonov EUR k celotni nacionalni proizvodnji. Učinek na zaposlenost je znašal delovnih mest (0,94 odstotkov celotne nacionalne zaposlenosti). Ustvarjena dodana vrednost je pomenila 0,88 odstotkov (266 milijonov EUR) nacionalne dodane vrednosti v letu 2007, medtem ko je bil prispevek k slovenskemu BDP 278 milijonov EUR oz.0,81 odstotkov. Viri, uporabljeni v poglavju V.7: Statistični urad Republike Slovenije (2008): Input-output tabele za Slovenijo. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za gospodarstvo (2008): Ocena ekonomskega pomena turizma v Sloveniji v letu 2003 in ekstrapolacija za leto Ministrstvo za gospodarstvo. Ljubljana. Mihalič, T., Šlander, S., Rebec, P., Slak, N. (2009): Ocena narodnogospodarskih učinkov projekta ZOI Bled Ekonomska fakulteta. Ljubljana. V pripravi. 23 Porazdelitev učinka na zaposlenost (število polnih delovnih mest, neposredno in posredno vezanih na proizvodnjo panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji) na 2-mestni ravni klasifikacije panog, je predstavljena v preglednici 27 dodatka. 64

71 V.8 Dosežki v izbranih glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici Podatki o glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, so pri njih samih teže dosegljivi, zato smo dodatno analizirali podatke o kulturnih dejavnostih, ki jih je dal na voljo Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podrobneje smo lahko analizirali štiri glavne panoge, ki temeljijo na avtorski pravici: tisk in književnost; glasbo, gledališko produkcijo in opero, film in video ter radio in televizijo. Skladno z rastočim gmotnim standardom so Slovenci porabili več za avtorske izdelke. V letu 2007 je povprečno slovensko gospodinjstvo plačalo skoraj 430 EUR za avtorske izdelke, kot npr. za časopise in revije, knjige, naročnino na radio in televizijo, izposojo filmov, obiske muzejev, galerij, gledališč, filmskih predstav in koncertov. To je 12 odstotkov več kot pred petimi leti (2002) in 26 odstotkov več kot v letu 2000 (slika 28). Od leta 2004 se je letni izdatek gospodinjstva za te izdelke ustalil pri približno 425 EUR. Gospodinjstva so namenila največ denarja za avtorske izdelke v zvezi z izposojo filmov, radijsko in televizijsko naročnino (približno polovico) ter za časopise in revije (tretjino). Najmanj denarja so porabila za obiske muzejev in galerij (okrog 7 EUR letno). SLIKA 28. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Potrošnja izdelkov, povezanih z avtorsko pravico, v gospodinjstvih v Sloveniji Znesek, ki ga gospodinjstvo nameni za nakup avtorskih izdelkov, ni zelo pomemben delež celotne potrošnje gospodinjstva, njegov delež pa je v celotnem obdobju med 2002 in 2007 upadal. Pred letom 2005 je bil ta delež nekoliko več kot 2,5 odstotka, do leta 2007 pa je padel na 2,3 odstotka (slika 29). V tem obdobju se je najbolj zmanjšal delež knjig (z 0,4 na 0,2 odstotka vse potrošnje v gospodinjstvu), delež najpomembnejše kategorije, naročnine na radio in televizijo, pa se je ustalil blizu 1,2 odstotka celotne potrošnje v gospodinjstvu. Podobno kot v drugih razvitih državah tudi Slovenci raje gledajo televizijo in manj berejo, torej so pripravljeni porabiti več denarja za dražjo naročnino na kabelsko in internetno televizijo kakor za knjige. Zanimivo pa je, da obisk v knjižnicah in število izposojenih knjig iz leta v leto naraščata (Statistični letopis Republike Slovenije 2008, str ), kar kaže, da Slovenci nočejo zapravljati denarja za nakup knjig, želijo pa jih brati. 65

