BALINAR. Intervju: Primož Marinko Roberto Favre Ivan Breznik - Jani Aleš Borčnik in Anže Petrič Tadeja Petrič Teo Collori

BALINAR Glasilo Balinarske zveze Slovenije - januar 2020 - leto 29 - številka 1 Intervju: Primož Marinko Roberto Favre Ivan Breznik - Jani Aleš Borčnik in Anže Petrič Tadeja Petrič Teo Collori Dan slovenskega balinanja Svetovno prvestvo člani - Mersin 2019 Svetovno prvenstvo U18/U23 - Alassio 2019 Svetovni pokal članice - Mersin 2019 V naslednji številki: Super liga, 1. in 2. državna liga, državna prvenstva, priprave na Evropsko prvenstvo v Ljubljani, predstavitev novih reprezentančnih dresov

Spoštovane balinarke in balinarji. Pred vami je prva številka vašega prenovljenega časopisa Balinar. Naš osnovni namen je, da bi vas redno lahko informirali o dogajanju v vaši športni panogi. Poleg novic, kjer bomo seveda odvisni tudi od vaših prispevkov, bomo skušali vedno najti prostor tako za strokovne članke kot tudi za bolj osebne poglede na balinarski šport. Redakcija je sestavljena iz izkušenih novinarjev, ki balinanje spremljajo že desetletja, kot tudi iz novinark in novinarjev, ki jim je poročanje o balinanju in ljudeh povezanih s športom nekaj novega. In nov in svež pogled na vaš šport mogoče ni slab. To boste seveda ugotovili in ocenili predvsem vi. Časopis, ki je pred vami bomo skušali postaviti na ogled šestkrat letno. Dogajanj v balinarskem športu je seveda toliko, da bi si zaslužili vsaj mesečnik, ampak časopis je tako in tako samo eden izmed kanalov komunikacije. Rad bi vas ponovno opozoril tudi na spletno stran www.balinarska-zveza.si in predvsem na Facebook profil /BalinarskaZvezaSlovenije/, ki je v kratkem času pridobil zavidljivo število sledilcev. Časopis bo boljši v kolikor nam boste pomagali s svojimi novicami, fotografijami in seveda tudi članki. Najlažja komunikacija je seveda preko našega FB profila, spletne strani ali e-mail naslova. Prva številka je pred vami in veseli bomo vsake kritike, pohvale in še najbolj vsake nove ideje, ki jo bomo lahko upoštevali pri pripravi naslednje številke. Upam, da vam bo branje v veselje. KAZALO................ stran Primož Marinko................... 2-3 Kolumna Dušan Butinar............... 4 Dan slovenskega balinanja........... 4-5 Roberto Favre................... 6-7 Ivan Breznik - Jani................. 8-9 Svetovno prvestvo člani - Mersin 2019... 10-12 Svetovno prvenstvo U18/U23 - Alassio.. 13-15 Svetovni pokal članice - Mersin......... 16 Mladinska reprezentanca............ 17 Aleš Borčnik in Anže Petrič.......... 18-19 Tadeja Petrič.................. 20-21 Teo Collori...................... 24 BALINAR Interno glasilo Balinarske zveze Slovenije Urednik: Tomaž Perovič Uredniški odbor: Simon Maljevac, Boštjan Hegler Oblikovanje in prelom: Tedy Grbec Tisk: GT-design d.o.o. - Naklada: 500 kosov Stališča avtorjev prispevkov ne izražajo nujno stališč Balinarske zveze Slovenije. Za točnost podatkov v podpisanih vsebinah odgovarjajo avtorji. Fotografija na naslovnici: Žan Sodec; foto: Dante Bonino Tomaž Perovič urednik revije BALINAR Primož Marinko, predsednik Balinarske zveze Slovenije Evolucija, ne pa revolucija Novo vodstvo Balinarske zveze Slovenije je vajeti prevzelo poleti in se hitro lotilo številnih aktivnosti. Prvi mož Primož Marinko razkriva, s kakšnimi izzivi se je v zadnjih šestih mesecih spopadal skupaj s svojimi sodelavci in katere poteze bo vodstvo zveze povleklo v naslednjem obdobju. Po čem vam bo najbolj ostala v spominu druga polovica koledarskega leta? Po pestrih dogajanjih. Ni bilo mirnega obdobja. Začeli smo z veliki koraki, a so hitro sledile določene spremembe, na katere smo morali hitro odreagirati. S tem imam v mislih spremembo na selektorskem mestu ob odhodu Aleša Škoberneta, ko smo na mesto vršilca dolžnosti postavili Antona Kosarja. Sledil je še sporazumni dogovor o zaključku sodelovanja z bivšim sekretarjem Danielom Romžanom, tako da smo morali izpeljati vse potrebne postopke za izbor novega. Te spremembe so nam vzele kar nekaj energije in časa, tako da so bile nekatere zadeve in projetki potisnjeni na stranski tir. Vodstvena ekipa je v bistvu povsem nova. Bo to prineslo evolucijo ali revolucijo v delovanje Balinarske zveze Slovenije? Rekel bi, da gre za evolucijo, spremembe niso revolucionarne. Dela preteklega vodstva ne nameravamo porušiti ali izbrisati, temveč na nek način nadgraditi. Trdni temelji delovanja Balinarske zveze Slovenije so bili postavljeni že v času mandatov pokojnega Jožeta Rebca. Bivši predsednik Sandi Kofol je skupaj s svojimi ožjimi sodelavci določene stvari nato dobro zastavil in na tem bomo gradili naprej. Predvsem administrativne zadeve bomo postavili na novo in jih prilagodili času v katerem živimo. Delovanje zveze in celotnega aparata je živa zadeva, ki se mora skozi čas primerno spreminjati, korigirati oziroma dopolnjevati. Odprti smo za vse predloge. Vsakega bomo pretehtali. Določeni predlogi s strani klubov so bili hitro realizirani. Nismo sami sebi namen, temveč delamo za klube in smo njihov servis. V prvih mesecih vašega mandata je bilo v ospredju reprezentančno dogajanje. Kako ste doživeli pestro jesen? Menil sem, da bomo ravno na tem področju vse skupaj bolj mirno izpeljali, a smo morali poseči po novih kadrovskih rešitvah. Ocenjujem, da so bili rezultati dobri. Morda smo vsi skupaj v članski konkurenci pričakovali malce več, vendar je izkupiček ene zlate in dveh srebrnih medalj povsem zadovoljiv. Nenazadnje smo bili v skupni razvrstitvi reprezentanc uvrščeni na tretje mesto. Najbolj me je presenetil uspeh mlajših članov in mladincev. V tej kategoriji smo pokazali, da smo v tehničnih disciplinah korak pred konkurenti. Predvsem mladinec Gašper Povh je navdušil. Obenem pa imamo zelo kakovostno žensko reprezentanco, ki jo ob dobrem delu čaka svetla prihodnost. Se morda obetajo spremembe na selektorskih položajih? Za odločitve je še prezgodaj. Nekatere zadeve smo že pretehtali, a jih moramo še dokončno razčistiti, da bi lahko povlekli kratkoročne ali dolgoročne poteze. Vse ni bilo popolno. Predvsem sem pričakoval, da bo dogajanje v reprezentanci na članskem svetovnem prvenstvu v Turčiji potekalo na malce višjem nivoju. Potrebno bo dobro razmisliti, v katero smer bomo zapeljali vse skupaj. Pred nami je zimsko obdobje brez največjih tekmovanj. Sedaj se bo fokus verjetno preselil na superligo? Tako je. Superligo moramo popularizirati in jo narediti bolj gledljivo, da bo zanimiva za sponzorje in medije. Z reorganizacijo želimo tako ligaški del kot zaključni turnir spraviti na najvišji možni nivo. Veliko pozornosti bomo namenili tudi reorganizaciji državnih prvenstev. Že v letu 2020 se na tem področju