Poročilo medijskih objav

Poročilo medijskih objav 18.02.2013 Objave v poročilu: 16 LEO KLUB 2 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 31.1.2013 Novi medij Stran/Termin: 5 Knjižnica Mirana Jarca - osrednji kulturni hram Novomeška knjižnica Mirana Jarca je kulturni hram, ki ga številni radi obiskujejo. Ne le izposoja knjig, pač pa tudi vrsta zanimivih dogodkov privabi v knjižnico številne obiskovalce. Prizadevnost in strokovnost zaposlenih sta pohvale vredni. Knjižnica pa žal še kar čaka na Rubrika, Oddaja: / Žanr: INTERVJU Naklada: 11.2.2013 Idea TV Stran/Termin: 18:15:00 Pustno norčavo dogajanje popestrilo življenje na Ptuju Letos mineva že 140 let, odkar je po Ptuju na pustni torek potekala prva korzo vožnja pustnih mask, kjer so se meščani našemljeni vozili po mestu. Letošnja urbana sobota je bila namenjena meščanom, da so se predstavili s svojimi maskami in popestrili pustno norčavo Marija Tomažič Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 11.2.2013 Radio Ptuj Stran/Termin: 17:30:00 Lions klub pripravil že osmo Obarjado Lions klub Ptuj je v soboto na dvorišču Ptujske kleti letos že osmič zapored pripravil tradicionalno kulinarično karnevalsko prireditev Obarjada / Rubrika, Oddaja: POROCILA 17:30 Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 12.2.2013 Finance Stran/Termin: 9 / 11. dobrodelni veleslalom - Lions Ski Open 2013 Rubrika, Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: OGLAS Naklada: 16.000,00 12.2.2013 Bistriške novice Stran/Termin: 27 Na sneg in bowling Na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico je 2. februarja potekala dobrodelna prireditev slovenskobistriškega Lions kluba. Rubrika, Oddaja: NOVICE Žanr: VEST Naklada: 3.000,00 12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 24 Pozitivni duh Obarjade vsako leto močnejši Ptuj - Osma tradicionalna dobrodelna Obarjada MG Rubrika, Oddaja: ZADNJA STRAN Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 1

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 21 Govori se, Vidi se da smo prelubi Slovenci še vedno na velikem razpotju, kot smo bili pred stoletjem. Rubrika, Oddaja: ZA KRATEK ČAS Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 8 Bejži, čopič, kurent gre Ptuj Dražba likovnih del Dženana Kmetec Rubrika, Oddaja: OD TOD IN TAM Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 LEO KLUB 13.2.2013 Moj dom Stran/Termin: 3 Baterijski stroji postajajo vse konkurenčnejši Razvoj pogona kos, trimerjev, škarij za živo mejo in travo ter tudi žag gre v različne smeri. Honda stavi na stroje s štiritaktnim motorjem, ki ga niso uporabili samo še v žagi. Husqvarna in Stihi pa tradicionalno na dvotaktne motorje, ki kot taki zagotavljajo dovolj veliko moč in Tomaž Bukovec Rubrika, Oddaja: UVODNIK Žanr: Uvodnik Naklada: 139.175,0 13.2.2013 www.posavje.info Stran/Termin: Z Valentinovim plesom na Gradu Mokrice razveselili otroke OŠ Brežice Letos je bilo vsem udeležencem Valentinovega plesa "ZA Valentinovo ZAplešimo ZA otroke" na gradu Mokrice še posebej toplo pri srcu, saj so se zabavali z namenom. Terme Čatež so v sodelovanju s Plesno zvezdo Katarine Venturini in nesebično pomočjo Lions Kluba Brežice Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 14.2.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 4 Upravno sodisce čaka na vrhovno O Upravno sodišče je sicer med trditvam KPK že odkr o prvo laž JADRAN VATOVEC Rubrika, Oddaja: DAN V NOVICAH Žanr: POROČILO Naklada: 92.805,00 14.2.2013 Dolenjski list Stran/Termin: 7 ŠENTRUPERTSKI ZVONOVI MANJKALI -Na skupni medobčinski proslavi ob kulturnem prazniku je tako čez prste manjkalo kar lepo število ljudi, za katere bi vsekakor pričakovali, da bodo ob takšnem prazniku tam. Da je manjkal cel trebanjski občinski svet z županom in direktorjem občinske uprave na čelu, je Rubrika, Oddaja: IZ NAŠIH OBČIN Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 2

14.2.2013 Obrazi Stran/Termin: 4 BILA BI TINA MAZE! Če bi živeli življenje drugega le sedem dni - čigavega bi? Vito Tofaj Rubrika, Oddaja: PARADA Žanr: POROČILO Naklada: 20.000,00 14.2.2013 TEDNIK PANORAMA Stran/Termin: 14 petek, 15. februarja: Napovednik dogodkov Rubrika, Oddaja: NAPOVEDNIK DOGODKOV Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 2.100,00 LEO KLUB 14.2.2013 www.lokalno.si Stran/Termin: Z Valentinovim plesom na Gradu Mokrice razveselili otroke OŠ Brežice Letos je bilo vsem udeležencem Valentinovega plesa "ZA Valentinovo ZAplešimo ZA otroke" na gradu Mokrice še posebej toplo pri srcu, saj so se zabavali z namenom. Terme Čatež so v sodelovanju s Plesno zvezdo Katarine Venturini in nesebično pomočjo Lions Kluba Brežice Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 14.2.2013 www.nova-gorica.si Stran/Termin: Dobrodelni koncert za slepe in slabovidne Lions klub Nova Gorica in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica vabita na dobrodelni koncert za slepe in slabovidne, ki bo potekal v četrtek, 21.2.2013 ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 15.2.2013 Neodvisni lokalni časopis - Prepih Stran/Termin: 3 OB JUBILEJU TUDI ZA GLUHE IN Radgonski DSO prvi v državi bogatejši za opremo namenjeno osebam, ki slabše slišijo O. B. Rubrika, Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Naklada: 15.2.2013 www.sta.si Stran/Termin: Napoved - Slovenija, 16. 2. (sobota) (dopolnjeno) Ljubljana, 15. februarja (STA) - Napoved dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v soboto, 16. februarja. tep/bst/tep Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 3