72 Vir: Statistični urad Republike Slovenije SLIKA 29. Delež izdelkov, povezanih z avtorsko pravico, v celotni potrošnji gospodinjstev v Sloveniji Avtorski izdelki (izdelki, povezani z avtorsko pravico) so dobrine, ki v vsakodnevnem življenju niso nujne in so običajno del potrošnje za prosti čas. Gospodinjstva z višjim gmotnim standardom so torej bolj pripravljena trošiti za take izdelke. Slovenski podatki potrjujejo, da taka gospodinjstva porabijo absolutno in relativno več za kulturo in športne dejavnosti kot druga gospodinjstva (slika 30). SLIKA 30. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Porazdelitev gospodinjstev glede na izdatke za šport in kulturo Neskladje med zgornjimi dvajsetimi odstotki gospodinjstev (z najvišjo skupno potrošnjo) in drugimi gospodinjstvi se je v obdobju med 2000 in 2007 povečalo: v letu 2007 so ta gospodinjstva porabila približno dvakrat toliko kot povprečno gospodinjstvo in približno šestkrat toliko kot spodnjih dvajset odstotkov gospodinjstev. Neskladje se je zlasti povečalo po letu 2004, ko se je znesek, ki so ga porabila druga gospodinjstva, ustalil, znesek, ki ga je porabilo zgornjih dvajset odstotkov gospodinjstev, pa se je še povečal. 66

73 V.8.1 Tisk in književnost Tisk in književnost v Sloveniji ključna panoga, ki temelji na avtorski pravici vključuje podjetja, ki tiskajo, izdajajo in prodajajo knjige, časopise, revije in podobne izdelke. Med temi podjetji imajo največji delež tiskarne, sledijo jim podjetja, ki te izdelke v glavnem prodajajo. Za boljše razumevanje avtorskih vsebin v teh glavnih panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, smo analizirali količinske podatke na področju založništva. Podjetja izdajajo vedno več knjig in brošur, tiskanih publikacij pa je vedno manj. Število izdanih knjig je v obravnavanem obdobju stalno naraščalo, število serijskih publikacij pa je po letu 2004 upadlo (slika 31). V letu 2007 je bilo izdanih več kot 5100 naslovov knjig, to je 9,5 odstotka več kot leto prej in 37 odstotkov več kot pred petimi leti. V letu 2007 je bilo izdanih več kot 1600 publikacij, kar je približno 2 odstotka manj kot leto prej, vendar skoraj 12 odstotkov manj kot v letu 2004, ko je bil pri publikacijah dosežen vrh. Vir: Statistični urad Republike Slovenije SLIKA 31. Število naslovov knjig in tiskanih publikacij med letoma 2000 in 2007 Knjige Založbe se posvečajo predvsem izdajanju knjig, ki se prvič pojavljajo na slovenskem knjižnem trgu. V opazovanem obdobju je bilo približno 85 odstotkov vseh naslovov knjig prvih izdaj, preostalih 15 odstotkov naslovov pa so bili ponatisi (preglednica 20). PREGLEDNICA 20. Število izdanih naslovov knjig v obdobju Skupaj prva izdaja ponatis Skupaj izvirna dela prevodi Vir: Statistični urad Republike Slovenije Nadaljnji pregled izdanih naslovov knjig pokaže, da gre gibanje v smeri izdajanja več prevodov na račun izvirnih del, čeprav ta še vedno prevladujejo. Struktura izdanih naslovov knjig, ki je bila prej približno 75 : 25 v korist izvirnih del, se je do leta 2007 spremenila v 70 : 30, še vedno v korist izvirnih del (slika 32). 67