obetajo spremembe, ki naj bi prinesle napredek. Predvsem mislim na ustvarjanje dogodkov in združevanje prvenstev. Energija bo usmerjena v ta področja. Primož Marinko, predsednik Balinarske zveze Slovenije So se spremembe v ligaškem delu tekmovanj izkazale kot uspešne? V tem trenutku ne razmišljamo, da bi posegli po novih rešitvah. Stabilizirati moramo superligo, ki se je izkazala kot kakovostno tekmovanje. Če se bo v prihodnjih sezonah pokazalo, da so potrebne nove spremembe, se jih bomo seveda lotili. Morda bi veljalo razmišljati o tem, da bi sistem zaprli in bi tako povsem ločili tekmovalno od rekreativnega balinanja. A smo od takšnih potez še precej oddaljeni. Strokovnjaki opozarjajo na zapostavljenost dela s sodniki, stroko in mladimi. Se strinjate z njihovimi opazkami? Povsem se strinjam s tem, da moramo vložiti veliko truda v pridobivanje novih kadrov na omenjenih področjih. Ravno zaradi prej omenjenih aktivnosti, smo imeli premalo časa, da bi se jeseni maksimalno posvetili tem težavam. Glede pridobivanja novih sodnikov že potekajo izobraževanja, s katerimi bomo že v kratkem okrepili sodniški kader. Potrditi moramo programe za usposabljanje strokovnih kadrov in se izvajanja teh programov lotiti takoj na začetku leta 2020. Vsekakor je to zelo pomemben del našega programa, ki ga ne smemo zapostaviti. Je predlog, da naj bi imel vsak superligaš svojo mladinsko ekipo, ostal na smetišču zgodovine? Ta predlog je bil po mojem mnenju v začetni fazi vpeljan morda preveč na silo, a se je z leti izkazal za zelo dobro rešitev, saj se je začelo aktivneje delati z mladimi. Na podlagi tega sta bili ustanovljeni ligi za dečke in mladince. Žal se je nato izvajanje tega predloga zaradi osebnih interesov posameznikov zaustavilo. Trenutno je še prezgodaj govoriti o tem, ali bomo ta predlog obudili, vsekakor pa je o njem vredno razmisliti. Sicer pa večkrat razmišljam o tem, da se morda sami niti ne zavedamo, kako dobre mlade balinarje imamo in očitno z njimi dobro delamo. A se s tem ne mislimo zadovoljiti. Zagnali smo aktivnosti v povezavi z Nacionalnim panožnim centrom, kar bi bistveno pripomoglo k napredku balinanja. Na Olimpijski komite Slovenije smo poslali prošnjo za soglasje za pričetek ustanavljanja nacionalnegapanožnega centra in nadejamo se pozitivnemu odgovoru. V nekaterih delih Slovenije se z mladimi dela zelo dobro in ta recept želimo prenesti na celotno državo. Balinarski šport moramo predstaviti v šolah ter na ta način pridobiti čim več mladih. Kako ste zadovoljni s stanjem balinarske infrastrukture v Sloveniji? Menim, da nimamo slabe infrastrukture. Trenutno je več balinarskih dvoran in sodobnejših objektov v zahodnem delu Slovenije. Želimo si, da bi ta trend razširili na celotno državo. Določeni pogovori v tej smeri že potekajo. Tako smo se že sestali v vodilnimi iz občine Straža, kjer nameravajo zgraditi regijski balinarski center s pokritim baliniščem. Podobni pogovori potekajo tudi glede gradnje dvoran v Košani in na Kozini, v občini Izola si želijo pokriti balinišče v Kortah. Balinarska zveza Slovenije lahko v tem pogledu pomaga preko razpisov Fundacije za šport. Ključnega pomena je, da se klubi aktivneje angažirajo v tem pogledu. Kakšne rezultate je prinesla na novo sestavljena ekipa za marketing in medije? V tem pogledu smo naredili največji korak naprej. Zagnali smo veliko aktivnosti in prvi rezultati so spodbudni. Postali smo zanimivi za medije. Že nekajkrat se je zgodilo, da nas mediji sami pokličejo in se zanimajo za rezultate, intervjuje in prispevke, tako da nam ni potrebno več prositi za medijski prostor. Svoje mesto smo dobili tudi na radijskih valovih in televizijskih ekranih. Sedaj ne smemo zaspati, temveč moramo tudi v tem pogledu delati naprej. Bo posledično v letu 2020 lažje izpeljati evropsko prvenstvo za ženske, ki ga imate v načrtih? Vsekakor si želimo v Ljubljani izpeljati evropsko prvenstvo za ženske. Načrtujemo, da bi tekmovanje potekalo v začetku maja. Od dokončne finalizacije dogovora z Evropsko balinarsko zvezo nas ločijo malenkosti. Že potekajo zaključni pogovori z Mestno občino Ljubljana. Takoj, ko dobimo zeleno luč, bo podpisan sporazum z Evropsko balinarsko zvezo. Na decembrski prijateljski tekmi proti Hrvaški na Reki sem se na lastne oči prepričal, da naša ženska vrsta premore ogromno potenciala. Za nekatere punce bo evropsko prvenstvo v Ljubljani vrhunec, spet za druge pa lepa odskočna deska za nadaljevanje karier. To nas še dodatno motivira k temu, da naredimo vse za organizacijo prvenstva. Mednarodni koledar bo sprejet v januarju in takrat bo dokončno jasno, kje in kdaj bodo v letu 2020 nastopale vse naše reprezentance. V kakšnih odnosih ste z Mednarodno in Evropsko balinarsko zvezo? V tem pogledu ni bilo zaznati novosti, saj sem z obema zvezama sodeloval že v preteklosti. Dejansko gre samo za nadgradnjo dobrih odnosov. Seveda sedaj pogovori potekajo na višjem nivoju. Lahko potrdim, da so odnosi odlični in to se kaže tudi v ponujenih organizacijah velikih tekmovanj. Med drugim že potekajo lobiranja glede morebitne organizacije moškega svetovnega prvenstva leta 2023. Želimo si, da bi v delovanje mednarodnih organov v prihodnje vključili dodaten slovenski kader. Simon Maljevac 2 3

Dušan Butinar Sprehod skozi čas Dan slovenskega balinanja Praznični dan s številnimi poslasticami Brez dvoma je bila prireditev Dan slovenskega balinanja, ki sta jo izvedla Balinarska zveza Slovenije in BŠK Krim odmeven praznik slovenskega balinanja, ki se je na igrišču končal s prepričljivo zmago ekipe Območne zveze Gorenjske. O rezultatih in udeležencih tekmovanja je veliko napisanega na drugih straneh revije, zato se bom v svojem uvodniku osredotočil zgolj na igro četvork. Ta je bila v začetku tekmovalnega balinanja in tudi še dolga leta zatem takorekoč paradna disciplina balinanja, tako v ligaškem tekmovanju, kot tudi na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Kot primeren uvod v praznično obdobje so slovenski balinarji 1. december izbrali za letošnji Dan slovenskega balinanja. Obiskovalci izjemnega dogodka so lahko uživali v številnih poslasticah. Tudi na turnirjih območnih balinarskih zvez, ki jih poznamo še iz časa nekdanje skupne države, vedno igrajo četvorke. V Sloveniji je sredi 80-ih let v balinarski dvorani Zarja v Ljubljani več let potekal Bassinov memorial, imenovan po enem od ustanoviteljev Balinarske zveze Slovenije. Na njem so nastopale ekipe slovenskih območnih zvez ter gosti iz Hrvaške in Črne gore. Leta 2011 je ob 60-letnici Balinarske zveze Slovenije turnir območnih zvez našel svoj domicil v balinarski dvorani Šiška. V njej je naslednja štiri leta, po smrti dolgoletnega