UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tjaša Cavnik KAKO UPORABA DRUŢBENIH OMREŢIJ SPREMINJA ODNOS UPORABNIKOV DO TRADICIONALNIH MEDIJEV Diplomsko delo Maribor, september 2015
1
KAKO UPORABA DRUŢBENIH OMREŢIJ SPREMINJA ODNOS UPORABNIKOV DO TRADICIONALNIH MEDIJEV Diplomsko delo Študent(ka): Študijski program: Smer: Mentor(ica): Somentor(ica): Lektor(ica): Tjaša Cavnik univerzitetni študijski program Medijske komunikacije Vizualna komunikacija doc. dr. Smiljana Gartner dr. Zoran Medved Eva Ravlen, univ. dipl. prof. slov.
ZAHVALA Zahvaljujem se tudi druţini in prijateljem, ki smo mi stali ob strani pri študiju. Zahvaljujem se mentorici in somentorju za pomoč in napotke pri pisanju diplomskega dela. i
Kako uporaba druţbenih omreţij spreminja odnos uporabnikov do tradicionalnih medijev Ključne besede: video na zahtevo, linearno spremljanje televizije, nelinearno spremljanje televizije, druţbena omreţja UDK: 316.776.3:316.772.5(043.2) Povzetek Storitev video na zahtevo je pomembem element pri prehodu tradicionalne televizije v netradicionalno in se v Evropi čedalje bolj razvija. Netradicionalna televizija spreminja navade gledalcev. V diplomskem delu smo analizirali dve slovenski storitvi (RTV 4D in VOYO). Ti storitvi omogočata gledalcem linearni ogled vsebin, ki so sicer namenjene za nelinearno gledanje Izbrane vsebine si gledalci tako lahko ogledajo kjerkoli in kadarkoli. Primerjali smo enostavnost uporabe, pogoje za uporabo, dostopnost sistemov in arhiva ter posledice uporabe obeh sistemov. Na družbenem omrežju smo spremljali televizijski hiši, ki ponujata analizirana sistema, in raziskali, kako njune objave spreminjajo odnos uporabnikov do tradicionalne televizije in vplivajo na njihovo vsakdanje življenje ter navade. ii
Social media impact to the users of the traditional media Key words: video on demand, linear monitoring TV, nonlinear monitoring TV, social networks UDK: 316.776.3:316.772.5(043.2) Abstract Video on demand service in Europe is getting more and more sophisticated and popular. We focused on analysis of two such services in Slovenia (RTVSLO1 and POP TV).. This kind of services allow their users to monitor nonlinear contents in linear mode. They can monitor choosen contents at anytime and at any place. Then we compared usage simplicity, demands and terms of usage, system availability, archive access and impact on users. Services video on demand are important element in proces of transition of traditional television in non-traditional. Non-traditional television changes users eyeryday life and their view on the world. With monitoring social network services of both television channels we were trying to find out how this services affect users of traditional television. We tried to find out how technology modernization affects people, their daily life and their relations to their family and friends. Modernization process seems like it is giving political freedom and freedom of decision making, but covertly leads to uniformity and same life styles all over the world. iii
KAZALO 1 UVOD... 1 2 LINEARNO IN NELINEARNO SPREMLJANJE TELEVIZIJE... 2 2.1 LINEARNO SPREMLJANJE TV-PROGRAMOV... 2 2.2 NELINEARNO SPREMLJANJE TV-PROGRAMOV... 3 3 RAZVOJ VIDEO VSEBIN NA ZAHTEVO... 4 3.1 KRATKA ZGODOVINA... 4 3.2 FUNKCIONALNOST... 5 3.3 VIDEO VSEBINE NA ZAHTEVO V EVROPI... 5 3.3.1 OVIRE RAZVOJA VOD STORITEV V EVROPI... 6 3.4 VIDEO VSEBINE NA ZAHTEVO V SLOVENIJI... 6 3.4.1 RTV 4D... 7 3.4.1.1 Enostavnost uporabe... 8 3.4.1.2 Zahteve in pogoji za uporabo... 8 3.4.1.3 Dostopnost sistema... 8 3.4.1.4 Dostopost arhiva... 9 3.4.1.5 Posledice uporabe... 9 3.4.2 VOYO... 9 3.4.2.1 Enostavnost uporabe... 9 3.4.2.2 Zahteve in pogoji za uporabo... 11 3.4.2.3 Dostopnost sistema... 11 3.4.2.4 Dostopnost arhiva... 11 3.4.2.5 Posledice uporabe... 11 3.4.3 PRIMERJAVA VOYO IN RTV 4D... 12 3.5 DOSTOPNOST IZBRANIH TELEVIZIJSKIH VSEBIN PREK STORITEV VOYO IN RTV 4D 14 4 VPLIV DRUŢBENIH OMREŢIJ NA TELEVIZIJO... 17 4.1 VPLIV FACEBOOKA... 18 iv
4.1.1 FACEBOOK IN RTV SLO... 18 4.1.2 FACEBOOK IN POP TV... 21 4.1.3 PRIMERJAVA REZULTATOV... 22 4.2 DOSTOPNOST IZBRANIH TELEVIZIJSKIH VSEBIN NA FACEBOOKU... 22 5 VPLIV NETRADICIONALNE TELEVIZIJE NA POSAMEZNIKOVO VSAKDANJE ŢIVLJENJE... 23 5.1 RAZMERJE MED TRADICIONALNO TELEVIZIJO IN SPLETOM... 23 5.2 KULTURA KONVERGENCE IN MOČ MEDIJEV... 23 5.3 VPLIV NA POSAMEZNIKA... 25 5.4 VPLIV NA DRUŢINO... 25 5.5 PRIKRIT VPLIV MODERNIH MEDIJEV NA JAVNOST... 26 5.5.1 VPLIV MEDIJEV NA UNIFORMNOST JAVNOSTI... 26 5.5.2 SVOBODA JAVNOSTI... 27 5.6 TELEVIZIJA, KOT ELEMENT PRI DEMOKRATIZACIJI JAVNOSTI... 28 6 SKLEP... 29 VIRI IN LITERATURA... 31 v
KAZALO SLIK SLIKA 1: DELOVANJE STORITVE VIDEA NA ZAHTEVO... 5 SLIKA 2: NASLOVNA STRAN RTV 4D.... 8 SLIKA 3: NASLOVNA STRAN VOYO.... 10 SLIKA 4: IZBOR IZBERI IN POGLEJ.... 10 SLIKA 5: IZBOR TV-POSTAJ.... 10 KAZALO TABEL TABELA 1: EVOLUCIJA PORABE POTROŠNIKOV NA DIGITALNIH MEDIJIH IN VOD STORITVAH (2006 2011) ( V MILIJONIH ). (IVF 2012)... 6 TABELA 2: RTV ARHIV.... 7 TABELA 3: PRIMERJAVA VOYO IN RTV 4D.... 12 TABELA 4: DOSTOPNOST IZBRANIH VSEBIN NA RTV 4D.... 15 TABELA 5: DOSTOPNOST IZBRANIH VSEBIN NA VOYO.... 16 TABELA 6: OBJAVE RTV 4D NA FACEBOOKU. [7]... 19 TABELA 7: OBJAVE POP TV NA FACEBOOKU. [9]... 21 vi
1 UVOD V diplomskem delu bomo obravnavali posamezna področja televizije, druţbenih omreţij, videa na zahtevo ter analizirali, kako omenjena področja vplivajo drug na drugega. Predmet diplomskega dela je raziskati, kako so tradicionalni mediji prisotni v druţbenih omreţjih in v kolikšni meri so tradicionalne vsebine, namenjene za linearno spremljanje, dostopne za nelinearno spremljanje na druţbenih omreţjih ali internetu. Problem pri linearnem spremljanju vsebin je, da določenih vsebin ne moremo pogledati ravno takrat, ko so na sporedu, saj nam linerno spremljanje vsebin omogoča ogled določene vsebine le takrat, ko je ta predvajana na televiziji v času stalnega terminskega predvajanja. Rešitev za ta problem nam omogoča nelinearno spremljanje prek spleta, saj si lahko določeno vsebino ogledamo, kadar imamo čas, tudi če se je po televiziji ţe predvajala. Najprej bomo v začetnih poglavjih predelali teorijo in ţe znane definicije na področju linearnih ter nelinearnih vsebin in sistema video na zahtevo. V empiričnem delu bomo ugotavljali, ali imamo na druţbenem omreţju Facebooku dostop do vsebin ali pa lahko dostopamo do njih le prek posebnih aplikacij in storitev posameznih medijskih hiš. Raziskovali bomo tudi, kakšne so posledice uporabe teh aplikacij (plačljivost, dostopnost v vseh operacijskih sistemih, enostavnost uporabe, dostopnost arhivov). 1