74 SLIKA 32. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Struktura izdanih knjig: izvirna dela prevodi Leposlovna dela so le manjši del vseh izdanih knjig. V letu 2007 je bilo okrog 20 odstotkov celotnega števila izdanih knjig leposlovnih: preostalo so bila različna strokovna ali specializirana dela, priročniki, učbeniki in podobno. Med leposlovnimi deli je bila približno polovica slovenskih in polovica tujih (slika 33). Romani so daleč najbolj priljubljena zvrst (40 odstotkov vseh literarnih naslovov), vendar jih je le približno četrtina slovenskih. Slovenska dela pa prevladujejo pri naslovih pesniških del, tu je bilo približno 85 odstotkov naslovov knjig slovenskih. SLIKA 33. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Struktura naslovov leposlovnih del po literarnih zvrsteh Ugotavljamo, da knjižna proizvodnja po obsegu narašča kljub težnjam potrošnikov, da zmanjšajo svoje izdatke za knjige. To je brez nadaljnje analize cen knjig in drugih tržnih dejavnikov težko točno razložiti, ker je opaženi nižji izdatek za knjige ob večji izbiri knjižnih naslovov lahko mirno rečemo le, da je ta predvsem odvisen od povpraševanja bodisi posledica manj kupljenih knjig bodisi nižjih cen na trgu. Delno je to mogoče razložiti z dobro razvito mrežo javnih knjižnic, ki ponuja pestro izbiro priljubljene literature, s tem pa zmanjšuje potrebo, da bi knjigo, ki jo želimo prebrati, kupili. Na drugi strani trga pa je lahko širši izbor ponujenih knjižnih naslovov posledica poskusov založb, da premagajo upadajoči trend branja (in kupovanja) knjig s privabljanjem širšega kroga bralcev. Pisatelji, ki so sodelovali v študiji kot predstavniki te panoge, so se pritoževali, da si v resnici založbe prilaščajo vse večji delež avtorske pravice na račun avtorjev. Avtorji tudi nimajo občutka, da bi kolektivne organizacije, ki upravljajo avtorske pravice, delovale pretežno v njihov prid, ter opozarjajo na to, da v Sloveniji primanjkuje agencijskih storitev zanje. Zaradi tega so prepuščeni sami sebi, in ker večinoma niso zaposleni 68

75 za polni delovni čas, jim manjka spodbude, da bi se dovolj poučili o avtorskih pravicah in bili sposobni v celoti izkoristiti varstvo, ki jim ga omogoča zakon. Eden od naših sogovornikov, poklicni pisatelj, je prepričan, da založbe z veseljem izkoriščajo to nepoučenost avtorjev in ne naredijo dovolj pri priznavanju avtorskih pravic. Tisk V zadnjih treh letih opazovanega obdobja se je število tiskanih izdaj zmanjšalo. Med različnimi vrstami tiskanih izdaj je četrtina ''drugih'', tri četrtine pa ''serijskih'' publikacij (preglednica 22). PREGLEDNICA 21. Tisk po pogostnosti izdaj, Skupaj Dnevna. Dvakrat Štirinajstdnevna Mesečna mesečna štiri mesece Polletna Letna o Dvo- Na tri ali Drug tedenska Tedenska Vir: Statistični urad Republike Slovenije Upad celotnega števila izdaj pa je bil v glavnem posledica manjšega števila ''drugih'' in letnih publikacij. Dve drugi obsežni kategoriji serijskih publikacij, mesečne ter tri- in štirimesečne publikacije, sta se dejansko povečali v celotnem opazovanem obdobju med 1995 in 2007 (slika 34). Prav tako se je število dnevnih publikacij v letu 2007 povečalo za 14. SLIKA 34. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Tri najobsežnejše kategorije serijskih publikacij Povprečni doseg dnevnega časopisja je 9,3 odstotka prebivalstva v starosti med 15 in 75 let. Najbolj brani dnevnik dosega 25 odstotkov prebivalstva in je najbolj priljubljen pri ljudeh s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe. Drugi najbolj brani dnevnik dosega 13,5 odstotka prebivalstva in je najbolj priljubljen pri ljudeh z univerzitetno izobrazbo. Med tedniki imajo največ bralcev tedenske priloge k dnevnemu časopisju: med rednimi tedenskimi publikacijami pa sta dva brezplačna tednika novost na slovenskem medijskem trgu v zadnjih letih pritegnila številne bralce (od leta 2007). Zanimivo je, da je med bralci dnevnih časopisov več kot polovica moških, med bralci tednikov, 14-dnevnikov ali mesečnih publikacij pa več kot polovica žensk (Statistični letopis Republike Slovenije, 2008). 69