predsednika Balinarske zveze Slovenije Jožeta Rebca, potekal tudi Rebčev memorial, z udeležbo ekip OBZ, ekipe veteranov in reprezentanc članic ter mladincev. Leta 2017 se je turnir četvork poimenoval v Slovenia Open in se preselil v balinarsko dvorano Krim, kjer je vztrajal dve leti. Letos se je ponovno preimenoval v Dan slovenskega balinanja in to ime bo skušal ohraniti tudi v prihodnje, Začetek slovenskega balinanja v igri četvork v Sloveniji zaznavamo že v letih pred drugo svetovno vojno, seveda brez pravil, ki jih poznamo danes. V začetnih letih se je igralo z lesenimi in kasneje s plastičnimi kroglami. Začetek športnega balinanja balinanja v Sloveniji sega v leto 1951, ko je bila ustanovljena Balinarska zveza Slovenije in se je začelo tekmovati po mednarodnih pravilih ter na predpisanih igriščih s kovinskimi kroglami. Tudi v naslednjem obdobju so ligaška in pokalna tekmovanja v Sloveniji potekala v igrah četvork. Vse do sredine 80-ih let prejšnega stoletja, ko se v ligaškem tekmovanju uvede nova kombinacija iger. Četvorkam se najprej dodata igra dvojic in posameznikov, kasneje še natančno zbijanje in igra v krog. Leta 1992 je igro četvork zamenjala igra trojk, nato pa je prišlo še do uvedbe hitrostnega in štafetnega zbijanja. Odtlej se igra četvork ohranja le na turnirjih in v rekreativnem balinanju, ki pa nima tekmovalnega naboja, saj je namenjeno predvsem druženju med prijatelji in predvsem starejši generaciji. Mladi se posvečajo dinamičnim disciplinam v igrah zbijanja. A kakorkoli že, četvorka se je ohranila in še živi. Res pa je, da že dolgo ni več paradna disciplina. Ekipa OBZ Gorenjska Pisana balinarska druščina je v balinarskih dvoranah na Krimu in v Šiški na prvi decembrski dan predstavila vso lepoto balinarskega športa. Šampionke in šampioni iz Francije, Italije, Hrvaške in Slovenije so v družbi mladih in starih balinarskih mojstrov iz domačih logov navdušili zbrano občinstvo, ki je resnično imelo kaj videti. Mednarodni turnir, ki ga naša zveza tradicionalno organizira v začetku decembra, smo preimenovali v Dan slovenskega balinanja. Balinanje si glede na svoje uspehe zagotovo zasluži svoj dan, je v nagovoru ob predstavitvi ekip pojasnil predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko, ki se je skupaj s prisotnimi spomnil na obletnico smrti dolgoletnega predsednika nacionalne zveze Jožeta Rebca. Posebnega priznanja je bil deležen francoski mecen in dolgoletni sponzor Jean-François Gobertier, ki se že vrsto let z veseljem udeležuje podobnih balinarskih dogodkov v Sloveniji. Sodeč po videnem bi lahko takšen balinarski praznik raztegnili vsaj na tri dni, saj so se serije natančnih zadetkov in lepo približanih krogel na vseh igralnih stezah kar vrstile ena za drugo. Že v dopoldanskih urah je bilo v prvem krogu tekmovanja na sporedu nekaj vrhunskih predstav, med katerimi velja izpostaviti zmago slovenske ženske izbrane vrste v postavi Tadeja Petrič, Sara Jenčič, Polona Zule, Mia Švara, Eva Hervol in Nina Volčina proti zasedbi OBZ Postojna sestavljeni iz superligaških igralcev. Vzdušje na turnirju in v naši zasedbi je bilo odlično. Vesela sem, da sem oblekla reprezentančni dres. Pokazale smo, da znamo igrati na visokem nivoju in lahko pariramo tekmecem. V četrtfinalu smo morale priznati premoč kasnejšim zmagovalcem, je povedala Polona Zule. Zelo zanimiv je bil tudi nastop mlade slovenske izbrane vrste Erik Čeh - Žan Sodec - Gašper Povh - Jaka Štremfel, ki je proti moštvu OBZ Gorenjska v zadnjih minutah zapravila visoko prednost in nato v dodatnem obratu morala stisniti roko izkušenejšim tekmecem. Tudi četrtfinalni boji so postregli z vrhunskim balinanjem. Zvenečo zasedbo GDP s svetovnim prvakom Dejanom Tonejcem in francoskim zvezdnikom Dannyjem Montelsom so namučile hrvaške reprezentantke, na čelu z eno izmed najboljših balinark na svetu Nives Jelovica, ki je takole povzela dogajanje na turnirju: Žreb nam ni bil ravno naklonjen, saj smo se z izredno močno ekipo GDP srečale že v četrfinalu. Vedno smo želele igrati proti takšnim mojstrom in sedaj so se nam želje uresničile, tako da smo resnično uživale v tej tekmi. Organizatorjem vse pohvale za lepo organiziran turnir. Osrednji del prireditve je bil namenjen počastitvi izjemnih uspehov slovenskih reprezentanc v iztekajočem se letu. Bogata bera medalj iz svetovnih prvenstev za mladince, mlajše člane in člane ter svetovnega pokala za ženske je bila razlog, da se je podelitev priznanj kar zavlekla. Številni nagrajenci so se morali kar malce stisniti skupaj, da so jih lahko fotografi ujeli v svoje objektive. Najmlajša med nagrajenimi, Iva Guštin, je po prejemu ogromnega pokala za najboljšo v kategoriji do 14 let povedala: Vesela sem tega priznanja, saj sem se skozi celotno leto trudila za čim boljše rezultate in sedaj sem nagrajena za ta trud. Vsaka osvojena medalja je bila nekaj posebnega, največ pa mi pomeni naslov državne prvakinje v igri posamezno. Podobnih misli sta bila tudi balinarka leta Nina Volčina in najboljši med mladinci Gašper Povh, ki sta si skupaj z ostalimi v nadaljevanju programa z zanimanjem ogledala revijalni nastop svetovnih prvakov Aleš Borčnik daje intervju za RTV Slovenija Udeleženci na Dnevu slovenskega balinanja v štafetnem zbijanju Aleša Borčnika in Anžeta Petriča. Velemojstra balinarske formule ena sta pred kamerami nacionalne televizije širši javnosti predstavila to atraktivno disciplino in kljub lagodnejšemu tempu brez večjih težav presegla magično mejo 50 zadetkov. Nato sta za gledalce RTV Slovenija še enkrat podoživela nepozaben finalni nastop v turškem Mersinu, ki ju je po letu 2011 ponovno popeljal na svetovni vrh. Novinarko Petro Mušič je zanimalo tudi kaj si o balinarskem letu 2019 mislita selektor moških reprezentanc Anton Kosar ter predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko. Za tekmovalni vrhunec prazničnega dne je poskrbel zaključek turnirja četvork, v katerem so moči merile zasedbe SLO-ITA z Juretom Kozjekom in Gregorjem Oprešnikom v vodilnih vlogah, izkušena postava OBZ Sežana, GDP in OBZ Gorenjska, za katero so nastopili Jasmin Čaušević, Damjan Sofronievski, Jaka Kosirnik in Zemir Ajdinović. Gorenjci so se pod vodstvom izkušenega Miloša Nikolića očitno iz prvega kroga tekmovanja veliko naučili in so v odločilnih bojih prikazali odlično igro ter v polfinalu proti slovensko - francoski zasedbi GDP slavili z 8:0, nato pa v velikem finalu ugnali še moštvo SLO-ITA s 13:1. Najmlajši član zmagovalne zasedbe Jaka Kosirnik je praznični dan sklenil z besedami: Na turnirju je bila prisotna praktično vsak slovenska balinarska smetana. Še drugič zapored smo slavili zmago, kar je res lep dosežek. Upam, da se bo tradicija tega turnirja ohranila. Simon Maljevac Anton Kosar in Ivan Breznik 4 5