31.1.2013 Novi medij Stran/Termin: 5 Knjižnica Mirana Jarca - osrednji kulturni hram Rubrika/Oddaja: / Žanr: INTERVJU Površina/Trajanje: 1.256,66 Naklada: Novomeška knjižnica Mirana Jarca je kulturni hram, ki ga številni radi obiskujejo. Ne le izposoja knjig, pač pa tudi vrsta zanimivih dogodkov privabi v knjižnico številne obiskovalce. Prizadevnost in strokovnost sta zaposlenih pohvale vredni. Knjižnica pa žal še kar čaka na dokončno obnovo, ki si jo vsi močno želimo. Z direktorico mag. Claudio Jerina Mestnik smo se pogovarjali o delu in načrtih. Je bilo leto 201 2 naklonjeno poslovanju Knjižnice Mirana Jarca? Claudia Jerina Mestnik:»Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je lansko leto zaključila z dobrim poslovanjem. Veseli smo, da smo ob slovenskem trendu padanja obiska dosegli, da ostajamo osrednji kulturni hram, v katerega se obiskovalci radi vračajo, saj so nam obisk in vpisi na vseh naših oddelkih in krajevnih knjižnicah ostali primerljivi z lanskim letom. Prav tako smo nadaljevali z organiziranjem različnih dogodkov, ki smo jih v celem letu pripravili kar 630. Katere lanske projekte bi še posebej izpostavili? Claudia Jerina Mestnik:»Od vseh 120 prireditev in razstav, ki smo jih imeli lani, bi izpostavila naslednje: - Mavrična ribica je v letu 2012 praznovala 20. jubilej, ki smo ga obeležili v Športni dvorani Leona Štuklja. Otroke smo razveselili s klovnesami in klovni iz Zavoda Bufeto iz Ljubljane. Zelo smo zadovoljni, da so tudi starši sprejeli predšolsko bralno značko Mavrično ribico, saj ta brez njihovega sodelovanja ne bi bila tako uspešna. To je pomembno, saj ni le prvi otroški vstop v svet knjig, ampak na najlepši način v komunikaciji poveže starše s knjižničarji. -V okviru Evropske prestolnice kulture smo izvedli pravljični večer s tujimi pripovedovalci. V juniju so nas obiskali štirje odlični pripovedovalci pravljic iz Škotske in Shetlandskih otokov. V tujini je umetnost pripovedovanja kot umetniška struktura že ustaljena in prepoznavna praksa in ima že kar zgodovinsko vlogo posamezne države, zato je bil večer vrhunska popestritev. - Z akcijo Knjižne POPsIastice smo mladostnikom približali izvirne knjižne vsebine s pomočjo znanih Slovencev in vrhunskih strokovnjakov z različnih področij. Tako smo med drugim gostili režiserja in pisatelja Nejca Gazvodo, slikarja Nejca Smodiša, prevajalca Boštjana Gorenca Pižamo in igralca Jonasa Žnidaršiča. V okviru razpisa»oživitev mestnega jedra«smo izvedli projekt»pustite nam ta svet«, ki je obsegal sklop poletnih dogodkov za otroke, mladino in odrasle, s katerimi želimo spodbujati bralno kulturo, omogočiti uporabnikom kakovostno preživljanje prostega časa. S projektom smo prenesli dogajanje izven knjižnice in tako prispevali k oživljanju novomeškega mestnega jedra. - Eden večjih slovenskih pesnikov, pisateljev, esejistov, prevajalcev in dramatikov Miran Jarc je 70 let po smrti dobil prvo knjigo v sklopu Zbrana dela, kar smo obeležili z velikim dogodkom v knjižnici. V naših prostorih je luč ugledala izdaja več I M knjig, med drugim samostojna pesniška zbirka Jadranke Matič Zupančič, prvi dvojezični slovar pri nas, to je slovenskomakedonski in makedonskoslovenski slovar Remza S Skenderoviča, knjiga Novomeščanke Marije Virant z naslovom Spomini na mojega moža in najino ljubezen, nove pesniške zbirke novomeške pesnice Katje Plut ter primorskega pesnika in jadralca Karla Hmeljaka. S predstavitvijo Zbornika Slovenci Karlovcu - Karlovac Slovencem pa smo nadaljevali sodelovanje med karlovško knjižnico Ivan Goran Kovačič in našo knjižnico v okviru slovensko hrvaških dni. Za vse, ki ne morejo do vas in so iz nekoliko bolj odročnih dolenjskih in belokranjskih krajev, pa jih obiščete s knjižničnim bibliobusom. Koliko obiska ste beležili lani? Claudia Jerina Mestnik: našo»z Potujočo knjižnico smo lani obiskali 56 postajališč v 10 občinah, skupaj pa prevozili kar 8. 500 kilometrov. Potujočo knjižnico je obiskalo več kot 10. 000 uporabnikov. Začeli smo tudi s tremi novimi projekti. To so Pravljice na kolesih ter obisk vrtcev in šol z risanim junakom Nodijem. Konec avgusta smo v sklopu oživitve starega mestnega jedra imeli predstavitev potujoče knjižnice na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer so si lahko obiskovalci ogledali bibliobus, se vpisali v knjižnico, otroci pa so se lahko poigrali z različnimi družabnimi igrami, risali in se družili z Nodijem. Ste ena redkih slovenskih knjižnic, ki se lahko pohvali z mednarodno razsežnostjo po sodelovanju in vključevanju v druge projekte. Omenili ste sodelovanje s Karlovško knjižnico, dopolnili ste tudi sodelovanje s Švico. Katere lanske projekte bi še posebej izpostavili? Claudia Jerina Mestnik:»Sodelovanje s Švico, natančneje z večkulturnim centrom v Frauenfeldu v Švici, smo poglobili, saj 4

31.1.2013 Novi medij Stran/Termin: 5 vsem treh sob Domoznanskega oddelka in Posebnih zbirk Boga Komelja, saj bi s tem omogočili javni dostop do izjemnih zakladov knjižnega in neknjižnega gradiva od 15. do 20. stoletja, ki jih s ponosom hrani naša knjižnica. Kako kaže z investicijo in kdaj bo knjižnica dokončno obnovljena? Claudia Jerina Mestnik:»To je predvsem odvisno od naše ustanoviteljice, smo bili prva evropska knjižnica, ki jim je poslala knjige. Ugotovili smo namreč, da imajo zelo slabo ponudbo slovenskih knjig in smo se odločili za akcijo, da naredimo njihovo zbirko bogatejšo in tamkajšnjim zamejskim Slovencem popestrimo izbor slovenskih knjig. Zbrali smo 1 1 0 slovenskih izvodov knjig za različne starostne stopnje bralcev, od pravljic, leposlovja, poezije do strokovnih knjig, kot so slovarji in leksikoni. Knjige smo predali na slovesni prireditvi. Projekt je obsegal tudi strnjen petdnevni sklop literarno kulturno ustvarjalnih dejavnosti med slovenskimi otroci in starši, ki živijo v Švici ter obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine. V novomeški knjižnici Mirana Jarca je april minil v znamenju otvoritve snemalnega studia za snemanje knjig za slepe in slabovidne. Kako ste s tem nadaljevali? Claudia Jerina Mestnik:»To je lepa zgodba velikih in Lions toplih ljudi. klub Novo mesto je namreč organiziral dobrodelno prireditev Jureta Ivanušiča»Od tišine do glasbe«, s katero so zbrali nekaj manj kot polovico sredstev za nakup opreme snemalnega studia, preostanek pa še s prostovoljnimi prispevki članov kluba in donacijami njihovih podpornikov. S tem so omogočili, da smo odprli studio za snemanje knjig za slepe in slabovidne in smo tako postali prva in edina splošna knjižnica, ki ima tak snemalni studio. Za donirana sredstva se jim še enkrat najlepše zahvaljujem. Veste, to so tako lepa dejanja, da jih človek težko opiše z besedo in kjer samo hvala ni dovolj. Do sedaj smo s pomočjo prostovoljcev izdali že 4 zvočne knjige, veseli pa smo, da je bila prva zvočna knjiga zadnja pesniška zbirka Toneta Pavčka Angeli, ki jo je prebral Tomaž Koncilja in smo jo predstavili na Dolenjskem knjižnem sejmu. Mestne občine Novo mesto, in sponzorjev. Trenutne gospodarske razmere žal obnovi niso najbolj naklonjene. Bi pa ob tem rada povabila k sodelovanju tudi podjetja, ki lahko pomagajo pri gradnji notranje infrastrukture, kot so elektroinštalacije, ogrevanje in ostale napeljave ter gradbena dela. Z dokončanjem knjižnice v središču Novega mesta bi občani ogromno pridobili, saj bi s temi prostori lahko zagotovili razvoj kulturnih dogodkov in prireditev, omogočili mladim udobno zadrževanje v prostorih, v katerih bi imeli na razpolago različne avdiovizualne naprave in primernejšo čitalnico, ki bi uporabnikom vseh starosti omogočila mirno prebiranje dnevnih časopisov. Morda kakšno sporočilo uporabnikom? Claudia Jerina Mestnik:»Modrost je v knjigah. Z vsako prebrano ste bogatejši v znanju in besednem zakladu. Zato se splača vzeti nekaj časa tudi za to. Včasih mi kdo reče, da odkar je nehal študirati, ne hodi več v knjižnico, ko pa pride in vidi, koliko knjig je tu, bi si najraje kar cele kupe izposodil. Tisti z otroci se spet vračajo. Vsekakor pa je to edini prostor, ki je javen in brezplačen. Je pravi raj in zakladnica znanja. Zato vas vabim, da nas obiščite in skozi stara mestna vrata stopite v svet prihodnosti, znanja in igranja. Kakšno je sodelovanje z ostalimi občinami pogodbenih partneric? Claudia Jerina Mestnik:»Naj povem, da je sodelovanje zadnja tri leta odlično. V občinah, ki imajo svoje krajevne knjižnice, izvajamo tudi veliko dodatnih dejavnosti, kot so pravljične ure, ustvarjalne delavnice, literarni večeri ipd. Naj izpostavim en večji projekt z občino Dolenjske Toplice, imenovan»srčen pozdrav iz Dolenjskih Toplic«, kjer smo postavili razstavo 22 reprodukcij starih razglednic od konca 19. stoletja do današnjih dni. Sicer pa pri nas v knjižnici hranimo preko 30. 000 različnih razglednic. Kakšni so načrti za leto 201 3? Claudia Jerina Mestnik:»Letos bomo dali več poudarka na oddelku za mlade z novimi aktivnostmi in novimi tehnologijami, ki jih bodo spodbudile k branju, kot so ipadi. V maju čakamo na rezultate prijave na razpis IPA Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, s katerim bomo nadaljevali skupen razvoj dejavnosti v čezmejnem kulturnem sodelovanju. Prav tako bomo zbirali sponzorje z željo po obnovitvi pred 5