2 LINEARNO IN NELINEARNO SPREMLJANJE TELEVIZIJE Med vsemi novostmi na tehničnih in znanstvenih področjih je veliko pozornosti pritegnil neizbeţen prehod tako imenovane linearne televizije v nelinearno. Skoraj vse televizijske storitve spadajo pod linearno televizijo, kjer lahko gledalci spremljajo vsebine v stalnem terminskem času predvajanja. Alternativa linearni televiziji je nelinearna televizija ali sistem videa na zahtevo. Nelinearna televizija zajema ogled vseh programov in vsebin, kadarkoli se uporabnik odloči za ogled, in ni odvisna od vnaprej določenega stalnega terminskega sporeda. V dobi vseh novosti so ljudje masivno spremenili tudi odnos do spremljanja televizije. Vedno bolj se razvija nelinearno spremljanje televizijskih programov in sistem videa na zahtevo. [5] 2.1 LINEARNO SPREMLJANJE TV-PROGRAMOV Definicija linearne televizije po Itvdictionary:»je televizijska storitev, kjer mora gledalec gledati načrtovan urnik vsebine predvajanja. Določeno vsebino lahko gleda le ob vnaprej določenem času in le na določenem televizijskemu kanalu.«[10] Druga definicija, določena s strani Kyle Borga, predsednika BiggyTv, pravi, da je večina vsebin, ki jih spremljamo prek kabelskega ali satelitskega omreţja, vnaprej posnetih in predvidenih za linearno spremljanje kasneje. Linearni pretok podatkov je pasiven, saj ne moremo iskati vsebine, ki jo ţelimo gledati, ampak lahko gledamo le kar se v določenem času predvaja. V tem primeru posameznik ne more odločati, kaj bo gledal, temveč to namesto njega določa stalen spored. [2] Poznamo različne vrste linearnega gledanja avdiovizuanih vsebin: - ogled redne televizije v ţivo - ogled vsebine predvajanja z zamikom (uporaba osebnega video snemalnika) - catch-up TV, ki je neke vrste ogled vsebine z zamikom in od nas ne zahteva, da bi nastavili snemanje. Našteti načini gledanja so evolucijski, vendar vsi temeljijo na linearnem gledanju redne vsebine kanala, bodisi v ţivo ali s časovnim zamikom, odvisni so od kanalov (za vsebino). 2
Šele video na zahtevo prelamlja navado linearnega gledanje televizije. Vsebina je mešanica raznovrstnih filmov, oddaj in različnih televizijskih programov. Če imajo ljudje doma veliko televizijskih programov in nimajo posebne ţelje, kaj bi si ogledali, jih večina (80 %) spremlja kar reden urnik predvajanja svojega najljubšega televizijskega kanala. Ostalih 20 % gledalcev, če na svojih najljubših kanalih ne najde vsebine, ki bi pritegnila njihovo pozornost, ima naslednje moţnosti: ogled najmanj slabega kanala, iskanje boljše vsebine na drugih kanalih, gledanje vsebine na video kaseti ali DVD-ju ali pa preprosto izklopijo televizijo. Večina gledalcev ponavadi izbere prvo moţnost (ogled najmanj slabega kanala), deloma zato, ker ta moţnost zahteva najmanj napora. [1] Mnogi napovedujejo, da bo linearna televizija v bliţnji prihodnosti izumrla, ampak profesor Patrick Barwise, ki poučuje na londonski poslovni šoli, meni drugače. Glavni razlog za to je, da ljudje televizijo, ki jo gledajo na spletu, uporabljajo v večini primerov za ogled oddaj in filmov, ki so jih zamudili ali pa si jih ţelijo pogledati še enkrat. Torej zahtevajo vsebino, ki se je predvajala le malo časa nazaj. Naslednji razlog v prid linearni televiziji je, da ljudje raje gledajo vsebino, za katero ni potrebno plačati. Vsebine za nelinearno gledanje je skoraj v večini primerov potrebno plačati. [1] 2.2 NELINEARNO SPREMLJANJE TV-PROGRAMOV Definicija nelinearne televizije po Itvdictionary:»je izraz v povezavi s shranjevanjem in urejanjem avdio in video podatkov. Podatki se shranjujejo na diske in so vedno dostopni gledalcu. Je napreden, netradicionalen način predstavitve televizijskih programov. Primera nelinearne televizije sta interaktivna televizija in storitev video na zahtevo.«[11] Spletne strani s sistemom video na zahtevo vsebujejo moţnost»išči in glej«. Kyle Borg pravi, da se lahko tukaj gledalec sam odloči, katero vsebino bo spremljal v določenem času. [2] Nelinearna televizija je definirana kot netradicionalna, ker omogoča krajevni in časovni zamik. To je v nasprotju s tradicionalno televizijo, kjer morajo gledalci spremljati redno vsebino, predvajano na televizijskem kanalu. [23] 3
3 RAZVOJ VIDEO VSEBIN NA ZAHTEVO Video vsebine na zahtevo (Video on demand VOD) so storitve, ki uporabnikom omogočajo ogled izbrane video ali avdio vsebine, kadarkoli hočejo in ne le v času oddajanja, ki je vnaprej določen s strani televizijske postaje. Sistem lahko uporabljamo na televizijah, računalnikih, tabličnih računalnikih in pametnih mobilnih telefonih. V večini primerov moramo naloţiti aplikacijo za delovanje. Te aplikacije omogočijo predvajanje vsebin v realnem času ali pa prenesejo vsebine na izbrano napravo (računalnik, telefon...), kjer si jih lahko ogledamo, kadarkoli ţelimo. Razvoj storitve je zahteval veliko pogajanj za izbiro ustreznega finančnega modela, ki bi zadovoljil ustvarjalce vsebine, kabelske ponudnike in gledalce. [21] 3.1 KRATKA ZGODOVINA Začetki videa na zahtevo segajo v leto 1994. V Angliji je televizijska postaja Cambridge Digital Interactive Television Trial oblikovala prvi tovrsti sistem. S tem so video vsebine omogočili 250 domovom po Angliji ter številnim šolam. Vsebina je sprva bila zagotovljena od BBC-ja in Anglia television. Kljub tehničnem uspehu so projekt zaprli leta 1996 zaradi pomanjkanja virov vsebine. Leta 1998 je Kingston Communications postalo prvo angleško podjetje, ki je sproţilo razvoj popolnoma komercialne storitve VOD. Do leta 2001 je podjetje pritegnilo 15. 000 naročnikov. Kingston Communications je leta 1999 sledilo podjetje HomeChoice. Njihova storitev je bila omejena na območje Londona. Ko je podjetje privabilo 40.000 naročnikov, je zanimanje televizijskih postaj začelo intenzivno naraščati. Storitve VOD so danes dosegljive tudi po celotni Ameriki, leta 2008 jih je uporabljalo 80 % ameriških uporabnikov interneta. Aplikacijo si je preneslo kar 43 % mobilnih uporabnikov. Po zapisih Evropskega avdiovizualnega observatorija je bilo v Evropi konec leta 2006 dosegljivih 142 plačljivih storitev VOD. Število je do leta 2009 narastlo na 650. [21] 4