Sprejem svetovnih prvakov z olimpijskim pridihom Kulturni dom v Gradišču pri Vipavi je sredi novembra gostil sprejem svetovnih prvakov v hitrostnem zbijanju Anžeta Petriča in Aleša Borčnika. Nosilca mavrične majice sta v družbi številnih znanih imen še enkrat obudila spomine na odlične nastope v turškem Mersinu. Polna glavna dvorana Kulturnega doma v Gradišču v Vipavi je z bučnim aplavzom pospremila prihod glavnih junakov nedeljske prireditve Anžeta Petriča in Aleša Borčnika. Svetovna šampiona sta prejela številne čestitke in priznanja, v nagovoru zbranim pa pojasnila, da si po svetovni kroni želita osvojiti še evropsko zlato v štafetnem zbijanju. Za mikrofon so ob Anžetu in Alešu stopili tudi župan občine Vipava Goran Kodelja, predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko, predsednik Območne balinarske zveze Nova Gorica Zvezdan Prinčič in predstavniki domačinov. Vse pohvale za odlično organiziran sprejem si zaslužijo člani Anžetove družine na čelu z ženo Tadejo ter domačini. Svetovnega prvaka Povha sprejel sežanski župan Gašper Povh, nedavni svetovni prvak v hitrostnem zbijanju U18, je doživel uraden sprejem s strani župana Davida Škabarja in sežanske Občine. Krajše slovesnosti so se udeležili tudi direktor Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana Aleks Štolfa, predsednik Športne zveze Sežana Matej Glavina, sekretar Športne zveze Sežana Niko Zadnik, selektor slovenske balinarske reprezentance Anton Kosar, trener balinarskega kluba Skala Iztok Sosič. Župan David Škabar je na koncu sprejema Gašperju izročil kroglo iz marmorja. Intervju Roberto Favre Prihodnost v združevanju in barvnih kroglah Predsednik Evropske balinarske zveze (FEB) Roberto Favre je v pogovoru za revijo Balinar predstavil ključne aktivnosti organizacije, ki si prizadeva, da bi balinanje v športni družini dobilo še vidnejšo vlogo. Evropska balinarska zveza je bila ustanovljena z namenom promocije balinanja na področju stare celine in sistematične organizacije kontinentalnih balinarskih tekmovanj. Prizadevamo si za izmenjavo idej in znanj med vsemi članicami. Z različnimi načini promocije želimo razširiti balinanje tudi v države, kjer zaenkrat prevladujeta zgolj petanka in raffa, je v uvodu pojasnil 51-letni Italijan Roberto Favre, ki je na čelo FEB stopil leta 2017. S katerimi konkretnimi potezami se lahko pohvalite? Naša primarna naloga je bila ureditev statuta in registracija zveze, ki je do leta 2017 obstajala samo v evidencah Mednarodne balinarske federacije. Sledila je organizacija prvega evropskega prvestva za mlade v francoskem Saint Vulbasu ter organizacija članskega evropskega prvenstva v italijanskem Alassiu. To je bilo tudi kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na svetovnem prvenstvu v turškem Mersinu. Organiziramo evropske klubske pokale za ženske in moške. Odprli smo uradno spletno stran ter Facebook in Instagram profil, saj si želimo večje prepoznavnosti. Kako bi balinanje lahko še bolj popularizirali in ga približali mladim ter širšemu občinstvu? V povezavi s tem imamo dve težavi. Tekmovanja so časovno predolga, obenem pa nepoznavalci težko prepoznavajo balinarske krogle, tako da smo za televizijske prenose dokaj nezanimivi. Z barvnimi kroglami bi bilo precej lažje. V tehničnih disciplinah teh težav ni, zato so bolj zanimive za prenose. Stremeti moramo k Primož Marinko in Roberto Favre Roberto Favre, predsednik Evropske balinarske zveze (FEB) nadaljnemu razvoju teh disciplin, saj želimo balinanju dodati športno noto, ki jo med širšim občinstvom v tem trenutku še nima. Razmišljate o novih spremembah pravil? Nujno moramo nekaj spremeniti. Balinanje je zelo tradicionalen šport, a bistvenega razvoja v zadnjih letih ni bilo. Menim, da moramo skrajšati igralni čas v klasičnih igrah, uvesti barvne krogle ter se pri organizaciji največjih tekmovanj povezati z drugimi športi in sorodnimi disciplinami kot sta raffa in petanka ter s tem privabiti večjo pozornost gledalcev. To je prihodnost balinarskega športa. Kakšen je vpliv Evropske balinarske zveze v Mednarodni balinarski federaciji? V tem trenutku smo zelo povezani, predvsem zaradi proračuna. Nekatera delovna telesa in komisije so poenotene in opravljajo dvojno vlogo. Kljub temu FEB ohranja svojo avtonomnost. S pomočjo nacionalnih zvez organiziramo kontinentalna prvenstva. Predsednik in podpredsednik FEB imata pomembna položaja tudi v Mednarodni balinarski zvezi, kar priča o pomenu naše organizacije. Lahko FEB pripomore k modernizaciji Mednarodne balinarske federacije? Vsi skupaj moramo aktivno sodelovati pri modernizaciji celotnega aparata. Krovna mednarodna zveza bi morala povezati balinanje, petanko in raffa. Nujno potrebno je pomladiti vsa delovna telesa. Začeti moramo pri klubih in nacionalnih zvezah ter nato nadaljevati s tem pri kontinentalnih in mednarodnih organizacijah. Spremeniti moramo svojo podobo in balinanju dati športno identiteto. S skupno mednarodno zvezo bi bili bolj prepoznavni v svetovnem merilu in bi lažje organizirali velike prireditve. Kakšno vlogo ima slovensko balinanje na stari celini in v svetu? Vaša vloga je zelo pomembna. Slovenski predstavniki in funkcionarji so zelo sposobni in dejavni v različnih komisijah ter aktivno sodelujejo v pomembnih diskusijah v dobrobit prihodnosti balinanja. Z velikim veseljem sodelujem z novim predsednikom Primožem Marinkom. Želim mu uspešno delo. Prepričan sem, da mu bo z zagnanostjo, entuziazmom in sposobnostjo slovensko balinanje uspelo ohraniti v središču svetovnega balinarskega zemljevida. Simon Maljevac Najboljše evropske balinarke maja v Ljubljani Balinarska zveza Slovenije bo skupaj z BŠK Krim Ljubljana v mesecu maju v Ljubljani organizirala evropsko prvenstvo za ženske. V začetku januarja je na sedež Evropske balinarske zveze romala uradna kandidatura, tako da so lahko stekle vse aktivnosti v povezavi z organizacijo zelo pomembnega tekmovanja, ki bo služilo kot kvalifikacijsko sito za jesensko evropsko prvenstvo. Predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko se je na to temo sestal z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem, ki je z zanimanjem prisluhnil načrtom organizatorjev in obljubil, da bo ljubljanska občina pomagala pri uspešni organizaciji balinarskega spektakla. Nova balinarska dvorana v Hrpeljah Balinarski klub Jadran Hrpelje Kozina je septembra z tradicionalnim mednarodnim turnirjem obelezil 40. obletnico svoje ustanovitve. Otvoritve sta se udeležila tudi županja občine Hrpelje-Kozina, ga. Saša Likavec Svetelšek in predsednik Balinarske zveze Slovenije, Primož Marinko. Ga. Svetelšek je na srečanju s predsednikom predstavila konkretne projekte za postavitev nove balinarske dvorane v Hrpeljah, hkrati pa je bil dosežen dogovor o bodočem balinarskem sodelovanju lokalne skupnosti. Peteroboj reprezentanc bivše Jugoslavije Tradicionalni peteroboj reprezentanc Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Bosne in Hercegovine in Srbije je bil na sporedu v Srbiji in je potekal od 16. do 18. avgusta v Beogradu (Zemun). Selektor slovenske reprezentance Aleš Škoberne je za poletni turnir vpoklical Davorja Janžiča, Gregorja Oprešnika, Žana Sodca, Matijo Povha in Jureta Fabjana. Pomlajena slovenska reprezentanca je v srbskem Zemunu osvojila četrto mesto, prehodni pokal Lagier Bruno je osvojila izbrana vrsta Hrvaške. 6 7