76 Izdatki gospodinjstev za časopise in revije so se v obdobju rahlo zmanjšali, vendar se je sorazmerni delež vse potrošnje ustalil pri 0,8 odstotka. Zdi se, da ljudje kljub večji ponudbi dnevnih, tedenskih in mesečnih publikacij ne kupujejo v večjem številu, kar najverjetneje kaže na to, da je trg zasičen ter da so ljudje navajeni na svoje priljubljene časopise in revije. Toda brezplačni časopisi kažejo, da se lahko z inovativnim pristopom in odzivom na spremembe v sodobnem načinu življenja doseže tudi širše občinstvo. V.8.2 Radio in televizija Radio in televizija sta po vseh gospodarskih kazalnikih uspešnosti naše študije med prvimi petimi glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici, in imata med njimi tretjo najvišjo dodano vrednost. RTV-naročnina je tudi najvišja postavka med avtorskimi izdelki glede na celotno potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji. V zadnjem desetletju se je dejavnost v tej panogi povečala. Skupno število radijskih in TV-programov je v opazovanem obdobju 2004 do 2007 nenehno naraščalo, najbolj v letu 2007 (slika 35). V letu 2007 je delovalo 82 radijskih in 58 televizijskih programov. SLIKA 35. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Radijski in televizijski programi v Sloveniji Večina radijskih programov je komercialnih programov brez posebnega statusa (48 odstotkov v letu 2007, 35 odstotkov pred letom 2007), sledijo jim lokalni in regionalni programi (približno 25 oz. 17 odstotkov v letu 2007). V opazovanem obdobju je oddajalo pet javnih radijskih programov. Do leta 2007 je obstajal tudi posebni študentski program, ki je svoj posebni status pozneje izgubil in bil uvrščen med programe brez posebnega statusa. V zadnjih letih se je povečalo število komercialnih in lokalnih programov najopaznejše je bilo povečanje števila komercialnih programov v letu 2007 za skoraj 80 odstotkov v primerjavi z letom prej število regionalnih programov pa je rahlo upadlo. Razlog za tako močan razmah delovanja ni jasen. V navedenem obdobju ni bilo večjih sprememb zakonodaje, vendar pa je mogoče, da je razlog za povečanje števila novih programov sprememba državne politike, ki je spodbujala večjo raznovrstnost medijev in ponudila več javnih sredstev za novoustanovljene medije. 70

77 SLIKA 36. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Radijski programi po statusu Tudi med TV-programi prevladujejo komercialni programi brez posebnega statusa in lokalni programi. V letu 2007 je bilo približno pol vseh TV-programov komercialnih programov brez posebnega statusa, približno 30 odstotkov pa lokalnih programov. V opazovanem obdobju sta obstajala dva javna TV-programa. Podobno kot pri radijskih programih se je v letih 2006 in 2007 močno povečalo število komercialnih programov brez posebnega statusa. V teh dveh letih pa je bilo manj lokalnih programov kot v letih 2004 in SLIKA 37. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Televizijski programi po statusu Poleg naročnine na slovenske programe številna gospodinjstva sklepajo naročnine pri ponudnikih kabelske in internetne televizije, ki ponujajo široko izbiro nacionalnih in specializiranih televizijskih programov. Slovenski programi ponujajo tudi vsebine tujih produkcij, vendar gre trend v smeri zmanjševanja deleža takih vsebin v korist domače produkcije. V letu 2007 je bilo med kupljenimi TV-programi nekaj manj kot 40 odstotkov tujih produkcij, približno pol iz držav Evropske unije in pol iz ZDA (slika 38 levo). Delež ameriške produkcije je v obdobju od 2004 do 2007 ves čas upadal v korist slovenske produkcije. 71

78 SLIKA 38. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, št. 25/2009 Izvor TV programa Toda pregled strukture novih distribuiranih televizijskih avdiovizualnih del kaže na prevlado ameriške produkcije. V letu 2007 je bilo približno 70 odstotkov distribuiranih avdiovizualnih del za predvajanje v javnih programih iz ZDA, približno 15 odstotkov iz držav Evropske unije in le približno 2,4 odstotka iz Slovenije (slika 38 desno). V.8.3 Filmska in video dejavnost Filmska in video dejavnost je panoga, ki je po vseh gospodarskih kazalnikih uspešnosti naše študije med prvimi petimi glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici, in na tretjem mestu po številu zaposlenih. Ta panoga zajema produkcijo in distribucijo filmov ter kinematografsko dejavnost. V celoti so bili trendi v tej panogi negativni: posnetih in distribuiranih je bilo manj slovenskih filmov, število obiskovalcev kinematografov se je zmanjšalo. V zadnjih letih opazovanega obdobja je proizvodnja slovenskih filmov upadla (slika 39 levo). Leta 2007 je bilo posnetih 12 filmov: med njimi so bili le trije dolgometražni filmi. To je pol manj kot prejšnje leto in le tretjina obsega produkcije dve leti prej. Distribucija vseh dolgometražnih filmov je v tem obdobju prav tako upadla (slika 39 desno), najbolj, za približno 20 odstotkov, se je zmanjšala leta Vir: Cenex/Slovenski filmski sklad, Statistični urad Republike Slovenije SLIKA 39. Produkcija in distribucija filmov v Sloveniji 72