3.2 FUNKCIONALNOST Prenos in pretakanje video vsebin na zahtevo omogoča uporabnikom iste funkcije kot prenosni ali DVD-predvajalniki. Sistemi vsebine hranijo na trdih diskih in uporabljajo medpomnilnike za funkcijo previjanja posnetkov naprej ali nazaj. Izbrana vsebina se tako prenese iz trdih diskov in lahko do nje dostopamo kadarkoli in kjerkoli ţelimo. [21] Slika 1: Delovanje storitve videa na zahtevo 3.3 VIDEO VSEBINE NA ZAHTEVO V EVROPI Razvoj videa na zahtevo v Evropi je unikaten, saj je tu veliko različnih trgov in to dejstvo razvoj izrazito loči od trenutnega statusa v Ameriki. Prav tako evropski gledalci namenijo gledanju televizije dnevno manj časa kot ostali. Ameriški ponudniki videa na zahtevo iščejo nove načine za razširitev svojih sistemov v Evropo. Dobro sta ţe razširjena sistema Netflix in HBO. Raziskovalci pri Digital TV Research napovedujejo, da imata Nemčija in Francija potencial, da se okoli leta 2020 pribliţata ameriškim standardom. V Rusiji so razvili stream.ru, ki hitro povečuje število naročnikov. Vrste VOD ponudnikov v EU: - telekomunikacijski operaterji, - tradicionalni oddajniki, - proizvajalci in distributerji vsebine, - spletne strani za ogled video vsebin, - zbiralniki, - avdiovizualni arhivi (skladi javne podpore). [6] 5
3.3.1 OVIRE RAZVOJA VOD STORITEV V EVROPI V Evropi najdemo veliko različnih jezikov, davčnih pravil in pravil za starševski nadzor. Ta pravila so za ameriške ponudnike največja ovira, saj vsak raje gleda lokalne vsebine v svojem jeziku, kar pa Netflix in HBO zaenkrat še ne moreta nuditi vsem evropskim drţavam. Ponudniki VOD storitev v Evropi trdijo, da trg še ni dovolj zrel in prav zaradi tega te storitve še niso profitne. Določen del populacije nima dobrega znanja s tega področja, zato tudi VOD storitve ne zna uporabljati, ali pa dvomijo v njihovo legalnost (piratstvo). Naslednji problem, s katerim se soočajo VOD ponudniki, je dejstvo, da ponudniki vsebin postavljajo previsoke cene licenc za dostopnost vsebin. Razvoj sistema video na zahtevo v Evropi je zaradi mnogih raznolikosti zelo razdrobljen in vsi lokalni ponudniki nimajo vedno dovolj profita, da bi nadaljevali z delovanjem. Kljub vsem naštetim oviram razvoj VOD storitev v Evropi hitro raste. Spodnja tabela prikazuje spremembo porabe potrošnikov na digitalnih medijih in VOD storitvah od leta 2006 do leta 2011 in dokazuje, da razvoj VOD trga dokaj hitro narašča iz leta v leto. [6] Tabela 1: Evolucija porabe potrošnikov na digitalnih medijih in VOD storitvah (2006 2011) ( v milijonih ). (IVF 2012) Tip 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Skupna poraba potrošnikov na digitalnih medijih Skupna poraba potrošnikov storitvah 28,3 48,6 84,7 138,6 2570 364,4 446,2 516,9 604,3 694,6 754,5 848,4 3.4 VIDEO VSEBINE NA ZAHTEVO V SLOVENIJI Na slovenskem televizijskem trgu prevladujejo kanali v lasti Central European Media Enterprises (CME). Ti kanali so Pop TV, Kanal A, BRIO, OTO, KINO1) in so v letu 2012 imeli 36,6 % deleţ občinstva. Javna radiotelevizijska organizacija RTV je skupaj z regionalnimi programi istega leta imela 27,7 % deleţ občinstva. [18] 6
SiOL (Telekom Slovenije) ima pribliţno 126.636 naročnikov, kar znaša 56 % televizijskega trga, T2 pa zajema 32 % televizijskega trga. Konec leta 2012 je kabelska televizija oskrbovala 30 % domov z video vsebinami. Glavni operater je Telemach z 200.000 naročniki. Danes internetno televizijo uporablja več kot 26 % prebivalstva. [18] V diplomskem delu bomo primerjali dve najbolj razširjeni televizijski postaji. Zanimalo nas bo, v kolikšni meri so vsebine, ki nas zanimajo, dostopne za nelinearno gledanje. Primerjali bomo POP TV, ki nam nelinearno gledanje omogoča prek plačljive storitve VOYO, in RTV SLO, ki za tovrstno gledanje uporablja RTV 4D in je brezplačen za uporabo. 3.4.1 RTV 4D Radiotelevizija Slovenija sestavlja nacionalne programe: TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3, TV Koper Capodistria in TV Maribor. V arhivu je shranjena vsebina od 12. maja 1957 do danes. Vsebina je dostopna vsem prek računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Spletna stran www.rtvslo.si je začela delovati leta 1995, leta 2001 pa multimedijski center MMC, ki zagotavlja vsebine za ogled prek mobilnega in spletnega portala. Uporabnikom ponuja ogled video vsebin na zahtevo iz arhiva, ki obsega prek 1.000.000 avdio in vizualnih vsebin ali ogled v ţivo večine programov lastne produkcije. [22] Tabela 2: RTV arhiv. Vrsta televizijskega arhiva Filmi lastne produkcije Neobjavljeno filmsko gradivo in gradivo tujih agencij Fotografska zbirka Prispevki dnevno informativnega programa Oddaje na kasetah in magnetoskopskih trakovih Oddaje na videokasetah Količina 30.000 ur 2.000.000 metrov filmskega traku 400.000 fotografij 1.650.300 m filmskega traku 23.000 ur programa 7.000 ur programa 7
3.4.1.1 Enostavnost uporabe Na spletni strani www.4d.rtvslo.si je glavni meni enostaven za uporabo in razumljiv. Meni vsebuje opcije Arhiv, V ţivo, Spored, Oddaje in ponuja moţnost enostavnega iskanja. Slika 2: Naslovna stran RTV 4D. 3.4.1.2 Zahteve in pogoji za uporabo Za uporabo sistema RTV 4D se uporabnikom ni potrebno registrirati na portalu MMC. Vse avdio in video vsebine so dostopne brezplačno vsem uporabnikom spleta. 3.4.1.3 Dostopnost sistema Sistem od uporabnikov zahteva namestitev brezplačnega spletnega predvajalnika Adobe Flash in deluje v vseh spletnih brskalnikih, več platformah in zagotavlja dobro kakovost video vsebin. Pred začetkom uporabe sistema moramo na računalnik namestiti Infinite HD (TMM) aplikacijo. Aplikacija je zdruţljiva z operacijskimi sistemi Windows, Linux in Mac. Inštalacija nam vzame dobro minuto časa in je brezplačna za uporabo. Na voljo je tudi mobilna aplikacija za operacijske sisteme Android in Mac. 8
3.4.1.4 Dostopost arhiva Arhiv in TV V ţivo sta dostopna vsem spletnim uporabnikom kadarkoli in kjerkoli brez registracije ter brezplačno. Arhiv se ne spreminja. Vsebina, ki je bila naloţena v sistem, nima določenega časa dostopnosti. Sistem nam ponuja ogled televizije v ţivo, ne nudi pa ogleda televizije s časovnim zamikom. 3.4.1.5 Posledice uporabe Sistem uporabnikom olajša gledanje televizije, saj jim omogoča ogled izbranih TV-vsebin kadarkoli in kjerkoli v Sloveniji. Uporabnik za uporabo sistema ne porabi nič denarja, vloţi le malo truda, da najde ţeleno vsebino. 3.4.2 VOYO Voyo prvi slovenski je naročniški video na zahtevo. Deluje od 3. oktobra 2011 pod okriljem Pro Plusa. Spletni arhiv je obseţen, vsebine pa so primerne za vse starosti in okuse. Voyo nam ponuja bogat izbor filmskih uspešnic, serij, resničnostnih šovov, risank, informativnih in športnih oddaj. S 7-dnevnim časovnim zamikom pa lahko kjerkoli in kadarkoli spremljate TV-programe POP TV, Kanal A, KINO, BRIO in OTO. Video vsebine so uporabnikom v Sloveniji dostopne 24 ur na dan, 7 dni v tednu prek računalnikov, tablic, pametnih telefonov in pametnih televizij. [20] 3.4.2.1 Enostavnost uporabe Sistem Voyo je dokaj enostaven za uporabo in je tako primeren tudi za tisti del gledalcev, ki niso dobro računalniško pismeni. Na spodnji sliki je naslovna stran sistema Voyo. V zgornjem levem kotu imamo meni, ki je uporabnikom viden takoj. 9