Nagrade Balinar leta v roke Guštinovi, Povhu, Volčini in Sodcu Balinarska zveza Slovenije je v skladu s tradicijo nagradila najuspešnejše posameznice in posameznike v iztekajočem se letu. V kategoriji do 14 let je šlo priznanje v roke članici Repentabora Ivi Guštin: Vesela sem tega priznanja, saj sem se skozi celotno leto trudila za čim boljše rezultate in sedaj sem nagrajena za ta trud. Med mladinci se je priznanja veselil član sežanske Skale Gašper Povh, ki je jeseni osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v hitrostnem zbijanju: Nagrada mi veliko pomeni, saj sem imel uspešno sezono tako v klubskem kot v reprezentančnem dresu. Vrhunec je bil zagotovo naslov svetovnega prvaka. Med članicami je še tretjič zapored slavila Nina Volčina, ki je bila skozi celotno sezono odlična tako v dresu ljubljanskega Krima kot državne reprezentance: Na začetku leta ni kazalo najbolje, tako da te nagrade nisem pričakovala. Po nastopu na svetovnem pokalu sem bila uspešna tudi na državnih prvenstvih. Dobitnik nagrade balinar leta v moški konkurenci je član mlade reprezentance in ljubljanskega Krima Žan Sodec, ki je bil uspešen tako na mednarodni kot domači sceni. Nagrajeni dobitniki medalj iz največjih tekmovanj Podeljena so bila tudi priznanja osvajalcem medalj na svetovnih prvenstvih in svetovnem pokalu, ki so jih prejele: - članice ženske izbrane vrste Tadeja Petrič, Sara Jenčič in Nina Volčina s selektorjem Miho Sodcem, - mladinska reprezentanta Gašper Povh in Jaka Štremfel, - mladi reprezentanti do 23 let Žan Sodec, Erik Čeh in Matija Povh, - članski reprezentanti Aleš Borčnik, Anže Petrič, Davor Janžič, Dejan Tonejc in Jure Kozjek ter selektor vseh moških reprezentanc Anton Kosar. Že daljnega leta 1951 je Ivan Breznik - Jani resno poprijel za krogle v Balinarskem klubu Kamen v Ljubljani, devet let kasneje pa je v Škofji Loki, kjer je bil zaposlen v Jelovici, ustanovil Balinarski klub Trata, ki je v obdobju samostojne Slovenije najtrofejnejši slovenski klub. Ob tekmovalnem udejstvovanju je bil aktiven tudi v različnih Ivan Breznik - Jani balinarskih organizacijah. Veliko časa je namenil izobraževanju. Kot prvi trener balinanja pri nas se je lahko pohvalil s spričevalom ljubljanske Fakultete za šport. Skozi njegovi roke so šli številni osvajalci medalj na največjih tekmovanjih kot so Davor Janžič, Damjan Sofronievski, Jasmin Čaušević, Uroš Vehar in drugi. Balinarska zveza Slovenije mu je podelila priznanje za življensko delo, v balinarskih krogih pa je še vedno zelo dobrodošel gost, kar smo lahko opazili tudi na Dnevu slovenskega balinanja, ko smo se dogovorili za krajši pogovor. Tokrat se je zgodilo prvič, da sem dobil vprašanje o balinarskem dogajanju v naši zvezi. Kaj šele, da bi me kdo povprašal o mojem delu v balinarskem športu, v katerem sem aktiven že od leta 1951. Na vzgojnem in organizacijsko-tehničnem področju pa sem deloval že od leta 1985 dalje, je za uvod pojasnil Ivan Breznik - Jani. Bi lahko dejali, da je balinanje v Sloveniji zelo popularno? Intervju Ivan Breznik - Jani Pogoj za napredek so strokovni kadri Besedam vitalnega 84-letnika je vedno vredno prisluhniti. Kot eden izmed najbolj zaslužnih, da je balinanje v Sloveniji dobilo svojo domovinsko pravico, je Ivan Breznik - Jani pravi naslov za odgovore na tudi bolj nepopularna vprašanja, s katerimi se ubada balinarska stroka. Čeprav so nekateri mnenja, da je temu tako, se sam s tem ne strinjam. Popularnost balinanja lahko merimo zgolj znotraj Združenja športnih zvez Slovenije. Z gotovostjo trdim, da je naša zveza najuspešnejša po številu osvojenih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Je pa balinanje v Sloveniji dokaj razširjen šport. K temu je največ prispevala organiziranost zveze po regionalnem principu. Takšnemu načinu organizacije je sledil tudi tekmovalni sistem. morda delno botrovalo tudi dejstvo, da sva bila v zadnjih letih delovanja Balinarske zveze Jugoslavije na čelu organov v tej zvezi Jože Rebec kot predsednik in jaz kot predsednik sodniške komisije. Se slovensko balinanje razvija po vaših željah oziroma zamislih? V tem trenutku pogrešam aktivno vključevanje zveze v hitrejši tekmovalni razvoj balinanja v območnih zvezah Dolenjska, Šaleška in Štajerska. V teh zvezah, kjer v tekmovalnem sistemu državnih lig ne zasledimo več kot pet klubov, je težko govoriti o razvoju balinanja, še težje pa balinarskega tekmovanja. Tu je ustanavljanje novih klubov bolj posledica slučaja ali dela skupinice entuziastov kot načrtnega dela v posamezni območni zvezi. Po drugi strani pa slovenske balinarke in balinarji blestijo na največjih tekmovanjih. Kaj je po vašem mnenju recept za uspeh? Zelo razveseljivo je, da se stagnacija v samem delu balinarske zveze v zadnjih letih ni poznala na tekmovalnem področju, tako v domačem ligaškem tekmovanju kot tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pri tem gre zahvala selektorjem reprezentanc, ki so poskušali z novimi načini dela predvsem pri mladih igralcih nadomestiti nenačrtno delo z mladimi igralci v njihovih matičnih klubih. To ne more in ne sme biti recept za prihodnost. Potrebno se je zavedati, da brez načrtnega in programiranega dela z mladimi ni pričakovati podobnih rezultatov. Pri tem so osnovni pogoj strokovni kadri, ki bodo s poenotenim načinom dela zagotovili enake osnove vsem mladim igralcem za nadaljnje delo ob selekcioniranju igralcev. Očitno bodo morali klubi še bolj zavihati rokave? Zanimiva bi bila analiza igralskega kadra glede njegove starosti in priliva mladih igralcev v posamezne klube. Trdno sem prepričan, da bi z analizo stanja ugotovili, da bodo posamezni klubi po določenem številu let postopoma usihali. Apeliram na novo vodstvo zveze, da čim prej pristopi k usposabljanju strokovnih kadrov in sodnikov za potrebe balinarskih klubov in zveze. Sedanje stanje postaja že nevzdržno, saj se strokovni kadri zadnje