79 Vsekakor prevladuje usmerjenost k distribuciji več novih filmov. V letu 2004 je bilo razmerje med novimi in starimi filmi v distribuciji blizu 60 : 40, do leta 2007 se je razmerje spremenilo na okrog 70 : 30 (preglednica 23). Ker je slovenskih filmov malo, ne pritegnejo veliko gledalcev; v povprečnem letu to pomeni približno 3 odstotke vseh gledalcev (preglednica 23). Toda domači filmi lahko postanejo pri slovenskem občinstvu izjemno priljubljeni, kar se je izkazalo 2007 (jeseni) in 2008, ko je eden od slovenskih filmov presegel vse rekorde gledanosti in postal najbolj priljubljen film vseh časov v slovenskih kinematografih. PREGLEDNICA 22. Filmska in kinematografska dejavnost, Produkcija Distribucija Število gledalcev slovenskih filmov filmov dolgometražnih filmov skupaj dolgometražni filmi skupaj novi filmi stari filmi skupaj slovenski filmi tuji filmi Vir: Cenex/Slovenski filmski sklad, Statistični urad Republike Slovenije V obdobju se je zmanjšalo tudi število kinematografov (slika 40). Leta 2007 jih je delovalo 54, kar je 30-odstotni upad v primerjavi z letom Število sedežev se je zmanjševalo do leta 2003, po njem pa se je rahlo povečalo. SLIKA 40. Vir: Cenex/Slovenski filmski sklad, Statistični urad Republike Slovenije Kinematografi in število sedežev Ta trend kaže na temeljne spremembe potrošniških preferenc glede kinematografov in sodobnega prikazovanja filmov kot popolnega ''kinematografskega doživetja''. Obsežni kompleksi kinodvoran z dodatnimi storitvami, kot npr. restavracijami, nočnimi klubi in trgovinami, so bolj pritegnili gledalce kot majhni lokalni kinematografi z zastarelo opremo. Večji kinematografi so torej zamenjali številnejše manjše. Zaradi vse večje priljubljenosti avdiovizualnih sistemov za domači kino in večje dosegljivosti filmov na internetu pa se za ogled filmov v kinematografih odloča vse manj ljudi. V.8.4 Glasba, gledališka produkcija, opera Panoga glasba, gledališka produkcija in opera ni bila po nobenem od ekonomskih kazalnikov uspešnosti, ki smo jih uporabili v tej študiji, med prvimi petimi glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravici. Toda ta panoga je najobsežnejša med preostalimi 73

80 glavnimi panogami, ki temeljijo na avtorski pravic, saj ima dejansko najvišjo stopnjo avtorskih vsebin, zato smo tudi to panogo podrobneje analizirali. Gledališka dejavnost V splošnem je bil trend v gledališki in glasbeni dejavnosti negativen. V obdobju je bilo manj novih predstav, manj predstav v matičnih hišah in tudi manj obiskovalcev predstav (preglednica 24). PREGLEDNICA 23. Gledališka dejavnost po vrsti gledališča Novoizvedena dela Predstave v matični hiši Predstave gostujočih skupin v matični hiši Obiskovalci predstav Vir: Statistični urad Republike Slovenije Gledališ ča skupaj Drama Opera Balet Plesne prire ditve Lutkovn o gledališč e Eksperi mentalno gledališče Druga gledal išča , , , , V slovenskem gledališkem svetu prevladujejo dramska, plesna in lutkovna gledališča, tako je bilo največ novih del izvedenih prav v teh gledališčih. Podrobnejša analiza pokaže, da je bilo v letu 2007 v vseh vrstah gledališč, razen v plesnih in eksperimentalnih gledališčih, izvedenih manj novih del kot v predhodnih letih (slika 41). Le plesnim in eksperimentalnim gledališčem je skoraj vsako leto uspelo izvesti več novih del. SLIKA 41. Novoizvedena dela Vir: Statistični urad Republike Slovenije 74