Slika 3: Naslovna stran Voyo. Tukaj lahko izbiramo med naloţenimi vsebinami (s klikom na IZBERI+POGLEJ) in televizijo v ţivo (TV). Slika 4: Izbor IZBERI in POGLEJ. Slika 5: Izbor TV-postaj. 10
3.4.2.2 Zahteve in pogoji za uporabo Za uporabo sistema Voyo se moramo najprej registrirati na njihovi strani ali na portalu 24 Ur.com. Registracija je brezplačna in zahteva vaše ime, e-mail naslov in poljubno geslo. Ob prvi prijavi in naročilu storitve vsakemu naročniku pripada 14-dnevno promocijsko obdobje, ki je brezplačno. Uporabnik potrebuje za nemoteno predvajanje vsebin internetno povezavo s hitrostjo prenosa podatkov vsaj 2 Mbit/s. 3.4.2.3 Dostopnost sistema Sistem Voyo od uporabnikov zahteva namestitev brezplačnega spletnega predvajalnika Adobe Flash in deluje v vseh spletnih brskalnikih, več platformah in zagotavlja dobro kakovost video vsebin. Na voljo je tudi brezplačna mobilna aplikacija za operacijske sisteme Android in Mac. 3.4.2.4 Dostopnost arhiva Arhiv in TV v ţivo sta dostopna vsem registriranim uporabnikom 24 ur na dan, 7 dni v tednuv Sloveniji. Večina vsebin je dostopnih le v Sloveniji. V tujini so dostopne informacijske oddaje in izbrane vsebine (odvisno od pravic in licenc). Arhivi TV-vsebin se spreminjajo in vsak mesec so na voljo nove filmske uspešnice. Kako dolgo so arhivi serij in filmov dostopni, je odvisno od pravic, ki jih določijo distributerji. Posnetki informativnih oddaj se v arhiv dodajajo vsak dan sproti. [20] 3.4.2.5 Posledice uporabe Sistem uporabnikom olajša gledanje televizije, saj jih omogoča ogled izbranih TV-vsebin kadarkoli in kjerkoli v Sloveniji. Če se uporabnik odloči uporabljati VOYO več kot štirinajst dni, znaša mesečna naročnina 7,00 EUR. [20] 11
3.4.3 PRIMERJAVA VOYO IN RTV 4D Tabela 3: Primerjava VOYO in RTV 4D. VOYO RTV 4D Enostavnost uporabe - preprosta uporaba na spletu - razumljiv meni - preprosta uporaba na spletu - razumljiv meni Zahteve in pogoji za uporabo - registracija - sklep naročniškega razmerja - mesečna naročnina v višini 7,00 EUR - uporaba brez registracije - uporaba brez naročniškega razmerja - brezplačno - zahteva namestitev brezplačnega spletnega predvajalnika Adobe Flash - zahteva namestitev brezplačnega spletnega predvajalnika Adobe Flash - namestitev Infinite HD (TMM) aplikacijo (Octoshape Aps Dostopnost sistema - računalnik, tablice, pametni telefoni in pametne televizije - računalnik, tablice in pametni telefoni - mobilna aplikacija - operacijski sistemi: Windows, Linux, Mac, Android - mobilna aplikacija - operacijski sestemi: Windows, Linux, Mac, Android Dostopost arhiva - čas dostopnosti se spreminja na mesečni ravni - čas dostopnosti posameznih vsebin ni omejen Moţnost TV v ţivo Da, za vse registrirane naročnike v Sloveniji. Da, za vse uporabnike spleta v Sloveniji. 12
- TV programi POP TV, Kanal A, KINO, BRIO in OTO - TV programi TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3, Televizija Koper Capodistria in Televizija Maribor Moţnost televizije s časovnim zamikom Da, za vse registrirane naročnike v Sloveniji. Ne. Posledice uporabe - laţji dostop do ţeljene vsebine - laţji dostop do ţeljene vsebine - hitro iskanje po arhivih - hitro iskanje po arhivih - plačevanje mesečne naročnine V zgornji tabeli je povzetek primerjave med sistemoma Voyo in RTV 4D v enostavnosti uporabe, zahtevah in pogojih za uporabo, dostopnosti sistemov in arhivov ter posledicah uporabe. Iz tabele lahko razberemo tudi, ali ponudnika omogočata moţnost ogleda TV v ţivo in ogled televizije s časovnim zamikom. Kot lahko vidimo, imata oba ponudnika dokaj enostavno začetno spletno stran z razumljivim menijem, ki je primeren za vse uporabnike. Pri ponudniku Voyo izbiramo med naloţenimi vsebinami (s klikom na IZBERI+POGLEJ) in televizijo v ţivo (TV), pri ponudniku RTV 4D pa meni vsebuje opcije Arhiv, V ţivo, Spored, Oddaje in ponuja moţnost enostavnega iskanja. Voyo od uporabnika zahteva registracijo in plačilo za nadaljnjo uporabo, medtem ko je RTV 4D popolnoma brezplačen za uporabo, a ob prvi uporabi zahteva namestitev aplikacije Infinite HD. Oba sistema sta dostopna na raznoraznih napravah in na mnogih operacijskih sistemih. Na voljo sta tudi brezplačni mobilni aplikaciji za mobilno uporabo. 13
Druga razlika med ponudnikama se pojavi pri dostopnosti arhiva, saj Voyo mesečno spreminja dostopne arhive, RTV 4D pa arhiva ne spreminja, vse vsebine v arhivu so dostopne vedno. Oba ponudnika ponujata ogled televizije v ţivo za TV-programe, ki jih imajo v lasti. Moţnost ogleda televizije z zamikom pa omogoča le Voyo za sedem dni nazaj. RTV 4D te storitve ne ponuja, ima pa vse pretekle predvajane oddaje shranjene v arhivu, ki je dostopen ves čas. Prav tako se ponudnika razlikujeta pri posledicah uporabe na uporabnike, saj morajo uporabniki Voyo storitve plačevati mesečno naročnino, uporabniki RTV 4D pa ne. Vendar pa je tudi za dostop programov RTV SLO treba plačevati naročnino. Naročnino mora RTV-ju plačevati kdorkoli ima doma televizijski sprejemnik, radio ali avtoradio, ne glede na to, ali programe na RTV SLO spremlja ali ne. 3.5 DOSTOPNOST IZBRANIH TELEVIZIJSKIH VSEBIN PREK STORITEV VOYO IN RTV 4D V drugem delu diplomskega dela se bomo osredotočili na stalen terminski načrt predvajanja v obdobju enega tedna za obe televizijski postaji, izbrali določeno vsebino ter preverili, ali je ta dostopna za nelinearno gledanje in če je, na kakšen način je dostopna. Spremljali smo spored obeh TV-postaj od 20. 7. 2015 do 24. 7. 2015. 14