desetletje niso usposabljali. Bi se dalo na usposabljanju trenerjev in sodnikov narediti več? Usposabljanje sodnikov se sicer izvaja, vendar na žalost zgolj stihijsko. Zaradi takšnega stanja je zveza s sklepi svojih organov odstopila od uveljavljenih zahtev o strokovnih kadrov v balinarskih klubih za vodenje ekip na ligaškem tekmovanju in določeni starostni meji za sojenje sodnikov na ligaškem tekmovanju. Tako odločanje pa je lahko le kratkoročno, dolgoročno pa pelje v pogubo vsega dosedanjega vloženega dela in napora v nadaljnji razvoj balinarske igre v naši državi. Območne balinarske zveze morajo v svojih klubih obvezno zagotoviti, da bo na usposabljanje odšel član kluba, ki bo zagotavljal, da bo po končanem usposabljanju na tem področju nadaljeval delo v klubu. Torej je napočil čas za akcijo vseh vpletenih v balinarsko dogajanje? S precejšnjim zadovoljstvom sledim dosedanjemu delu novega vodstva zveze. Zavedam se in na to opozarjam tudi vse člane Balinarske zveze Slovenije, da bo novo vodstvo izjemno težko v prihajajočih letih nadomestilo opuščanje izvajanja zahtevanih nalog zvezi v zadnjih osmih letih, saj gre za aktivnosti, ki zahtevajo določen čas. Simon Maljevac Nastrešnica na balinišču v Straži Oktobra 2019 je bil na sestanku pri županu Dušanu Krštincu predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko s svojo ekipo. Skupaj s predsednikom ŠRD Breza Damjanom Jermanom so si ogledali balinišče v športnem parku Breza ter se pogovorili o možnostih dolgoročnega sodelovanja in sofinanciranju pri izgradnji nadstrešnice na balinišču. Zbor mladine v Vipavi V prvi poletni izmeni se je na balinišču BK Podskala Vipava zbralo 42 otrok, v drugi pa 37 otrok. V uvodnem delu so prisotni spoznali balinarska pravila, rekvizite in discipline. V glavnem delu je sledil balinarski poligon in tekmovanje v bližanju v krog. Najboljši so dobili praktične nagrade. V odsotnosti Anžeta Petriča je vodenje predstavitve prevzela Tadeja Petrič. Visok jubilej Balinarskega kluba Čirče Kako cenjeno je bilo slovensko balinanje v obdobju nekdanje skupne države? Zelo pomembno je bilo, da je imela Balinarska zveza Slovenije takšen način organiziranosti uveden že v času pred letom 1991. Takrat so bila tekmovanja organizirana znotraj celotne države pod patronatom Balinarske zveze Slovenije. Zato je bil tudi sam prehod na samostojno organiziranje in samo tekmovanje po razpadu nekdanje skupine države za našo zvezo popolnoma neboleč. K temu je Ivan Breznik s pokalom Balinarski klub Čirče Van Den je avgusta praznoval 40. obletnico ustanovitve. Praznovanje društva so popestrili z organizacijo balinarskega turnirja. Na slovesnosti je vse prisotne pozdravilo tudi vodstvo Balinarske zveze Slovenije in predstavniki lokalne skupnosti. 8 9

ŠTAFETA PREDTEKMOVANJE 1. Italija (Roggero/Ferrero) - 54+54 = 108 2. Slovenija (Borčnik/Petrič) - 53+52 = 105 3. Hrvaška (Živolić/Kraljić) - 49+50 = 99 4. Turčija (Can Yakin/Altay) - 49+44 = 93 5. Avstralija (Pascuzzi/Samsa) - 42+47 = 89 6. Argentina (Hecker/Rupere) - 46+41 = 87 7. Kitajska (Li Chun/Gian) - 44+42 = 86 8. Čile (Toso/Barbano) - 42+38 = 80 ŠTAFETA - Italija (Roggero/Ferrero) - Čile (Toso/Barbano) 47:34 Slovenija (Borčnik/Petrič) - Kitajska (Li Chun/Gian) 54:46 Hrvaška (Živolić/Kraljić) - Argentina (Hecker/ Rupere) 50:43 Turčija (Can Yakin/Altay) - Avstralija (Pascuzzi/ Samsa) 48:40 ŠTAFETA - POLFINALE Italija (Roggero/Ferrero) - Turčija (Can Yakin/Altay) 52:48 Slovenija (Borčnik/Petrič) - Hrvaška (Živolić/ Kraljić) 57:55 ŠTAFETA - FINALE Italija (Roggero/Ferrero) - Slovenija (Borčnik/ Petrič) 55:60 HITROSTNO ZBIJANJE PREDTEKMOVANJE 1. Aleš Borčnik (SLO) - 47+43 = 90 2. Darijan Živolić (HRV) - 41+47 = 88 3. Mauro Roggero (ITA) - 45+39 = 84 4. Mehmet Can Yakin (TUR) - 40+38 = 78 5. Daniel Samsa (AUS) - 35+40 = 75 6. Tang Gian (CHN) - 39+30 = 69 7. Marko Luković (BIH) - 31+35 = 66 8. Lucas Hecker (ARG) - 34+32 = 66 HITROSTNO ZBIJANJE - Aleš Borčnik (SLO) - Lucas Hecker (ARG) 38:42 Darijan Živolić (HRV) - Marko Luković (BIH) 40:24 Mauro Roggero (ITA) - Tang Gian (CHN) 39:31 Mehmet Can Yakin (TUR) - Daniel Samsa (AUS) 34:39 HITROSTNO ZBIJANJE - POLFINALE Lucas Hecker (ARG) - Daniel Samsa (AUS) 40:30 Darijan Živolić (HRV) - Mauro Roggero (ITA) 46:38 HITROSTNO ZBIJANJE - FINALE Lucas Hecker (ARG) - Darijan Živolić (HRV) 35:41 MERSIN Svetovno prvenstvo člani Mersin 2019 Slovenska članska balinarska reprezentanca tudi po letošnjemu svetovnemu prvenstvu ostaja v svetovnemu vrhu. Izkupiček je bil sicer skromnejši v primerjavi s prvenstvom izpred dveh let, a dosežka nikakor ne moremo in ne smemo označiti kot neuspeh. Slovenska izbrana vrsta, prvič po letu 2011 ni bila najuspešnejša reprezentanca prvenstva, zlata in dve srebrni osvojeni kolajni nas uvrščajo na tretje mesto po uspešnosti, tik za Hrvaško in Argentino. Po odstopu selektorja Aleša Škoberneta je priložnost za vodenje slovenske izbrane vrste kot vršilec dolžnosti dobil selektor mladinske izbrane vrste Anton Kosar, ki je za nastop v Turčiji izbral standardno zasedbo. Kapetan reprezentance Dejan Tonejc je nastopil v igri bližanja in zbijanja v krog, Davor Janžič, ki je branil dva naslova svetovnega prvaka, je tudi tokrat nastopil v natančnemu zbijanju in skupaj z Juretom Kozjek v igri dvojic. Slednjega je čakal tudi nastop v klasični igri posamezno. V reprezentanco se je vrnil Aleš Borčnik, na prejšnjem svetovnem prvenstvu ga je namreč zaradi družinskih obveznosti zamenjal Gregor Oprešnik. Nastopil je v hitrostnemu zbijanju, skupaj z Anžetom Petričem pa v štafetnemu zbijanju. Anže je v Casablanci osvojil naslov svetovnega prvaka v»brzincu«ampak se je po razgovoru s selektorjem vsled zdravstvenim težavam odpovedal branjenju tega naslova. Svetovnega prvenstva, ki bi moralo biti prvotno v Franciji, se je udeležilo 21 držav, ki so se lani kvalificirale na kontinentalnih prvenstvih. Manjkali so le Francozi, ki so tekmovanje zaradi nesoglasij s svetovno balinarsko zvezo FIB bojkotirali. Slovenci so se na lanskemu evropskemu prvenstvu na letošnje svetovno prvenstvo kvalificirali v vseh šestih disciplinah. V vsaki izmed disciplin je nastopilo po 16 tekmovalcev oziroma ekip, kolajne so osvojili balinarji iz enajstih držav. ŠTAFETA Aleš Borčnik in Anže Petrič osvojila naslov svetovnega prvaka Po letu 2011, ko sta v Feltrah prvič stala na najvišji stopnički in ko sta večkrat zaman naskakovala evropsko krono sta Aleš Borčnik in Anže Petrič v izjemnemu finalu zopet premagala italijanski dvojec, tokrat v zasedbi Mauro Roggero in Emanuele Ferrero, ter Sloveniji priborila 43. naslov svetovnega prvaka ter skupaj 62. zlato kolajno na največjih tekmovanjih. Po predtekmovanju sta