11.2.2013 Idea TV Stran/Termin: 18:15:00 Pustno norčavo dogajanje popestrilo življenje na Ptuju Marija Tomažič Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: DIALOGIZIRANO POROČILO Površina/Trajanje: 00:10:30 Naklada: Letos mineva že 140 let, odkar je po Ptuju na pustni torek potekala prva korzo vožnja pustnih mask, kjer so se meščani našemljeni vozili po mestu. Letošnja urbana sobota je bila namenjena meščanom, da so se predstavili s svojimi maskami in popestrili pustno norčavo dogajanje v starem mestnem jedru. Ptujčani so na pustno soboto obudili kulturno tradicijo mestnega urbanega pusta, in sicer s slavnostnim korzom princa ptujskega karnevala z gosti iz Belgije in drugih mest. Zbrali so se na Vrazovem trgu, kjer so bobnarji z glasnim bobnanjem naznanjali začetek dogajanja. Zbrane je nagovoril princ karnevala Miroslav Slodnjak-vitez Dornavski. Med obiskovalci je bilo precej Ptujčanov, ki se radi spominjajo, kako so pustovali v svoji mladosti. Slavnostni pustni korzo se je zaključil na Vinarskem trgu, kjer je potekala tradicionalna karnevalska dobrodelna kulinarična Obarjada. Gre za družabno in dobrodelno akcijo Lions kluba Ptuj, kjer se ekipe med seboj pomerijo v kuhanju najboljše obare. Poseben gost letošnje Obarjade je bil predsednik države Borut Pahor. Izjave: JANKO HENGELMAN (Ptujčan) MARIJA HERNJA MASTEN SLAVKO VISENJAK (Lions klub Ptuj) ZDENKO KRALJEVIČ VLADIMIR BEZJAK ANDREJ TKALEC V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite. 6

11.2.2013 Radio Ptuj Stran/Termin: 17:30:00 Lions klub pripravil že osmo Obarjado / Rubrika/Oddaja: POROCILA 17:30 Žanr: DIALOGIZIRANO POROČILO Površina/Trajanje: 00:00:55 Naklada: Lions klub Ptuj je v soboto na dvorišču Ptujske kleti letos že osmič zapored pripravil tradicionalno kulinarično karnevalsko prireditev Obarjada. Letos je obaro kuhalo 15 ekip, najboljšo obaro pa je po mnenju strokovne komisije že drugo leto zapovrstjo skuhala ekipa Ilkosa. Zbrane na Obarjadi na Ptuju je obiskal in pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor. Obarjade se je letos sicer udeležilo preko dva tisoč obiskovalcev, česar so bili organizatorji še posebej veseli. Izjave: Slavko Visenjak (idejni oče prireditve) V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite. 7

12.2.2013 Finance Stran/Termin: 9 / ogl Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: OGLAS Površina/Trajanje: 211,87 Naklada: 16.000,00 8

12.2.2013 Bistriške novice Stran/Termin: 27 Na sneg in bowling Rubrika/Oddaja: NOVICE Žanr: VEST Površina/Trajanje: 100,50 Naklada: 3.000,00 Na sneg in bovvling Na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico je 2. februarja potekala dobrodelna prireditev slovenskobistriškega Lions kluba. Tokrat so se člani sosednjih klubov iz Slovenskih Konjic, Ptuja in Maribora zbrali na dobrodelnem veleslalomu na smučišču na Treh kraljih in bovvlingu v tamkajšnjem hotelu. Na tekmovanju v veleslalomu je bil najhitrejši Roman Stegne, ki je zmagal tudi na bovvlingu. V ženski konkurenci je bila v smučanju najhitrejša Mojca Kraševac, na bovvlingu pa Brigita Kruder. Ekipno je slavila ekipa Poharcev. Vsa zbrana sredstva iz prireditve bodo namenjena ljudem, ki potrebujejo pomoč, je poudarila predsednica bistriškega Lions kluba Maja Krušič Šega. Najboljši v veleslalomu. 9

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 24 Pozitivni duh Obarjade vsako leto močnejši MG Rubrika/Oddaja: ZADNJA STRAN Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 765,44 Naklada: 12.000,00 Ptuj Osma tradicionalna dobrodelna Obarjada Pozitivni duh Obarjade vsako leto močnejši Na dvorišču Ptujske kleti je v soboto, 9. februarja, že osmo leto zapored dišalo po piščančji obari, tradicionalni slovenski jedi, ki si je tudi po zaslugi te največje dobrodelne pustne prireditve daleč naokrog ponovno dobila mesto v vsakodnevni prehrani, kot ga je imela že nekoč. 10