Tabela 4: Dostopnost izbranih vsebin na RTV 4D. RTV SLO 1 Naslov oddaje/filma Čas predvajanja Dostopnost Pon, 20. 7. 2015 Otroški program OP: risanka Lojzek 15.40 Ni arhivirano. Tor, 21. 7. 2015 Poročila ob petih 17.00 Da. Sre, 22. 7. 2015 kviz Male sive celice 15.40 Ta del oddaje še ni arhiviran. Čet, 23. 7. 2015 Tv-nadaljevanka, Strasti, epizoda 34/60 23.15 Da. Pet, 24. 7. 2015 Tarča Arbitraţa med prisluhi in potopom 13.30 Da. Iz zgornje tabele vidimo, da je večina vsebin dostopnih in arhiviranih za ogled kadarkoli in kjerkoli. Oddaje so dodane v arhiv malo za tem, ko so predvajane v sklopu rednega predvajanja. Le iskalni niz Otroški program (risanka Lojzek) ni vrnil nobenih rezultatov o arhiviranju te oddaje. Prav tako nismo našli prejšnjih delov te risanke, ki bi bili dostopni za nelinearno gledanje. Tudi ogled informativne oddaje Tarča, ki se je predvajala pred štirimi dnevi (analizo smo izvajali 28. 7. 2015), ni bil moţen. Vsi prejšnji deli Tarče so bili arhivirani. Prav tako na ta dan še ni bila arhivirana oddaja Male sive celice. V arhiv RTV 4D so redno in takoj dodane skoraj vse informativne oddaje in nanizanke lastne produkcije. Za dostop do ostalih oddaj in filmov moramo počakati nekaj dni. 15
Tabela 5: Dostopnost izbranih vsebin na VOYO. POP TV Naslov oddaje/filma Čas predvajanja Dostopnost Pon, 20. 7. 2015 ameriška risanka Doktor Glavca (Contraptus), 1. sezona, 33. del 21.00 Ni arhivirano. Tor, 21. 7. 2015 slovenska informativna oddaja 24UR 18.55 Da (za registrirane uporabnike). Dostopen še 24 dni. Sre, 22. 7. 2015 MasterChef Slovenija, 1. sezona, 11. del 12.40 Da (za registrirane uporabnike). Dostopen še 25 dni. Čet, 23. 7. 2015 hrvaška nanizanka Kar bo, pa bo (Kud puklo da puklo), 27. del 20.00 Da (za registrirane uporabnike). Dostopen še 1008 dni. Pet, 24. 7. 2015 slovenska informativna oddaja 24UR zvečer 23.05 Da (za registrirane uporabnike). Dostopen še 28 dni. Za naročnike VOYO so, sodeč po analizi, bile dostopne vse naključno izbrane vsebine (razen ameriške risanke Doktor Glavca). Analiza je potekala 28. 7. 2015, kar je ţe več kot sedem dni po predvajanju izbrane risanke, zato moţnost gledanja televizije s časovnim zamikom za sedem dni ni več moţna. Oddaje lastne produkcije, kot so 24ur, 24 ur zvečer, Preverjeno, so dostopne še en mesec po predvajanju na televeziji. Za ostale oddaje pa 16
omejitve dostopa ne moremo posplošiti, saj je dostopnost vsake oddaje določena s strani distributerjev, ki ponujajo določeno vsebino. 4 VPLIV DRUŢBENIH OMREŢIJ NA TELEVIZIJO Televizija je ţe od nekdaj tradicionalno pomemben spodbujevalec za razne socialne interakcije in pogosta tema pogovora. Učenjaki, kot sta Newcomb in Tichi, so se sklicevali na televizijo kot kulturni forum, kjer ljudje lahko razpravljajo o široki paleti tem ali elektronsko srce, ki zbliţuje ljudi. Druţbena omreţja v novi tehnološki dobi omogočajo gledalcem televizije doţivljanje občutka skupnega gledanja televezije, čeprav dejansko niso skupaj v istem prostoru. Takšno gledanje televizije ponuja gledalcem, da lahko delijo svoja mnenja in doţivetja v realnem času s pomočjo računalniške komunikacije v času predvajanja določene vsebine. Študije v zadnjem desetletju definirajo televizijo kot stroj, ki omogoča interaktivnost. Mnogi gledalci so našli načine, kako se vključiti v pogovore na druţbenih omreţjih. Druţbena omreţja so spletne strani, ki omogočajo uporabnikom, da si zgradijo javni ali poljavni profil, ustvarijo seznam njihovih interesov in nato spoznajo ljudi z istimi ali podobnimi interesi. Storitvi, kot sta Facebook in MySpace, omogočata uporabnikom, da delijo svoje najljubše televizijske šove, oddaje in filme. V drugi polovici leta 2009 so ustvarili novo aplikacijo, ki omogoča uporabnikom gledanje določenihh posnetkov na sami strani druţbenih omreţij. Obstajajo tudi 3D virtualni svetovi (Second Life, YouTube3D), s katerimi lahko uporabniki ustvarijo avatar (navidezno resničnost), kjer lahko virtualno sedijo v istem prostoru in gledajo televizijo. [24] 17
4.1 VPLIV FACEBOOKA V nadaljni raziskavi se bomo osredotočili na druţbeno omreţje Facebook in raziskali, kako vpliva na izbrani televizijski postaji (RTV1 in POP TV) ter kaj nam televizijski postaji ponujata in kaj zahtevata od nas za dostop do ţeljene vsebine. Definicija Facebooka po prosti enciklopediji Wikipedia:«Facebook je druţbena spletna stran, ki je bila ustanovljena 4. februarja 2004 v mestu Cambridge v Massachusettsu in pripada in deluje v okviru zasebnega starševskega podjetja Facebook, Inc.«[8] Raziskali bomo, kako sta posamezni televizijski postaji predstavljeni na druţbenem omreţju Facebook, kako oglašujeta svoje vsebine in v kolikšni meri so te dostopne za ogled prek samega druţbenega omreţja. Spremljali smo objave obeh TV-postaj od 20. 7. 2015 do 24. 7. 2015. 4.1.1 FACEBOOK IN RTV SLO Facebook stran RTV Slovenija objavlja na dan od ene do največ tri objave. V sklopu RTV Slovenija lahko gledamo programe TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3. Kot lahko razberemo iz spodnje tabele, se največ objav nanaša na vsebine predvajane na TV SLO 1, nekaj pa tudi na vsebine predvajane na TV SLO 2. Objave prejmejo od dveh do enajst všečkov v povprečju. Prva izjema (glede reakcije uporabnikov) je objava o dokumentarni oddaji Sama proti Hitlerju, ki je prejela osem všečkov, en komentar in 2 delitvi objav. Druga izjema je objava o prenosu kolesarske dirke po Franciji, ki je prav tako prejela osem všečkov. Prav tako je objava o delovnem obisku predsednika ruske vlade v Sloveniji prejela osem všečkov in en komentar. Največ interakcije med uporabniki v terminu analize je vzbudila objava o filmu Masaker (enajst všečkov in dva komentarja). 18
Tabela 6: Objave RTV 4D na Facebooku. [7] Datum Število Čas Število Vsebina objave objav objave všečkov Pon, 20. 7. 2015 2 17.50 1 Nov teden, nov Tednik. Ob 20.00 na TV SLO 1. Dodan je kratek video predogleda oddaje. 19.30 1 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen, ob 20.00 na TV SLO 2. Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo ţuţelk. Bil je biolog in pionir sodobne bioakustike. Dodan je kratek video predogleda oddaje. Tor, 21. 7. 2015 1 19.00 8 Nocoj si lahko na TV SLO 1 ob 20. uri ogledate zadnji del fr. nad. Obupani starši, nato pa ob 20.50 sledi fr. dok. oddaja Sama proti Hitlerju. Vsebina dok. filma: Čeprav je večina prebivalcev podpirala reţim, niso bili navdušeni nad vojno. Kako so ţiveli povprečni ljudje v prestolnici Tretjega rajha? Kako so hodili v sluţbe in poskušali ohraniti dostojanstvo v vedno bolj nasilnem okolju? Za zmagovito fasado rajha se je skrival popolnoma neznan svet. Dodan je kratek video predogleda oddaje Sama proti Hitlerju. Sre, 22. 7. 2015 2 13.09 8 Po dnevu premora kolesarji danes nadaljujejo dirko po Franciji. V neposredni prenos se bomo vključili na TV SLO 2 ob 14.45. Dodana je slika kolesarja. 19.00 6 Nocojšnji film tedna je nemški film Zvesti soprog (TV SLO 1 ob 20.05), ki je na festivalu nemškega TV-filma leta 2014 prejel vse glavne nagrade. Gre za zgodbo o uspešnem nemškem časopisnem uredniku in pisatelju, ki sprejme kandidaturo za predsednika drţave. Takoj, ţe ob samem imenovanju, se pokaţejo osebnostni madeţi... Dodan je kratek video 19