81 Če za primerjavo dejavnosti različnih vrst gledališč uporabimo celotno število izvedb, lahko opazimo, da je bilo dramsko gledališče daleč najpomembnejša vrsta gledališča z več kot 50 odstotki vseh izvedb (slika 42). Njen relativni pomen se je v opazovanem obdobju povečal, število izvedb pa zmanjšalo. Druga najbolj priljubljena vrsta gledališča je lutkovno gledališče; v lutkovnih gledališčih je bilo v letih 2006 in 2007 približno 30 odstotkov vseh izvedb. V drugih vrstah gledališč, kot so operno, baletno, plesno, eksperimentalno in druga, je bilo v vsaki vrsti manj kot 10 odstotkov v večini celo manj kot 5 odstotkov vseh izvedb. V letu 2006 se je izredno povečalo število izvedb v opernih, baletnih in lutkovnih gledališčih. V istem letu se je močno zmanjšalo število izvedb v eksperimentalnih gledališčih, v letu 2007 pa je prišlo do rahlega povečanja. SLIKA 42. Gledališke predstave Vir: Statistični urad Republike Slovenije Dramska gledališča so imela največ gledalcev, vendar se je obisk med letoma 2004 in 2007 vsako leto zmanjševal (slika 43). Na drugi strani pa se je število gledalcev v opernih in baletnih gledališčih v tem obdobju povečevalo in doseglo nadsorazmerni delež obiskovalcev glede na delež predstav, kar pomeni, da imajo operna in baletna gledališča v povprečju več gledalcev na predstavo kot na primer dramska gledališča. V lutkovnih gledališčih se je v letih 2006 in 2007 število predstav precej povečalo, obisk pa temu hitremu vzponu ni sledil, v letu 2007 se je celo zmanjšal za 16 odstotkov v primerjavi z letom prej. Eksperimentalna gledališča so imela nizek absolutni obisk, vendar se je obisk povečal v letih 2006 in 2007, ko se je število predstav zmanjšalo, tako se je povprečno število obiskovalcev na predstavo pomembno povečalo. 75

82 SLIKA 43. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Struktura obiska gledaliških predstav Glasba Statistični podatki o glasbeni dejavnosti se nanašajo le na dejavnost orkestrov in zborov, o kateri se poroča statističnemu uradu, ni pa na voljo nobenih podatkov niti s statističnega urada niti od kolektivnih organizacij o dejavnosti glasbenih založb (npr. številu prodanih plošč, skupnem številu glasbenih dogodkov, kot npr. o neorkestralnih koncertih, in drugi uporabi glasbe, kot npr. o melodijah in zvonjenjih za mobilne telefone, filmski glasbi ipd.). Zaradi tega je analiza v tem podpoglavju zelo omejena. V obdobju so bili trendi za dejavnost orkestrov in zborov v glavnem pozitivni (preglednica 25). Število izvedenih glasbenih del se je v obdobju povečalo za 38 odstotkov. Med njimi je bilo v letu odstotkov del slovenskih avtorjev. Prav tako sta se povečali število koncertov, ki bili izvedeni v matični hiši, in število obiskovalcev na teh koncertih. Statistični podatki kažejo na več kot petkratno povečanje števila obiskovalcev v letu PREGLEDNICA 24. Dejavnost orkestrov in zborov, Število izvedenih glasbenih del Število izvedenih glasbenih del slovenskih avtorjev Lastni koncerti v matični hiši Udeležba na lastnih koncertih v matični hiši skupaj Vir: Statistični urad Republike Slovenije Glasbeniki, ki so sodelovali kot predstavniki panog, ki temeljijo na avtorski pravici, so bili v nasprotju s pisatelji zadovoljni z varovanjem avtorske pravice in sistemom pobiranja nadomestil kot takim, vendar pa so poudarili, da zlasti radijske postaje ne spoštujejo obveznosti, ki jim jih nalaga zakon o avtorski pravici. V.8.5 Ustvarjeni prihodki Analizirali smo strukturo prihodkov kulturnih dejavnosti, da bi bolje razumeli njihovo poslovanje. V letu 2007 so kulturne dejavnosti skupaj prejele več kot 121 milijonov EUR iz javnih virov. Približno 74 odstotkov prihodkov so te dejavnosti dobile iz državnega proračuna, 19 odstotkov iz občinskih proračunov in 7 odstotkov iz evropskih skladov (slika 45). 76