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 24 Tudi letošnjo Obarjado je pripravil Lions klub Ptuj. Gre za največjo dobrodelno prireditev Lions kluba Ptuj, ki jo pripravi vsako leto, zbrana sredstva pa nameni pomoči potrebnim. Sporočilo Obarjade je vsako leto močnejše; letošnja je imela še poseben dodatni prizvok, saj jo je obiskal predsednik države Borut Pahor. Obarjado je spremljal bogat kulturni program, nastopilo je več glasbenih skupin od blizu in daleč. Med kuhanjem obar, večinoma so kuhale že znane ekipe, pa so se po dvorišču Ptujske kleti sprehodili tudi udeleženci prvega ptujskega mestnega korza s 14. princem karnevala Miroslavom Slodnjakom, vitezom Dornavskim na čelu. Svojevrstno presenečenje 8. Obarjade pa je bil neformalen obisk predsednika države Boruta Pahorja, saj je želel mimo protokola doživeti nekaj edinstvenega ptujskega pustnega vzdušja, ki ima tudi dobrodelno noto. Pred Mestno hišo na Ptuju ga je najprej pozdravil ptujski župan Štefan Čelan s kurenti, nato pa je v njihovem spremstvu obiskal delovišče Obarjade, kjer so ga letošnji kuharji in drugi udeleženci te dobrodelne pustne prireditve toplo pozdravili. Organizatorjem in pobudnikom Obarjade je namenil pohvalne besede o organizaciji te dobrodelne in hkrati družabne prireditve, ptujsko kurentovanje pa po njegovih besedah predstavlja pomemben del slovenske identitete; na Ptuju živijo prijazni in pridni ljudje, ki skrbijo, da se ta pomembna dediščina, identiteta, ohranja. Predsednik države se je v soboto na Ptuju preizkusil tudi v delitvi obare, ki jo je mimo tekmovanja skuhal Lions klub Ptuj, da bi je bilo dovolj za vse obiskovalce, ki so v soboto prišli na dvorišče Ptujske kleti. Tudi letos je je bilo za okrog dva tisoč porcij. Predsedniku države je ob njegovem obisku Ptujske kleti predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser podaril vino letnika njegovega rojstva, muškat otonel, letnik 1963. V Ptujski kleti se lahko pohvalijo z eno najpomembnejših zbirk arhivskih vin v tem delu Evrope, med njimi je tudi vinski arhivski biser iz leta 1917, zato tudi ni bilo težko najti letnika predsednikovega rojstva. Letos 15 tekmovalnih ekip Člani komisije so letos pokusili 15 obar, kolikor je bilo tekmovalnih ekip. Od obare do obare jih je vodil predsednik komisije Marko Volk, preostali preizkuševalci pa so bili še Roman Glaser, Danilo Toplek, Brigita Selinšek, Vinko Mandl in Franc Ferčič kot izžrebani predstavnik ene od ekip - ekipe Občine Markovci. Že drugo leto zapored so najboljšo obaro skuhali v ekipi Ilkosa, drugo mesto sta si delili ekipi Zavarovalnice Maribor in Perutnine Ptuj, četrti so bili talumovci, peto mesto je zasedla ekipa Goje, šesta je bila ekipa Komunalnega podjetja Ptuj, na sedmo mesto se je uvrstila ekipa RadiaTednika Ptuj, osma je bila ekipa Občine Markovci, deveta MO Ptuj, 11

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 24 Ze drugo leto zapored je zmagovalno obaro skuhala ekipa Ilkosa. Goznik deseta sestavljena ekipa Ograje Rogina, Bar Zinka in hotela Botra, na enajsto mesto se je uvrstila ekipa VGP Drava Ptuj, na 12. mesto ekipa podjetja Čisto mesto, na 13. mesto ekipa podjetja Tenzor, 14. je bila Perutninarska zadruga Ptuj, 15. pa ekipa Cestnega podjetja Ptuj. Sicer pa je bolj kot tekmovalni duh ekipe pri njihovi kuhi spodbujal topel občutek dobrodelnosti, da bodo s svojo kuho lahko nekomu pomagali na konkreten način. Sodelujoče ekipe so ob kuhi poskrbele tudi za druge kulinarične in tekoče dobrote. V Ptujski vinski kleti kot glavnem sponzorju Obarjade, pa so letos za razliko od lanskega leta natočili več čistega vina. Lani je zaradi nizke temperature, ko so udeleženci Obarjade kuhali pri minus 18 stopinjah Celzija, bolj šlo v promet kuhano vino. Zahvala za dober namen gre vsem sponzorjem in donatorjem, ki vsako leto tako ali drugače pomagajo, da prireditev ohranja svoje poslanstvo in ga širi v okolje. MG :rtomir Goznik Za veselo vzdušje na letošnji Obarjadi je poskrbelo tudi več glasbenih skupin od blizu in daleč, pa tudi Luka in Pepi nista bila od muh. 12

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 24 Foto: Črtomir Goznik V delitvi obare se je poskusil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je pohvalil idejo o organizaciji dobrodelne in hkrati družabne prireditve. Ekipa RadiaTednika Foto: Črtomir Goznik z očetom Obarjade Slavkom Visenjakom 13

'O, 12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 21 Govori se, Vidi se Rubrika/Oddaja: ZA KRATEK ČAS Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 191,37 Naklada: 12.000,00 Govori se da smo prelubi Slovenci še vedno na velikem razpotju, kot smo bili pred stoletjem. To je dokazal dobitnik najvišjega poetovionskega kulturnega priznanja, znan gledališki igralec, ko je recitiral Kosovelove resnice, zapisane pred 100 leti, ki so še vedno aktualne, in ob tem ugotovil, da smo kot pes, ki lovi svoj rep. da je osrednja poetovionska (pa še katera proslava ob kulturnem prazniku sicer postala dobra priložnost slavnostnih za kritiziranje govornikov aktualnih razmer. da je letošnji slavnostni govornik na omenjenem kulturnem prazniku imel precej težav s prebiranjem tujk; bojda seje zato potem odločil, da bo tiste, ki so prireditve tako poimenovali, kar javno kritiziral. podmladkarji. da se je kultura naroda pokazala tudi na predvečer kulturnega praznika, saj so poetovionski policisti imeli posebej veliko dela s tistimi, ki jih je neka druga kultura - vinska - tako prevzela, da so omamljeni omagali. da so nekateri, ko si videli predsednika države v Ptuju deliti obaro, glasno razmišljali: kako lepo se je ta maskirni v Pahorja. Samo - Pahorje vseeno lepši!' daje naš svetovni boksarski prvak Dejan na sobotno tiskovno konferenco prišel z modrico na očesu: in osebno zatrdil, daje ni dobil od žene. Vidi se da so bili na tradicionalni fašenski povorki v deželi korantov nekatere pustne maske je aktualnopolitične, iz napisa na kostumu pa je bilo možno razbrati, iz katere opcije bila katera. da niti»bogataši«niso več, kar so bili. Na dražbi likovnih del letos ni bilo niti enega predstavnika lionsov, čeprav so dražbo pripravili njihovi Foto: Tajno društvo PGC 14