predogleda filma. Čet, 23. 7. 2015 3 12.57 2 Kolesarji so na dirki po Franciji včeraj odkolesarili eno od štirih gorskih etap. Danes bo na sporedu 18. etapa, od Gapa do Saint Jean de Maurienneja. Na sporedu bo kar sedem klancev. Najzahtevnejši bo prelaz posebne kategorije Glandon (1.924 m). V neposredni prenos se bomo vključili ob 15.00 na TV SLO 2. Dodana je slika kolesarjev. 15.30 2 TARČA: Arbitraţa med prisluhi in potopom, TV SLO 1 ob 20.00, o novem zasuku v slovensko-hrvaškem sporu. Dodana je slika voditelja oddaje. 19.00 11 Koprodukcijski film Masaker je grenko smešna satira o dveh druţinah, ki se zapleteta v ''odrasel obračun'', potem ko se njihova sinova spreta in obračunata s pestmi na igrišču. Odlična igralska zasedba in scenarij sta razloga za ogled filma. TV SLO 2 ob 20.00. Dodan je kratek video predogleda filma. Pet, 24. 7. 2015 1 18.00 9 26. in 27. julija bo na delovnem obisku v Sloveniji predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev. Ob tej priloţnosti se je dopisnica RTV Slovenija v Moskvi Vlasta Jeseničnik z ruskim premierjem pogovarjala o odnosih med drţavama, zahodnih sankcijah, reševanju krize v Ukrajini in krepitvi ruskokitajskega sodelovanja. Pogovor s predsednikom ruske vlade bo na sporedu ob 21.20 na TV SLO 1. Dodan je kratek video predogleda oddaje. 20
4.1.2 FACEBOOK IN POP TV Facebook stran POP TV objavlja na dan od ene do največ dve objavi. V sklopu POP TV na Facebooku lahko spremljamo POP TV, KANAL A, KINO, BRIO in OTO. Iz spodnje tabele lahko razberemo, da se večina objav nanaša na vsebine, predvajane na programu POP TV. Objave prejmejo od 10 do 30 všečkov v povprečju. Največ pozornosti pri uporabnikih je vzbudila objava o seriji Toskana, ljubezen moja (30 všečkov), najmanj pa objava o komediji Zohan na KINO (6 všečkov). Tabela 7: Objave POP TV na Facebooku. [9] Datum Število objav Čas objave Število všečkov Vsebina objave Pon, 20. 7. 2015 2 12.15 16 Medtem ko vi počitnikujete, mi pripravljamo presenečenje za vas... Več kmalu! 16.45 30 Ponedeljek je dan za serijo Toskana, ljubezen moja! Takoj po Kar bo, pa bo na POP TV. Dodan je kratek video predogleda nanizanke. Tor, 21. 7. 2015 1 15.31 8 Kar bo, pa bo nocoj ob 20.00 na POP TV. Sledi Preverjeno najboljše zgodbe te sezone. Dodan je kratek video predogleda nanizanke. Sre, 22. 7. 2015 1 11.46 10 Dakota Fanning, Jennifer Hudson, Queen Latifah v filmu Skrivno ţivljenje čebel. Nocoj po seriji Kar bo, pa bo na POP TV. Dodan je kratek video predogleda filma. Čet, 23. 7. 2015 2 12.28 6 Če ţelite komedijo, ki bo predsedniške zagate postavila na glavo, je Chris Rock pravi igralec za to. Privoščite si dozo smeha! Nocoj ob 20.00 na KINO. 15.30 7 Romantični film Mir, ljubezen in nerazumevanje nocoj po seriji Kar bo, pa bo na POP TV. Dodan je kratek video predogleda filma. Pet, 24. 7. 2015 1 15.56 13 Nocoj po seriji Kar bo, pa bo odbita komedija Zohan je zakon. Ob 21.00 na POP TV. Dodana je naslovna slika filma. 21
4.1.3 PRIMERJAVA REZULTATOV Skozi zgornjo analizo smo ugotovili, da RTV SLO na Facebooku v povprečju objavlja daljše objave kot POP TV. Obe televizijski postaji objavljata od ene do največ tri objave na dan. Facebook stran RTV SLO ima 17.000 uporabnikov, ki sledijo njihovim objavam, POP TV pa 43.000. Ta razlika vpliva tudi na število všečkov na posamezne objave. Objave POP TV na Facebooku prejmejo v povprečju več všečkov kot objave RTV SLO, saj objave POP TV vidi več uporabnikov. 4.2 DOSTOPNOST IZBRANIH TELEVIZIJSKIH VSEBIN NA FACEBOOKU Spremljali smo tudi obe televizijski postaji (RTV SLO inpop TV) na druţbenem omreţju Facebook. Zanimalo nas je, kaj nam ponujajo in kaj zahtevajo od nas za dostop do ţeljene vsebine. Skozi celotno analizo smo ugotovili, da nobena televizijska postaja na druţbenem omreţju Facebook ne omogoča dostopa do celotne vsebin. Ponujajo nam le kratke predoglede vsebine. V objavah oglašujejo in iščejo pozornost gledalcev, da bi si določeno oddajo ali film ogledali v času, ko se predvaja po televiziji. Prav tako nismo v nobenem primeru zasledili kakršnekoli povezave do omenjene vsebine v objavah, prek katerih bi vsebina bila dosegljiva za nelinearno gledanje. 22
5 VPLIV NETRADICIONALNE TELEVIZIJE NA POSAMEZNIKOVO VSAKDANJE ŢIVLJENJE 5.1 RAZMERJE MED TRADICIONALNO TELEVIZIJO IN SPLETOM Izraz tradicionalna televizija označuje medijske ustanove, ki gledalcem nudijo monotematske ali politematske programske vsebine. Predvajajo jih na način, ki gledalcem omogoča linearno spremljanje televizijskih programov, kjer so vsebine urejene v časovno vrsto. Termini predvajanja vsebine od jutra do večera so vnaprej določeni. Takšna razporeditev predvajanja vsebin od gledalcev zahteva, da se prilagajajo tem terminom, če ţelijo spremljati določeno vsebino. Spletne tehnologije in mediji spreminjajo načine predvajanja in produkcije vsebin. Uporabnikom praviloma omogočajo dodatne načine ogleda vsebin, kot so»odloţeno predvajanje«,»predvajanje na zahtevo«ali»video na zahtevo«in ogled plačljivih vsebin v okviru dodatnih plačljivih storitev. Spletno predvajane tradicionalne vsebine, zahtevajo spremembo formata slike za predvajanje prek računalnikov ali mobilnih naprav in zaščito pred nadaljnjim kopiranjem s spleta. Razvoj netradicionalnega predvajanja vsebin vpliva na dodatno prilagajanje uporabnikov in spreminjanje njihovih gledalskih navad. 5.2 KULTURA KONVERGENCE IN MOČ MEDIJEV Konvergenca je pogosto uporabljen izraz v zvezi z razvojem digitalne tehnologije, integracije številk, podob in različnik medijskih elementov. Po letu 1970 je Allan Stone izraz povezoval s takoimenovano poroko v nebesih med računalniki in telekomunikacijami. Kasneje je konvergenca pomenila zbliţevanje medijev in telekomunikacij. Komunikacija je bila v preteklosti podrejena transportu. Če ljudje niso mogli ali niso ţeleli potovati, so izbrali drug način komuniciranja. Danes pa se zdi, da je komunikacija velikokrat prednostna alternativa, ko gre za izbor med transportom ali uporabo telefona. [3] 23