v seštevku dveh nastopov zaostala za Italijanoma, ki sta imela zato do finala nekoliko lažjo pot. Slovenca je po zmagi v četrfinalu nad Kitajcema čakal zahteven polfinalni obračun proti branilki naslova Hrvaški. Res, da v hrvaški štafeti ni bilo Lea Brnića, ki je osvojil vse tri zaporedne naslove v tej disciplini, a sta bila Darijan Živolić in Bruno Kraljić vsekakor zahtevnejši nasprotnik kot Turka, na katere sta v polfinalu naletela naša zahodna soseda. Polfinale je bil izenačen in negotov vse do zadnje minute, ko sta Hrvata naredila dve napaki, Slovenca pa nista več zgrešila in se uvrstila v veliki finale. V neposrednemu obračunu proti reprezentantoma Italije je Alešu in Anžetu uspel izjemen nastop, zgrešila sta le eno kroglo, v petih minutah pa sta jih zadela kar 60 in se več kot zasluženo veselila drugega skupnega naslova na svetovnih prvenstvih v tej disciplini. Aleš Borčnik in Anže Petrič HITROSTNO ZBIJANJE Aleš Borčnik šokiral balinarsko javnost Slovenske barve je v hitrostnemu zbijanju ponovno zastopal Aleš Borčnik, dvakratni svetovni prvak. Prvič mu je veliki met uspel pred desetimi leti v Maconu, uspeh pa je ponovil štiri leta kasneje na svetovnemu prvenstvu v Argentini. Aleš, ki je v tej disciplini osvojil praktično vse kar se da osvojiti, je predtekmovalni del opravil z odliko. Po dveh nastopih je zasedel prvo mesto in pot do finala mu je bila enostavno odprta. V četrtfinalu ga je čakal Argentinec Hecker, ki je v obeh nastopih zbral občutno manj točk in se komaj uvrstil med najboljših osem tekmovalcev na svetu. Borčnik je četrtfinalni nastop pričel nekoliko ležerno. Argentinec je to izkoristil in z zanj neverjetnim nastopom uspel doseči svoj drugi najboljši rezultat v karieri. Da gre zares, je Borčnik dojel potem, ko Hecker ni grešil, tako kot v predtekmovanju in nikakor ni popuščal. Borčnik je v naglici, ko je hitel loviti nasprotnika naredil preveč napak in na koncu ostal celo brez kolajne. To ni bilo edino presenečenje na tem prvenstvu, zagotovo pa je bilo na našo žalost največje. Južnoameričan je v polfinalu premagal še enega Slovenca, pravzaprav Avstralca s slovenskimi koreninami Daniela Samso, v finalu pa je klonil proti Hrvatu Darijanu Živoliču, ki je Hrvaški po zmagi Valterja Ivančića leta 1995 prinesel drugo zlato kolajno v tej preizkušnji. NATANČNO ZBIJANJE Davor Janžič drugič srebrn Natančno zbijanje je disciplina, v kateri ima Slovenija res lepe uspehe. Uroš Vehar je osvojil naslov evropskega prvaka v Saint Vulbasu leta 1996, ta uspeh je na prvenstvu stare celine ponovil Damjan Sofronievski leta 2004 v Chiavassu, leta 2010 pa je evropski prvak postal tudi Davor Jamžič. Tudi na svetovnih prvenstvih smo se izkazali, kot prvi Damjan Sofronievski z zlato kolajno leta 2001 na domačem svetovnem prvenstvu v Kranju, leta 2011 v Feltrah in dve leti nazaj v Casablanci pa je na svetovni tron stopil Davor Janžič, ki ima v svoji bogati zbirki tudi srebro iz Bahie Blance leta 2013. Tudi tokrat je Davor upravičil zaupanje selektorja, se skozi predtekmovanje prebil s solidnimi rezultati, v četrtfinalu izločila aktualnega evropskega prvaka Pera Ćubelo, v polfinalu je padel neugodni Srb Miloš Milaković, v finalu pa je moral priznati premoč Italijanu Matteu Mani. NATANČNO ZBIJANJE PREDTEKMOVANJE 1. Faik Ozturk (TUR) - 17+24 = 41 2. Matteo Mana (ITA) - 24+11 = 35 3. Rodolfo Galvez (CHI) - 18+15 = 33 4. Pero Ćubela (CRO) - 22+10 = 32 5. Davor Janžič (SLO) - 16+16 = 32 6. So Toyoda (JPN) - 13+18 = 31 7. Dino Mikolič (AUS) - 15+15 = 30 8. Miloš Milaković (SRB) - 11+17 = 28 NATANČNO ZBIJANJE - Faik Ozturk (TUR) - Miloš Milaković (SRB) 8:15 Matteo Mana (ITA) - Dino Mikolič (AUS) 21:12 Rodolfo Galvez (CHI) - So Toyoda (JPN) 14:10 Pero Ćubela (CRO) - Davor Janžič (SLO) 10:22 NATANČNO ZBIJANJE - POLFINALE Miloš Milaković (SRB) - Davor Janžič (SLO) 13:25 Matteo Mana (ITA) - Rodolfo Galvez (CHI) 19:6 NATANČNO ZBIJANJE - FINALE Davor Janžič (SLO) - Matteo Mana (ITA) 18:23 IGRA V KROG PREDTEKMOVANJE - SKUPINA II. Arti Lindvest (EST) - Haytham Mahmoud Fayad (LBA) 21:15 Dejan Tonejc (SLO) - Emanuel Bruzzone (ITA) 26:15 Haytham Mahmoud Fayad (LBA) - Emanuel Bruzzone (ITA) 25:23 Arti Lindvest (EST) - Dejan Tonejc (SLO) 17:32 Repesaž: Arti Lindvest (EST) - Haytham Mahmoud Fayad (LBA) 13:19 IGRA V KROG - Achref Zouaoui (TUN) - Haytham Mahmoud Fayad (LBA) 21:12 Nicolas Pretto (ARG) - Tomislav Kolobarić (CRO) 27:23 Srđan Butorac (SRB) - Franz Saenz (PER) 21:17 Dejan Tonejc (SLO) - Daniel Samsa (AUS) 23:21 IGRA V KROG - POLFINALE Achref Zouaoui (TUN) - Nicolas Pretto (ARG) 22:23 Srđan Butorac (SRB) - Dejan Tonejc (SLO) 22:24 IGRA V KROG - FINALE Nicolas Pretto (ARG) - Dejan Tonejc (SLO) 29:26 10 11

POSAMEZNO KLASIČNO PREDTEKMOVANJE - SKUPINA II. Jure Kozjek (SLO) - Ahmed Mahmoud Fayad (LBA) 13:2 Milan Rašković (SRB) - Mohamed Chouchane (TUN) 10:7 Ahmed Mahmoud Fayad (LBA) - Mohamed Chouchane (TUN) 10:12 Jure Kozjek (SLO) - Milan Rašković (SRB) 12:4 Repesaž: Milan Rašković (SRB) - Mohamed Chouchane (TUN) 5:11 POSAMEZNO KLASIČNO - Rodolfo Galvez (CHI) - Mohamed Chouchane (TUN) 6:10 Davide Sari (ITA) - Nicolas Laugier (MON) 8:9 Guillermo Montemerlo (ARG) - Mohamed El Guamouss (MAR) 12:6 Jure Kozjek (SLO) - Marin Ćubela (CRO) 6:10 POSAMEZNO KLASIČNO - POLFINALE Mohamed Chouchane (TUN) - Guillermo Montemerlo (ARG) 5:6 Marin Ćubela (CRO) - Nicolas Laugier (MON) 11:3 POSAMEZNO KLASIČNO - FINALE Guillermo Montemerlo (ARG) - Marin Ćubela (CRO) 8:11 DVOJICE PREDTEKMOVANJE - SKUPINA IV. Avstralija (Parisi/Palermo) - Peru (Ahamirano/ Saenz) 13:4 Slovenija (Janžič/Kozjek) - Libija (Mahmoud Fayad/ Mahmoud Fayad) 11:3 Peru (Ahamirano/Saenz) - Libija (Mahmoud Fayad/ Mahmoud Fayad) 11:5 Avstralija (Parisi/Palermo) - Slovenija (Janžič/ Kozjek) 5:11 Repasaž: Avstralija (Parisi/Palermo) - Peru (Ahamirano/Saenz) 13:2 DVOJICE - Slovenija (Janžič/Kozjek) - Argentina (Apez/ Pretto) 1:13 Srbija (Milaković/Butorac) - Avstralija (Parisi/ Palermo) 6:4 Hrvaška (Ćubela/Ćubela) - Maroko (El Guamouss/El Majdaoui) 6:7 Italija (Mana/Barbero) - Monako (Laugier/Garcia) 5:8 DVOJICE - POLFINALE Maroko (El Guamouss/El Majdaoui) - Argentina (Apez/Pretto) 1:13 Srbija (Milaković/Butorac) - Monako (Laugier/ Garcia) 3:6 DVOJICE - FINALE Argentina (Apez/Pretto) - Monako (Laugier/Garcia) 7:8 IGRA V KROG Dejan Tonejc četrtič zapored v finalu V igri bližanja in zbijanja v krog je edinstveno senzacijo napravil Libijec Haytham Mahmoud Fayad, ki je v dvoboju poražencev v drugem krogu predtekmovanja izločil trikratnega in aktualnega evropskega prvaka, Italijana Emanuela Bruzzoneja. Slovenski reprezentant pa je v tej predtekmovalni skupini za uvod opravil z Italijanom, v drugemu