12.2.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 8 Bejži, čopič, kurent gre Dženana Kmetec Rubrika/Oddaja: OD TOD IN TAM Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 315,95 Naklada: 12.000,00 LEO KLUB Ptuj Dražba likovnih del Bejži, čopič, kurent gre Dobrodelna dražba LEO kluba Ptuj, ki je bila izvedena minuli teden, je bila nekoliko manj uspešna kot lanska. Kljub temu da je bilo zbranih precej manj sredstev, bodo tista, ki so jih uspeli zagotoviti, namenjena za zelo dober namen. Tradicionalni projekt, 9. likovna kolonija z naslovom Bejži, čopič, kurent gre, se je minuli teden zaključil z dobrodelno licitacijo. Ta je potekala v četrtek ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj. Dražili so deset del, od tega devet likovnih in eno skulpturo. Prav vsa ponujena dela, ki so nastala v sklopu kolonije, so bila prodana, a letos za bistveno manjše zneske kot v preteklosti. Medtem ko so člani LEO kluba Ptuj na ta način lani zbrali 1700 evrov, ki so jih namenili za nakup terapevtske mize za OŠ dr. Ljudevita Pivka, so letos na dražbi iztržili skoraj 1000 evrov manj. Skupaj so za deset del zbrali 650 evrov, ki jih bodo namenili za nakup elektronske lupe za slabovidnega učenca OŠ Grajena Nika Zorca. Cena lupe znaša skoraj pet tisoč evrov, starša, sicer zaposlena, pa je sama ne moreta kupiti. Prav zato so jima na pomoč priskočili mladi do Dražba del za dobrodelne namene je bila nekoliko manj uspešna kot lani. brodelniki, ki bodo sredstva za ta namen še zbirali. Umetniška dela s pustno tematiko so letos prispevali Doroteja Avguštin, Adelina Bombek, Matjaž Bornšek, Jože Foltin, Tina Gradišer, Severa Djurin, Aleksandra Hutinski, Metka Kidrič in Franc Simonič. Kot pravi Vid Izlakar, predsednik Leo kluba, je bil odziv umetnikov tudi letos zelo dober, skupaj pa želijo pomoči potrebnim pomagati ne le finančno, ampak tudi z lepo besedo in prostovoljnim delom, kar so v preteklosti že večkrat dokazali. Dženana Kmetec 15

13.2.2013 Moj dom Stran/Termin: 3 Baterijski stroji postajajo vse konkurenčnejši Tomaž Bukovec Rubrika/Oddaja: UVODNIK Žanr: Uvodnik Površina/Trajanje: 257,50 Naklada: 139.175,00 Baterijski stroji postajajo vse konkurenčnejši Razvoj pogona kos, trimerjev, škarij za živo mejo in travo ter tudi žag gre v različne smeri. Honda stavi na stroje s štiritaktnim motorjem, ki ga niso uporabili samo še v žagi. Husqvarna in Stihi pa tradicionalno na dvotaktne motorje, ki kot taki zagotavljajo dovolj veliko moč in uporabnost v vseh položajih ob sprejemljivi teži. S pomočjo novih tehnologij dvotaktnih motorjev pa so zadovoljili vse ostrejše predpise glede dovoljenih izpustov. V segment vseh teh strojev počasi in vse bolj gotovo vstopa tudi električni akumulatorski pogon. Tokrat lahko v naši prilogi preberete test Husqvarninih električnih baterijskih žag. Specialna žaga za obrezovanje dreves T536 LiXP zaradi priročnosti več kot prekaša enake enoročne žage na bencinski pogon. Gre za žago, s katero delamo v posebnih razmerah, na višini in v krošnjah dreves, kjerje vžiganje stroja nerodno. Pri baterijski pa le pritisnete na stikalo in odrežete vejo. Priročno, predvsem pa tudi varnejše. Tako je taka žaga zelo primerna za obrezovanje dreves in tudi arboristiko, prav tako za fina tesarska dela na višini. In tako, kar lahko mirno zapišem, so baterijske žage začele prvič resno konkurirati motornim in so se poleg vsega podobnim žagam približale tudi po ceni. Zelo pozitivno pa lahko ocenimo tudi drugi dve. 536 LiXP, ki ima enak motor in meč kot enoročna, ter nekoliko manjša 436 Li. Močni akumulatorji zagotavljajo povprečnemu hobi uporabniku dovolj avtonomnosti, seveda pa ne moremo od akumulatorskih žag ne zdaj in verjetno tudi ne v prihodnosti pričakovati, da bi zamenjale bencinske dvotaktne pogone pri močnejših žagah. Vsegmentu posebnih žag in deloma tudi malih žag pa so se konkurenčno zelo približale dvotaktnemu pogonu. Bistvo so vse bolj vzdržljive baterije oziroma lionski akumulatorji, pri Husqvarni pa moramo pohvaliti zelo dobro uravnoteženost celotnega stroja. Slabost akumulatorjev je med drugim teža, čeprav ne vedno. Pred časom so me presenetile Stigine baterijske škarje SHT4620A, ki so opremljene z majhnim, 1, 5amperskim in 20 V akumulatorjem. Dobesedno»akumulatorčkom«, ki na prvi pogled tudi približno ne more poganjati motorja škarij, dejansko pa je za občasno obrezovanje žive meje več kot primeren. Sicer se izprazni po dobrih 20 minutah, ampak toje tudi približno čas, po katerem postanete utrujeni. No ja, ali pa je treba pograbiti veje. Ampak kam spravijo toliko elektrike, mi ne bo nikoli jasno, kajti akumulatorje velik vsega 15 krat 10 krat 2 centimetra. Upravičeno pričakujemo vse močnejšo akumulatorsko konkurenco pri različnih malih strojih. Manjših žagah, obrezovalnikih, škarjah in podobnih strojih, kjer ne potrebujemo najbolj brutalne moči. In tako imamo ob vse več električnih avtomobilih, kolesih in skuterjih tudi vse več različnih akumulatorskih strojevza delo okoli doma. Čim več je uporabnikov, tem nižja bo cena akumulatorjev in tudi zato je prav pozdraviti napredek na tem področju. Pomembno je tudi to, da že danes pri specialnih strojih in pri sistemih različnih vrst strojev na enak pogon dosegajo»akustroji«tudi vse boljšo cenovno konkurenčnost. Druge prednosti bodo pritegnile občasne uporabnike in pri specialnih strojih zagotovo tudi profesionalce. Seveda pa tudi nas, ki ustvarjamo prilogo Moj dom in vam v njej ponujamo informacije, ki so za vaše osebne odločitve še kako pomembne. Tomaž Bukovec 16

13.2.2013 www.posavje.info Stran/Termin: Z Valentinovim plesom na Gradu Mokrice razveselili otroke OŠ Brežice Rubrika/Oddaja: Žanr: SPLETNI ČLANEK Površina/Trajanje: 1,00 Naklada: http://posavje.info/panorama/z-valentinovim-plesom-na-gradu-mokrice-razveselili-otroke-os-brezice.html Letos je bilo vsem udeležencem Valentinovega plesa "ZA Valentinovo ZAplešimo ZA otroke" na gradu Mokrice še posebej toplo pri srcu, saj so se zabavali z namenom. Terme Čatež so v sodelovanju s Plesno zvezdo Katarine Venturini in nesebično pomočjo Lions Kl uba Brežice zbrali sredstva za plačilo šolske prehrane otrok OŠ Brežice za šolsko leto 2012 / 2013."Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za prelep večer, ki smo ga preživeli skupaj. Prav tako se zahvaljujemo vsem udeležencem plesa, ki so z udeležbo prispevali, da bo bivanje v šolskih klopeh bolj brezkrbno," je ob koncu še dodala Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica generalnega direktorja za marketing v Termah Čatež.Vir: Terme Čatež 17