Konvergenca predstavlja premik proti mnoţičnem dostopu informacij z različnimi vrstami komunikacije. Kultura konvergence pomeni uporabljanje različnih medijev, ki so med seboj povezani. Danes lahko z drugimi komuniciramo na več različnih načinov (telefon, računalnik). Prav tako lahko avdiovizualne vsebine, ki so bile v preteklosti dostopne le prek televizije, spremljamo tudi prek telefona, računalnikov ali tabličnih računalnikov. Konvergenca je spremenila medije. Vsebine in informacije so postale laţje in širše dostopne. To spreminja načine našega ţivljenja in dela, vplivajo na naše dojemanje in naša prepričanja. Pomembno je, da te učinke dobro razumemo, saj lahko le tako razvijemo dana sredstva v prid druţbi. V času razvoja novih tehnologij so se pojavljala vprašanja v zvezi z mediji. Ali se razmerje med druţbo in posameznikom spreminja? Ali je druţba začela izgubljati notranjo povezanost? Pri zadnjem vprašanju je potrebno omeniti še, da je izraz»izbira«(posameznikov izbor medijske vsebine) dobil zelo visoko mesto v druţbi. Zaradi tega so se mnogi spraševali, ali se je druţba začela drobiti. [3] Kultura konvergence pomeni uporabljanje različnih medijev, ki so med seboj povezani. V povezavi s televizijo to pomeni moţnost spremljanja televizijskih programov kjerkoli in kadarkoli, ne le prek televizijskih sprejemnikov, ampak tudi prek mobilnih naprav in računalnikov. Konvergenca predstavlja premik proti mnoţičnem dostopu informacij z različnimi vrstami komunikacije. [12] Kultura konvergence omogoča hitro širjenje informacij na različne načine v razne drţave sveta. Vprašanje pa je, če ima druţba večji izbor različnih informacij, ali pa ji ponuja le vse več istega. Mnogi menijo, da je druţba danes slabše informirana, kot pa v prejšnjih generacijah. [3] Medijske hiše promovirajo konvergenco z namenom večjega dobička in ne z namenom demokratizacije televizije ali podelitve moči gledalcem. Z napredkom konvergence lahko prodajajo vsebine na več različnih načinov in s tem več zasluţijo. [12] V vsaki drţavi pa sta moč medijev in kapital odvisna od politike drţave. Politična moč medijev je odvisna od deleţa medijske pozornosti. V primeru televizije kot medija s politično močjo je pomemben podatek deleţ gledalcev. Na podlagi tega podatka se določi cena oglaševalskega prostora in višina dobička. Za televizijske hiše so uredniško oblikovane vsebine (poročila) sredstvo za oglaševalski prostor (vmesni oglasi) in s tem svobodo izraţanja spreminjajo v svobodo potrošniške izbire. Dobro je, da imamo čedalje več tehnologij za spremljanje aktualnega dogajanja po svetu, saj tako novice doseţejo večji deleţ ljudi. Vredno pa se je vprašati, kakšni so ti mediji, kdo so njihovi lastniki in komu sluţijo. Da so komercialni mediji dosegli 24
takšen uspeh, so pri začetku razvoja potrebovali kapital, podporo drţave in podporo pomembnih ljudi. Kapital so si izborili na račun javnega interesa. [3] 5.3 VPLIV NA POSAMEZNIKA Vsakdanjik odraslega posameznika je bil na primer tak: delo, nakupi, gospodinjska opravila, prosti čas, priprava na delo, počitek. Takšen cikel se je ponavljal v ţivljenju prihodnosti. S spremembami v ţivljenjskih vzorcih, ki izvirajo iz sprememb v načinu dela (brisanje razlik med delom doma in v sluţbi), kulturne modernizacije (vedno več zaposlenih ţensk), drugačnih poklicnih in druţinskih usmeritev, izboljšane kvalitete bivanja, olajšanja opravil, servisnih uslug, novih moţnosti za posameznika iz dneva v dan. To mu je nudilo neko stabilnost v ţivljenju in omogočalo načrtovanje komuniciranje, vsakdanje uporabe računalnikov. Naštete spremembe, sproţene s strani nove informacijske dobe, spreminjajo tradicionalen koncept ţivljenjskega poteka. Nekateri menijo, da so te spremembe dobre in da bodo v druţbo privedle do večje demokratizacije na vseh področjih ţivljenja, manjših razlik med spolom in socialnimi poloţaji. Drugi pa so drugačnega mnenja in menijo, da bo zaradi teh sprememb prišlo do povečanja delitev v druţbi (delitev po starosti, spolu, zaposlitvi). Kakorkoli ţe, te spremembe imajo pomemben vpliv na načrtovanje in oblikovanje posameznikovega vsakdana. Vse več ljudi se odceplja od normativnih predstav o ţivljenskem konceptu. Posamezniki si oblikujejo svoje ţivljenje, ne glede na tradicionalen koncept. Prej so posamezniki imeli fiksiran ţivljenjski potek, v novi dobi modernizacije pa je ţivljenjski potek slučajen, saj si ga vsak posameznik prikroji po svoje. Prejšnji ţivljenjski potek je bil predvidljiv, pri novem pa je pogled v prihodnost onemogočen. Levy (avstrijsko-ameriški psihiater in psiholog) pravi, da pride do najbolj svobodnih ţivljenskih potekov, ko so poteki kontigentni in odvisni od posameznikovih odločitev. [19] 5.4 VPLIV NA DRUŢINO Modernizacija (sem spada tudi razvoj netradicionalne televizije) spreminja tudi funkcije druţine. Druţina je osnovna socialna skupina zasebnega ţivljenja, kateri spada posameznik vse ţivljenje. Funkcije tradicionalne druţine ne more zadovoljiti nobena podobna institucija, vprašanje pa je, ali lahko sodobna druţba zadovoljuje te funkcije. Posredno modernizacija vpliva na padec rojstva otrok zaradi pojava potrošniškega 25
egoizma. Potencialni starši raje izberejo ţivljenjsko udobje kot veliko število otrok in posledično slabši standard. Glavni razlogi za spreminjanje ali razpad druţin in manjše število tradicionalnih druţin pa niso le interne spremembe v druţini, ampak tudi v spremembe moderne druţbe v celoti. [19] Pojem tradicionalne druţine predstavlja patriarhalni odnos (moţ dela, ţena skrbi za otroke in gospodinjska opravila). Tudi otroci pripomorejo k vsakdanjim opravilom. V nekaterih druţinah je pomembno skupno druţinsko kosilo, skupno opravljanje druţinskih opravil. Druţinski člani se bolj zbliţajo s tesno komunikacijo ob zgoraj naštetih primerih. [19] V modernem svetu čedalje manj otrok ceni to skupno druţenje celotne druţine. Ob zamudi skupnega kosila pa se morajo soočati z nejevoljo ostalih članov. Veliko otrok raje preţivi prosti čas na računalnikih, telefonih (druţbenih omreţjih), kot pa da bi sodelovali v raznih gospodinjskih opravilih. Veliko druţin preţivi čas kosila ob televiziji in s tem se zmanjša moţnost medsebojne komunikacije med druţinskim člani, pojavi se manjša odzivnost na potrebe ostalih druţinskih članov in posledično več konfliktov v druţini. 5.5 PRIKRIT VPLIV MODERNIH MEDIJEV NA JAVNOST 5.5.1 VPLIV MEDIJEV NA UNIFORMNOST JAVNOSTI Pojem javnost je zelo kompleksen in širok, enotno definicijo teţko najdemo. Javnost je skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ter se organizira, da bi ga rešila. So v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa. Z razvojem nove tehnologije in širjenjem globalizacija nastajajo nove vrste javnih sfer, ki bi pomagale uresničiti načelo posvetovalne javnosti in osebno pravico do komuniciranja. Globalizacija je povečala moţnost sodelovanja drţavljanov v javnem diskurzu. Vprašanje pa je ali to privede do javnega mnenja, ki presega nacionalne drţave, do globalnega mnenja. [17] Poindustrijska oz. informacijska modernizacija vpliva na večjo fleksibilnost in pluralnost v vedenju posameznika, medosebnih odnosih, druţinskih in individualnih vzorcih. Novi tehnološki napredki pospešujejo dva nasprotujoča temeljna procesa: 26