83 SLIKA 44. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, št. 25/2009 Javni viri za financiranje kulturnih dejavnosti Podrobnejši pregled podatkov (slika 45) pokaže, da so imeli radio in televizija, produkcija in distribucija filmov predvsem zasebne vire prihodkov. V letu 2007 so ti predstavljali več kot 95 odstotkov vseh prihodkov. Državni proračun je prevladujoči javni vir za te panoge, razen za distribucijo filmov, pri kateri so to skladi EU. V letu 2007 so galerije in likovna razstavišča, orkestri in zbori ter gledališča prejeli več kot 80 odstotkov vseh prihodkov iz javnih sredstev. Gledališča so dobila približno 7 odstotkov prihodkov iz občinskih proračunov in več kot 70 odstotkov iz državnega proračuna. Galerije in likovna razstavišča so prejela več iz občinskih virov, približno četrtino vseh javnih sredstev, preostanek pa iz državnega proračuna. 77

84 Vir: Statistični urad Republike Slovenije SLIKA 45. Struktura prihodkov po posameznih kulturnih dejavnostih Kot kažejo izsledki VI. poglavja, so panoge, ki se večinoma financirajo iz zasebnih sredstev, produktivnejše in je njihov gospodarski prispevek večji. Vendar pa sta vzrok in posledica povezana: po eni strani produktivnejše panoge pritegnejo več zasebnih sredstev, po drugi pa so zasebno financirane panoge spodbujene k še večji produktivnosti, da bi zadržale zasebne finančne vire. V.8.6 Ozaveščenost o avtorski pravici in njeno uveljavljanje Po posvetih s predstavniki (avtorji) glavnih panog, ki temeljijo na avtorski pravici, smo ugotovili, da je ozaveščenost o varovanju avtorske pravice med avtorji zastrašujoče nizka. Ne le, da se umetniki pri pogajanju z založniki, glasbenimi založbami, producenti ali drugimi uporabniki svojih del čutijo omejene, ker ne poznajo dovolj svojih pravic, tudi sami redko zaprosijo za pomoč odvetnike ali posrednike, da bi jim pomagali preprečiti kršitev njihove avtorske pravice. Skoraj vsi avtorji, s katerimi smo se pogovarjali ob pripravi te študije, so opozorili na to, da nimajo nikakršnih koristi od kolektivnih organizacij za upravljanje pravic, ki naj bi obstajale predvsem za to, da bi zagovarjale njihove interese. Skoraj vsi avtorji so videli kot največjo oviro nezadostno poznavanje obstoječega pravnega okvira in metod za učinkovito varovanje avtorske pravice, zlasti takrat, ko je ta kršena. Le redki avtorji zaprosijo odvetnike ali strokovna združenja za pravno pomoč, ker večina meni, da ne bi mogli doseči ustreznega zadoščenja oziroma da si ne bi mogli privoščiti dragih sodnih postopkov. Ta položaj se gotovo kaže tudi na strani uporabnikov avtorskih vsebin. Številni lastniki bifejev, restavracij frizerskih salonov, hotelov in drugih javnih prostorov, v katerih se glasba redno predvaja, na primer enostavno odklanjajo, da bi kolektivnim organizacijam plačevali nadomestila. Enako velja za prodajalce in uvoznike praznih medijev, ki bi morali plačati nadomestilo za vsak prodan prazen medij. Celo za nacionalno javno radiotelevizijo v državni lasti velja, da se že dolga leta upira temu, da bi kolektivnim organizacijam zagotovila ustrezen seznam predvajanih del, in se tako izogiba plačilu nadomestil. Že iz navedenih primerov je jasno, da je nujno treba začeti javno kampanjo za večjo splošno ozaveščenost javnosti o pomenu avtorske pravice, v kateri bi bilo treba predstaviti izgube, ki nastajajo zaradi kršitev avtorske pravice in njihovih posledic. Vlada in druge javne institucije bi morale spodbujati kratkoročne in dolgoročne izobraževalne dejavnosti za avtorje in druge imetnike avtorske pravice, kot so vzpostavljanje informativnih točk za samozaposlene umetnike, delavnice za študente in mlade umetnike, brezplačna pravna pomoč za umetnike in podobno. Institucije v lasti ali upravljanju države (kot nacionalni javni radio in 78