14.2.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 4 Upravno sodisce čaka na vrhovno JADRAN VATOVEC Rubrika/Oddaja: DAN V NOVICAH Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 859,93 Naklada: 92.805,00 Upravno sodisce čaka na vrhovno O Upravno sodišče je sicer med trditvam KPK že odkr o prvo laž O Sorazmernost dveh škod, ki sta posledici poročila, ni zanimiva? JADRAN VATOVEC jadran. vatovec@slovenskenovice. si LJUBLJANA O»Začasna odredba o zadržanju poročila Komisije za preprečevanje korupcije bi bila v nasprotju z javnim interesom. S takšno, roko na srce, ne povsem prepričljivo utemeljitvijo je upravno sodišče najprej (že pred enim tednom) zavrnilo zahtevo predsednika vlade in SDS Janeza Janše, potem pa še zahtevo ljubljanskega župana, predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča. Sodišče kot daje, kar je lahko pomenljivo, ni pa nujno, da je, upoštevalo samo argumente, ki jih je v svojem odgovoru na obe zahtevi navedla»klemenčičeva«komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Odvetnik predsednika vlade Franci Matoz je, kot je znano, upravnemu sodišču predlagal, naj odredi začasni umik poročila (naj odstrani poročilo s spletne strani ter prepove njegovo povzemanje in navajanje v javnosti), s katerim KPK prejudicira oziroma le navidezno pravnomočno ugotavlja, da je Janša kršil protikorupcijsko zakonodajo. Matoz opozarja, da so bile njegovemu klientu s tem zagotovo kršene človekove pravice in svoboščine. Oba, Janša in Jankovič, prav tako trdita, da jima je bila s pouipoz.no pristransko obsodbo, ki si jo Upravno sodišče je potrdilo, da je pristojno za presojo obeh tožb, in s tem (že) postavilo na laž predsednika KPK mag. Gorana Klemenčiča. 18

14.2.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 4 je privoščila komisija pod vodstvom nekdanjega državnega sekretarja nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal mag. Gorana Klemenčiča, neupravičeno in po krivici storjena (težko popravljiva) škoda, ki ju zdaj več kot očitno ovira tudi pri opravljanju njunih javnih funkcij. Prav zaradi poročila KPK se je potem ko ga je predsednik DL dr. Gregor Virant, ki je bil sicer tudi sam med preiskovanimi predsedniki političnih strank, prejel prej kot oba»obsojenca«začela zdajšnja vladna kriza, Jankovič pa je bil zaradi tega primoran zamrzniti status predsednika največje parlamentarne stranke. Ali prvi odločitvi upravnega sodišča glede začasne odredbe pričata zgolj o njegovi začetni prenagljenosti ali bo enako presojalo, tudi pozneje, ko bo vsebinsko odločalo o obeh tožbah, v tem hipu, jasno, še ni mogoče vedeti. Sodišče je namreč da potrdilo, je pristojno za odločanje o obeh tožbah in da bo o njiju prav gotovo odločalo. S tem je, priznajmo si, postavilo na laž predsednika KPK mag. Gorana Klemenčiča, ki ko je, je pompozno postavil na ogled»zgodovinsko«poročilo in se skrajno patetično pridušal, da je kot državljan zaradi njega žalosten, hkrati še poudaril, daje to dokončno oziroma da zoper takšno poročilo nihče ne more uporabiti nobenega rednega pravnega sredstva. Bo zdaj odstopil? Mag. Klemenčič? Se šalite. Še nekaj je vsekakor treba upoštevati: državljani vsake vsaj približno pravne in demokratične države vedo, da noben državni organ (tudi če je njegov predsednik tako aroganten, da zase misli, da se zoper njegove sodbe nihče ne more niti ne sme pritoževati) ni absolutno nezmotljiv. Ne glede na to, ali bi bilo to politično pogodu dr. Virantu in mag. Alenki Bratušek ali ne, imata upravno sodišče in po njem tudi še vrhovno sodišče pravico soditi po ustavi in zakonih ter, če bosta za to imeli tehtne razloge, nazadnje sprejeti odločitev, ki bi bila lahko, natanko tako, celo v diametralnem nasprotju s tistim, kar sije nekdo upal zapisati v poročilu KPK. Res mislite, da bi potem mag. Klemenčič odstopil? Mimogrede: ali veste, kaj je neizbežna, prva in povsem konkretna posledica tega, da upravno sodišče zavrne zahtevi za odredbo o začasnem zadržanju, če se tožnika pritožita na vrhovno sodišče? Ves»dosje«(vse gradivo) upravno sodišče pošlje vrhovnemu in do nadaljnjega zaradi tega ne more začeti ja, četudi je napovedalo, da se bo tega lotilo prednostno vsebinske presoje ne Janševe ne Jankovičeve tožbe. Prednostna obravnava sicer prej ali slej menda le bo. Ko bo. 19

14.2.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 4 Kaj pa, če bo sodišče le pritrdilo Janševim in Jankovičevim argumentom ter dalo zaušnico KPK? (foto matej družnik) O Mag. Goran Klemenčič in Rok Praprotnik: zavrnitev začasnega zadržanja še ni dokaz, da sta ravnala prav. (foti.eon vidic) 20

14.2.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 4 Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je tajnica ljubljanskega Lions kluba, zelo dobro pa se razume tudi z nekdanjim ministrom LDS Alešem Zalarjem. (foto: igor mooic) Upravnemu sodišču je vseeno za usodo države? Kaj pa je kljub vsemu že zdaj žal skrb vzbujajoče? Ko upravno sodišče poudari, da je za državo in državljane menda interes javnosti do obveščenosti o tistem, kar piše v nekem dokumentu, ki gaje Komisija za preprečevanje korupcije šlampasto (zelo nerodno) poimenovala zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, po njegovem prepričanju zagotovo precej večji od tistega o delovanju vlade, ki jo vodi Janša, ali funkcioniranju glavnega mesta, ki mu županuje Jankovič, bi lahko kdo še posumil, da seje senat upravnega sodišča vendarle že vnaprej politično opredelil tudi do vsebinskih premis omenjenega poročila. Sodna veja oblasti namreč ne bi smela niti implicitno zagovarjati stališča, da ji je pač vseeno, ali izvršilna in zakonodajna veja oblasti (z njima pa vsa država, posledično, jasno, tudi gospodarstvo!) toneta v vse hujšo krizo. Od sodobnega sodstva bi pričakovali, daje leta 2013 že sposobno dovolj široko presojati in tehtati tudi sorazmernost dveh škod (domnevne oškodovanosti tožnikov in realne oškodovanosti ravnanja KPK. države), ki sta obe posledici 21

14.2.2013 Dolenjski list Stran/Termin: 7 ŠENTRUPERTSKI ZVONOVI Rubrika/Oddaja: IZ NAŠIH OBČIN Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 89,19 Naklada: 12.000,00 SENTRUPERTSKI ZVONOVI MANJKALI Na skupni medobčinski proslavi ob kulturnem prazniku je tako čez prste manjkalo kar lepo število ljudi, za katere bi vsekakor pričakovali, da bodo ob takšnem prazniku tam. Da je manjkal cel trebanjski občinski svet z županom in direktorjem občinske uprave na čelu, je razumljivo, saj so ravno tedaj sejali v Trebnjem, kjer je bilo znova precej pestro, mirnskega župana pa je zadržalo zdravje. Kaj pa je zadržalo mirnske svetnike in svetnike občine MokronogTrebelno ter tudi zaposlene na obeh občinskih upravah, ni znano, prav tako pa bi lahko na prste ene roke prešteli tudi svetnike domače občine, ki je letos gostila skupno proslavo. LIONSI in KŠOT Si pa zato posebno pohvalo zaslužijo člani Lions kluba Trebnje in člani Kluba študentov občine Trebnje. Prvi so redno večerno sredino srečanje zamenjali z obiskom te medobčinske prireditve, drugi pa so se praznovanju na lastno pobudo in z željo, da bi se vanj vključilo kar največ dijakov in študentov tudi iz drugih občin, pridružili z delitvijo suhih fig. 22