- osvobajanje posameznikov izpod vlade in vodilnih druţbenih okvirjev vsakdanjega ţivljenja, - nastanek prikritih, a močnih pritiskov k uniformnosti ţivljenja, podrejanju določenim institucijam, standardizaciji produktov, komunikacijskim uslugam, stopnjam izobrazbe. [19] Ljudje so vse bolj odvisni od trga dela, medijev, mnoţične potrošnje, denarja, izobrazbe... Vsi pa nimajo enakih moţnosti za dosego predvidenega ţivljenjskega standarda in sloga. Prebivalci razvitejših drţav in višjih slojev imajo več moţnosti za uspeh (izobrazba, denar) kot drugi. Posledično imajo le-ti boljšo moţnost za dosego uniformnega ţivljenja, ki nam ga narekujejo mediji in razne institucije. Proces modernizacije daje vtis, da se pozameznik osvobaja vlade in politične moči, vendar ga ta proces prikrito vodi do uniformnosti in enakih standardov ter načinov ţivljenja po celotnem svetu. [19] 5.5.2 SVOBODA JAVNOSTI Razvoj nove tehnologije vpliva na posameznikovo svobodo. Natančneje na svobodo vpliva politika, ki nadzoruje medije (tudi televizijo). Torej svobode ne jemlje sama tehnoogija, ampak politika in lastniki medijev. Večina javnosti pa misli ravno nasprotno. Mislijo, da pospešen razvoj tehnologije omogoča večjo svobodo na področju medsebojne komunikacije. Prav tako gledajo na komunikacijo med posamezniki iz različnih koncev sveta kot na širjenje različnih kultur po svetu. Danes ima skoraj vsako gospodinjstvo v lasti vsaj eno televizijo. Zakaj pa so televizije tako popularne? Odgovor na slednje vprašanje je, da televizijski kanali ne sluţijo le za zabavo, ampak tudi za večanje stopnje splošne razgledanosti, znanja in informiranosti. Gledanje visoko kvalitetnih slik je bolj priljubljeno kot branje časopisov ali revij. Če bodo ljudje še naprej raje brali poljubno izbrano vsebino kot vnaprej definirane vsebine, bo zanimanje za storitve na zahtevo ostajalo. Za javnost bo nastajalo vedno več omreţij v različnih drţavah, a ta omreţja bodo medsebojno povezana v piramido. Televizijska omreţja so pogosto primerljiva z monopoli. Monopol prestavlja razmere na trgu, ko hoče ponudnik določenih storitev biti edini, ki ponuja te storitve in nima nadomestila. Televizija hoče izpodriniti ostale medije, kot sta radio in časopis. [14] 27
5.6 TELEVIZIJA, KOT ELEMENT PRI DEMOKRATIZACIJI JAVNOSTI Prava demokratizacija mora ljudem omogočiti, da so svobodni potrošniki medijev in da lahko svobodno izmenjujejo sporočila v mnoţničnem komuniciranju. Vzpostavitev demokratičnega sistema je tesno povezana z nacionalnostjo (demos in etnos). Globalizacija spreminja razmerja med demosom in etnosom. Zdi se, da je odstranila etnos, naravni temelj in okvir demokracije. [17] Televizija je lahko pomembno orodje za doseganje druţbeno-političnih ali druţbenoekonomskih odnosov v določeni druţbi v določenih časovno omejenih okoliščinah. Spreminja odnos javnosti do homoseksualcev in rasno drugačnih. Z negativno predstavitvijo terorizma vpliva na manjšo stopnjo pojava terorističnih napadov. Vse več je vsebin, ki spodbujajo demokracijo in s tem enakost vseh pred zakoni, enakost v druţbi in enako pravico do informiranosti vseh ljudi. [4] 28
6 SKLEP Razvoj tehnologije hitro napreduje iz leta v leto in ljudem omogoča laţje vsakdanje ţivljenje. Znanstveniki izdelujejo naprave, ki nam pomagajo pri raznih opravilih. Od leta 1994 naprej so znanstveniki na področju televizije naredili velik napredek, ki nam olajša celo gledanje televizije. Začel se je razvoj storitve video na zahtevo, ki nam nudi ogled izbranih vsebin praktično kadarkoli in kjerkoli. Razvoj tovrstnih storitev hitreje napreduje v Ameriki, teţje pa v Evropi, predvsem zaradi raznolikosti kontinenta v jeziku, davčnih pravilih in pravilh za starševski nadzor. Večina ljudi najraje gleda oddaje v svojem jeziku, zato mora vsaka drţava v Evropi razvijati svoje storitve videa na zahtevo. Velikokrat pa se zgodi, da potencialnim ponudnikom takšnega sistema na poti do uspeha zmanjka finančnih sredstev. Prav ta raznolikost Evrope pa preprečuje vdor ameriških sistemov, ki ţelijo prevladati na svetu. Prvi cilj diplomskega dela je bil analizirati in primerjati dva slovenska sistema videa na zahtevo (RTV 4D in VOYO) ter v sklopu tega cilja zavreči oziroma potrditi naslednjo hipotezo H1: Dostopnost tradicionalnih televizijskih vsebin prek storitev druţbenih omreţij omogoča laţji in celovitejši dostop do vsebin linearne televizije. Analiza sistemov je pokazala podobne rezultate. Glavna razlika je v plačljivosti, saj je RTV 4D brezplačen, Voyo pa ne. Vendar pa tudi RTV SLO zahteva mesečni prispevek za vse lastnike televizije ali radijskega sprejemnika. V končni analizi pa smo ugotovili, da za dostop vsebin na RTV 4D ni potrebno plačati posebnega prispevka. H1 lahko na podlagi analize delno potrdimo. Do vsebin, ki se predvajajo v sklopu rednega terminskega sporeda, lahko laţje in celoviteje dostopamo s pomočjo sistemov videa na zahtevo, ne pa direktno prek druţbenih omreţij. Vsekakor pa druţbena omreţja pripomorejo k oglaševanju omenjenih sistemov in popularnih vsebin. Drugi cilj diplomskega dela je bil raziskati način predstavitve izbranih televizijskih hiš na Facebooku in zavreči oziroma potrditi naslednjo hipotezo H2: Dostop do linearnih vsebin s pomočjo druţbenih omreţij spreminja naše vsakdanje navade. Tudi pri tem delu analize sta obe televizijski hiši pribliţno enako aktivni na Facebooku. Večjo popularnost je dosegla komercialna televizijska hiša POP TV (za 26.000 več sledilcev na Facebooku). Posledično njihove objave pritegnejo več gledalcev. H2 lahko na podlagi analize potrdimo. Vsekakor nam je gledanje televizije olajšano, saj lahko gledamo izbrane vsebine 29