14.2.2013 Obrazi Stran/Termin: 4 BILA BI TINA MAZE! Vito Tofaj Rubrika/Oddaja: PARADA Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 368,39 Naklada: 20.000,00 PARADA BESEDILO IN FOTO:VITOTOFAJ BILA BI TINA MAZE! o h Tjaša Andree Prosenc, odvetnica Lionsev): (članica»bila bi Tina Maze. Borbena. Uspešna. Krasna. Pa še pevka je kar sem si tudi sama želela, a mi ni nikoli uspelo. Janez Lotrič,»Ah, pevec: to je pa bil bi dalajlama. V sebi ima samo dobroto Že po gimnaziji sem želel pobegniti v himalajsko pogorje v samoto. Ali v Ande, v gore proti Machu Picchuju. Nekoč sem si želel biti kondor in to je svoboda. Peter Malalan,»Za draguljar: en teden? Živel bi življenje svoje žene tako lepo ji je, ko tako lepo skrbim zanjo!«{smeh) Andrej Koletič, poslovnež:»živel bi tako kot jaz. Res. Kdor ne živi v realnosti ta ne bo dolgo. Ana Soklič, pevka:»bila bi Quincy Jones! Ima izjemne odlike. V resnici počne vse znotraj glasbenih krogov na bogat in plemenit način. In dela z najboljšimi glasbeniki. Rotary International Cluba Ljubljana so znova zaplesali, tokrat žena 24. velikem plesu, kot ved no v veliki dvorani Grand hotela Union Članiv Ljubljani. In tudi tokrat je bil namen dober: pomagati čim več nadarjenim mladim pri uresničevanju želja po znanju in strokovnosti. Doslej so zbrali 350. 000 evrov in pomagali 30 štipendistom, ki so se na svojih področjih izkazali. Odlične glasbe (za katero so poskrbeli Šok orchestra, Ana Soklič, Jaka Pucihar, Janez Lotrič in Mojmir Sepe ter Hotimir Lešničar Merik), odličnega prigrizka in elegantnih oblek ni manjkalo in mnogi bi gotovo dali veliko, če bi lahko bili na njihovem mestu. Čigavo življenje pa bi živeli naši sogovorniki? Vsi, brez izjeme, so zatrdili, da so z življenjem, ki ga živijo, zelo zadovoljni. 23

14.2.2013 TEDNIK PANORAMA Stran/Termin: 14 petek, 15. februarja: Rubrika/Oddaja: NAPOVEDNIK DOGODKOV Žanr: NAPOVEDNIK Površina/Trajanje: 70,50 Naklada: 2.100,00 LEO KLUB petek, 15. februarja: - od 9. ure dalje ZDRAVI ZOBKI, predstavitev projekta Leo kluba Slovenska Bistrica (prostori OŠ Minke Namestnik Sonje, Slovenska Bistrica); - ob 15. 30 uvodna brezplačna PRAVLJIČNA URA V ANGLEŠČINI za otroke od 3 do 6 let; org. Kadring (velika predavalnica podjetja Kadring, Trg svobode 26, Slovenska Bistrica); - ob 17. uri mali nogomet, tekme zadnjega kroga Oplotniške veteranske zimske lige (dvorana Milenij, Oplotnica); - ob 18. uri prvi del 15. OBMOČNEGA SREČANJA PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ; org. JSKD - območna izpostava Slovenska Bistrica; povezuje Bernarda Skrbiš (kulturni dom, Zgornja Polskava); 24

14.2.2013 www.lokalno.si Stran/Termin: Z Valentinovim plesom na Gradu Mokrice razveselili otroke OŠ Brežice Rubrika/Oddaja: Žanr: SPLETNI ČLANEK Površina/Trajanje: 1,00 Naklada: http://feedproxy.google.com/~r/lokalnoaktualno/~3/6031mctb1yw/ Letos je bilo vsem udeležencem Valentinovega plesa "ZA Valentinovo ZAplešimo ZA otroke" na gradu Mokrice še posebej toplo pri srcu, saj so se zabavali z namenom. Terme Čatež so v sodelovanju s Plesno zvezdo Katarine Venturini in nesebično pomočjo Lions Kl uba Brežice zbrali sredstva za plačilo šolske prehrane otrok OŠ Brežice za šolsko leto 2012 / 2013. "Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za prelep večer, ki smo ga preživeli skupaj. Prav tako se zahvaljujemo vsem udeležencem plesa, ki so z udeležbo prispevali, da bo bivanje v šolskih klopeh bolj brezkrbno", je ob koncu še dodala Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica generalnega direktorja za marketing v Termah Čatež.Terme Čatež 25

14.2.2013 www.nova-gorica.si Stran/Termin: Dobrodelni koncert za slepe in slabovidne Rubrika/Oddaja: Žanr: SPLETNI ČLANEK Površina/Trajanje: 1,00 Naklada: http://www.nova-gorica.si/info_goriska/2013021410580569 Rubrika: Ali ste vedeli? Lions klub Nova Gorica in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica vabita na dobrodelni koncert za slepe in slabovidne, ki bo potekal v četrtek, 21.2.2013 ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena pomoči socialno ogroženih družin ter izvedbi programov in aktivnosti Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice. Vabilo Dodaj na seznam priljubljenih 26

15.2.2013 Neodvisni lokalni časopis - Prepih Stran/Termin: 3 OB JUBILEJU TUDI ZA GLUHE IN O. B. Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Površina/Trajanje: 670,51 Naklada: Radgonski DSO prvi v državi bogatejši za opremo namenjeno osebam, ki slabše slišijo OB JUBILEJU PRIJAZNEJŠI TUDI ZA GLUHE IN NAGLUŠNE Prav v času, ko obeležujejo 2. petletnico (15. 2013) obstoja in uspešnega delovanja so v Domu starejši občanov (DSO) Gornja Radgona postali bogatejši za pomembno pridobitvijo. Z letošnjim februaijem so namreč v DSO Gornja Radgona, čigav 51odstotni lastnik je Občina Gornja Radgona, 49odstotni pa Stavbar v stečaju Poštna banka (oz. Slovenije), kot prvi v Sloveniji, postal prijaznejši tudi do starejših stanovalcev, ki so gluhi ali naglušni, teh pa je v DSO kakšnih deset. Radgonski domje torej del prostorov posebej prilagodil za bivanje slušno prikrajšanih. Ob pomoči treh Lions klubov v Pomuiju (Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) ter donaciji nekaj pomurskih podjetij je namreč bilo vloženih šest tisoč evrov za namestitev induktivnih zank (svetlobni zvonec/lučka, posebna budilka) v prostorih DSO Gornja Radgona (v jedilnici in vhodni avli doma, kjer imajo tudi različne prireditve, v šestih sobah ter dveh etažnih jedilnicah). Ob tem se je za znakovni jezik, s katerim se lahko sporazumevajo gluhi in naglušni usposobilo že 15 zaposlenih v domu, še dvajset prijavljenih pa bodo usposabljali v prihodnje. Slovesnosti ob pomembni pridobitvi, katere so se še posebej razveselili gluhi in naglušni stanovalci, so se v radgonskem DSO udeležili številni gostje, predstavniki sponzoijev, stanovalci in njihovi svojci. Pozdravili so jih in o pomenu nove pridobitve spregovorili: direktor doma mag. 1 M~ Marjan Žula, Janja Romih državna sekretarka in vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Cveto Uršič direktor direktorata za invalide RS, m 1)P0BABNIK. Zoran Vodoplja guverner slovenskih Lions K' t, klubov, sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomuija Branko Gomjec. strokovni sodelavec i H Zveze društev gluhih in Adem naglušnih Slovenije Jahjefendič ter župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. V kulturnem delu programa sta nastopila gosta iz avstrijske Radgone, harfistka in violinist zakonca Renate in Werner Fuhs, kar potrjuje odprtost radgonskega DSO. Hkrati pa Je direktor Žula odprl zanimivi likovni razstavi, članice domačega likovnega društvajasne Brunakole iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni ter Anje Kolenko iz Ljutomera, absolventke likovne pedagogike Univerze v Ljubljani. Že pred slovesnostjo je potekala tudi krajša tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili Marjan Žula, kije ponosen na novo pridobitev in sploh dosežki domav kratkem obstoju, Janja ^Ll DOMA 1E V<S«AJENa j p INDUKTIVNA ZANKA Romih, Cveto Uršič, Branko Gornjec in Zoran Vodopija. In vsi oni so bili enotnega mnenja, da gre za pomembno pridobitev, rešitev paje boljša, kot tista, da bi denimo v Ljubljani zgradili dom za gluhe in naglušne. Boljšeje torej, če bi tovrstne oddelke uredili po vseh slovenskih regijah, tako bi gluhi in naglušni lahko ostali v svojem okolju. Po besedah Romihove je v slovenskih domovih za starejše okrog 150 gluhih in naglušnih stanovalcev in ta projekt v bistvu omogoča, da so vsi stanovalci v domu lahko enakovredno vključeni v vse projekte doma..to je zelo pomemben dogodek, saj gre za pilotni projekt Zato lahko samo čestitamo vodstvu DSO Radgona, s katerim smo se hitro o vsem dogovorili" je dejala Romihova.»Posebej je pomembno, da se ljudje zavedajo, da bodo tudi tukaj lahko komunicirali, saj se težko odločajo za dom ko se bojijo, da se ne bodo mogli z nikomer pogovarjati. Tako pridobitev ni koristna samo trenutnim stanovalcem doma, ki imajo težave s sluhom, temveč tudi tistim, ki imajo morda zaradi slušne okvare pomisleke, da bi se za življenje v domu sploh odločili" je dodal direktor DSO Maijan Žula, Cveto Uršič pa je dodal, daje gluhost ena najtežjih invalidnosti, saj ni vidna.»zato so ti ljudje še posebej izločeni in sploh hitro umrejo" je dejal Uršič, kije dodal, daje v Sloveniji registriranih nekaj nad 1300 gluhih in težko naglušnih starejših od 65 let. In ker jih je v institucionalno varstvo vključena le kakšna desetina, so dobrodošle enote v domovih, kotje radgonska. Da bodo takovsi stanovalci enakovredni, je poudaril g; SLU5N, HAP, E<tOPITENA»T«ALI, MlTi_V m- l SMS a J PISK NORMALNO 2 PISKA BOU GLASNO OKOLI; I JEDILNICA -AVLA K 3 PISKI PREKLOP NA tudi sekretar Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota Branko Gornjec. ki je izrekel priznanje zaposlenim doma, saj se jih kar 35 prijavilo za učenje znakovnega jezika. Toje dejansko zgodovinski dan za vse gluhe in naglušne. Upam samo. da se bo to širilo tudi po drugih domovih po državi" je dodal Gornjec, ki je podobno kot vsi drugi govorci, zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu. Vsi oni so pomagali, da so nekatere prostore DSO Gornja Radgona opremili s tehničnimi pripomočki za bivanje gluhih in naglušnih oseb. Da se bivalne razmere zanje bistveno izboljšajo, ni potrebno tako zelo veliko: elektronska TV zanka, svetlobni hišni zvonec, analogna vibracijska budilka in analogna budilka z bliskavico so naprave, ki so nameščene trenutno v šestih sobah, njihovim stanovalcem pa omogočajo gledanje televizije tako, da z glasnostjo več ne motijo drugih, s svetlobnim zvoncem so opozorjeni, če namerava kdo vstopiti, s posebnimi budilkami pa tudi pri bujenju niso več odvisni zgolj od drugih. Avlo in etažni jedilnici so v domu prav tako opremili tako, da bodo odslej dogajanje v teh skupnih prostorih lahko slišale tudi osebe s težavami s sluhom.»najbolj sem zadovoljen, da lahko sedaj gledam televizijo tako, da ne motim tistih v bližini" pravi stanovalec Ludvik Vogrinec, prvi»t«ali M+T«1 1 f: stanovalec v DSO Gornja Radgona, ki je začel uporabljati novo opremo in se nanjo še navaja. Odkar ima v sobi ojačevalec in indukcijsko zanko, lahko glasnost TV sprejemnika naravna na minimum, a jo v prostoru vseeno dobro sliši. Če bo zanimanje veliko, bodo dodatno opremili z omenjenimi napravami še več sob, pravi direktor Žula. Oseb, ki imajo težave s sluhom, je med starejšimi veliko in nekatere od novih naprav so jim lahko v pomoč, četudi še ne uporabljajo slušnega aparata. Zmogljivosti DSO Radgona, kjer je prostora za 150 stanovalcev (koncesijskih mest je od tega 132), so v glavnem še vedno zapolnjene, a z zelo veliko vloženega truda, pravi Žula, saj si nekateri stanovalci iščejo cenejše možnosti in odhajajo zaradi tega, drugi, zlasti iz osrednje Slovenije, se selijo bliže svojcem. Iz občine Gornja Radgona imajo okrog 40 stanovalcev, skupno slaba polovica stanovalcev je z območja radgonske upravne enote, ostali so od drugod, večinoma iz osrednje Slovenije. Med najbolj pomembnimi dejavniki pri pridobivanju stanovalcev je cena. Pri tem so v prednostijavni domovi, torej tisti ki jihje gradila država, saj je njihova cena oskrbnega dne bistveno nižja DSO (v Gornja Radgona 23 evrov). Če bi v Sloveniji šli po poti, da bi se razvijali kot normalna socialna država, če bi standard ljudem rasel, potem ne vidim tako velikega problema tudi za nas koncesionaije, ki imamo višje cene, ker bi bilo vedno nekaj takih ljudi, ki bi si lahko privoščili tudi nekoliko boljši standard. Vendar pa ne gremo po tej poti, vedno večja revščina je in vedno težje bomo našli take ljudi. Dodatno težavo predstavljajo prevelike kapacitete na področju domske oskrbe starejših v pomurski regiji, saj je kar 7odstotna pokritost glede na število prebivalcev namesto priporočene 5odstotne. Podobni problemi nastajajo že tudi drugje po državi" opaža Žula, razen v Ljubljani ni skoraj nikjer več čakalnih vrst DSO Gornja Radgona je tudi prvi dom starejših v Pomuiju, ki je pridobil certifikat kakovosti EQalin. Uradno ga bodo prejeli 15. februarja, ob petletnici doma, zunanja presoja pa je potekala v začetku januarja letos. Obenem je to v državi prvi dom starejših med koncesionaiji, ki bo prejel ta certifikat in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom, pravi direktor Maijan Žula, velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. "Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah, je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša. da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi. Besedilo m foto: O. B. 27