dvoboju, dvoboju zmagovalcev, pa je opravil še z Estoncem Lindvestom in se kot zmagovalec skupine uvrstil v četrtfinale. Slednjemu je pot v izločilne boje prav tako preprečil Libijec. V četrtfinalu je Dejan najprej ugnal rojaka iz Avstralije Daniela Samso, do četrtega zaporednega finala na svetovnih prvenstvih pa je slovenski kapetan premagal še Srba Butorca. V velikem finalu mu je nasproti stal Argentinec Nicolas Pretto, prvo ime tega prvenstva. Začela sta izjemno. V prvem obratu sta si oba privoščila po eno napako. V drugemu obratu je edino napako Argentinca slovenski kapetan kaznoval in povedel za dve točki. A Pretto se ni predajal, igral vse bolj zanesljivo, medtem, ko je Slovenec sem ter tja grešil. Kljub temu je bil rezultat po petih obratih poravnan na 16. V nadaljevanju dvoboja Dejan dvakrat zapored pri bližanju ni uspel osvojiti točke, kar je Argentinec s pridom izkoristil in povedel z dvema točkama prednosti. Do konca je odigral brez napake in zasluženo osvojil prvo kolajno in z njo tudi prvi naslov za Argentino v tej disciplini. Tonejc pa je bil po dveh zaporednih osvojenih naslovih še drugič zapored poražen v finalu svetovnega prvenstva. POSAMEZNO KLASIČNO Jure Kozjek prvič brez kolajne Trikratni svetovni prvak in bronasti iz zadnjega svetovnega prvenstva Jure Kozjek je v Turčiji prvič v svoji reprezentančni karieri ostal brez odličja na svetovnih prvenstvih v njegovi paradni disciplini. Potem, ko je v predtekmovanju brez težav opravil z reprezentatoma Libije in Srbije, mu je žreb kot zmagovalcu predtekmovalne skupine v četrtfinalu namenil Hrvata Marina Ćubelo. Pričel je odločno in povedel za tri točke, potem pa se mu je ustavilo in Hrvat je prevzel pobudo. Juretu igra nikakor ni stekla, a je kljub temu pričel loviti nasprotnika, ki je povedel že za štiri točke. Lov se je kaj hitro končal, saj je slovenski reprezentant naredil preveč napak, tako pri bližanju kot tudi pri zbijanju. Na koncu mu ni preostalo drugega, kot da Ćubeli čestita k zasluženi zmagi. Kot se je izkazalo, je Kozjeku pot do vrha tudi tokrat preprečil kasnejši svetovni prvak. V Maroku je bil to Argentinec Montemerlo, ki v letošnjem finalu ni uspel ubraniti naslov svetovnega prvaka, tokrat pa že omenjeni Marin Ćubela. Slednjemu je uspelo to, kar ni pred dvema letoma njegovemu bratu Peru Ćubeli, premagati Argentinca, ki je še drugič zapored nastopil v velikem finalu v tej disciplini. Slovenec je po zmagi nad Čileancem Galvezom osvojil končno 5. mesto. DVOJICE Davor Janžič in Jure Kozjek poražena v četrtfinalu Davor Janžič in Jure Kozjek sta letošnji nastop na svetovnemu prvenstvu pričela zanesljivo. Prvo mesto v predtekmovalni skupini sta jima prinesla zmagi nad dvojicama Libije in Avstralija. V četrtfinalu jima je žreb prinesel dvojico Argentine v zasedbi Pretto Apez. Slovenca sta pričela dvoboj precej anemično in že v prvem obratu sta južnoameričana zapisala štiri točke. V nadaljevanju četrtfinalnega obračuna sta bila aktualna svetovna prvaka dobesedno ponižana. Argentinca, ki sta balinčka metala malo čez prvo črto, sta ju nadigrala v vseh elementih igre in se, to moramo športno priznati, zasluženo uvrstila v polfinale. Nekako se je ponovila zgodba izpred štirih let, ko je slovenska dvojica na Rijeki v četrtfinalu izgubila proti Alžircema, Janžič pa je na tistem prvenstvu ostal praznih rok. Enaka usoda je letos doletela Jureta Kozjeka.V boju za 5. mesto sta Slovenca premagala dvojico Italije, ki je prav tako kot Hrvaška izpadla v četrtfinalu. V razburljivem finalu, ki ga je odločil dodatni obrat, sta prvi naslov za Monako osvojila Nicolas Laugier in Andy Garcia. Boštjan Hegler ALASSIO Svetovno prvenstvo U18/U23 - ALASSIO 2019 Italijanski Alassio je bil gostitelj letošnjega svetovnega prvenstva v kategorijah U18 in U23. Selektor slovenske mladinske reprezentance Anton Kosar je za nastop na največjem letošnjem tekmovanju med mladinci izbral Gašperja Povha, Jako Štremfla in Jana Guština. Med mlajšimi člani pa je izbral Žana Sodca, Erika Čeha in Matijo Povha. V obeh kategorijah so bile na sporedu štiri discipline in sicer natančno, hitrostno ter štafetno zbijanje in klasična igra dvojic. Erik Čeh/Žan Sodec - 3. mesto dvojice Mlada slovenska reprezentanca je v Alassio prispela iz Monaka kot najbolj uspešna reprezentacna turnirja Denis Ravera. Generalka pred največjim letošnjim tekmovanjem je več kot uspela, časa za počitek pa ni bilo veliko. Prvi tekmovalni dan so praktično vsi naši reprezentantje ogreli svoje dlani, razen Jana Guština, ki ga je premierni nastop čakal naslednji dan. Selektor Anton Kosar je bil lahko zadovoljen s prikazanim, saj je mladinska štafeta v zasedbi Jaka Štremfel in Gašper Povh dosegla najboljši izid prve serije kvalifikacij. Skupaj sta nastopila tudi v igri dvojic, a sta imela prvi dan počitek, ker sta bila izžrebana v skupino s tremi reprezentancami. Dvojec Erik Čeh - Žan Sodec je v prvem nastopom gladko opravil z dvojico Turčije, Čeh je z Matijom Povhom v štafeti dosegel tretji rezultat, nekoliko skromnejši je bil le Žan Sodec v natančnemu zbijanju, kar je bilo najbolj pomembno, še vedno je ostal v igri za uvrstitev v četrtfinale. V vseh tehničnih disciplinah se je za napredovanje v četrtfinale namreč upošteval seštevek obeh serij. Drugi tekmovalni dan svetovnega prvenstva se je pričel z nastopom dvojic v mladinski kategoriji. Prvič smo videli na delu slovenski dvojec Gašper Povh - Jaka Štremfel, ki se je z zmago nad dvojico Tunizije že uvrstil v četrtfinale tega prvenstva. Nastop v četrtfinalu sta si brez težav zagotovili tudi obe slovenski štafeti. Gašperju Povhu je uspel dominanten nastop v prvi seriji hitrostnega zbijanja v mladinski kategoriji, saj je s svojim rezultatom deklasiral konkurenco, medtem ko se Eriku Čehu nastop ni najbolje posrečil, saj je aktualni svetovni prvak dosegel šele peti rezultat. SP U23 - HITROSTNO ZBIJANJE Seve Clement (FRA) - Hecker Lucas (ARG) 43:40 Mana Matteo (ITA) - Bresciano Gianni (MON) 38:27 Ćubela Marin (HRV) - Yakin Mehmet Can (TUR) 42:44 Khiari Hamza (TUN) - Čeh Erik (SLO) 42:39 SP U23 - HITROSTNO ZBIJANJE - POLFINALE Seve Clement (FRA) - Khiari Hamza (TUN) 45:41 Mana Matteo (ITA) - Yakin Mehmet Can (TUR) 45:39 SP U23 - HITROSTNO ZBIJANJE - FINALE Seve Clement (FRA) - Mana Matteo (ITA) 43:44 SP U23 - NATANČNO ZBIJANJE Kovačević Dejan (SRB) - Altay Burak (TUR) 8:8 / 15:14 Graziano Gabriele (ITA) - Toinet David (SUI) 16:9 Garnier Romain (FRA) - Hecker Lucas (ARG) 10:22 Sodec Žan (SLO) - Gašpar Luka (HRV) 16:15 SP U23 - NATANČNO ZBIJANJE - POLFINALE Kovačević Dejan (SRB) - Sodec Žan (SLO) 17:7 Graziano Gabriele (ITA) - Hecker Lucas (ARG) 26:13 SP U23 - NATANČNO ZBIJANJE - FINALE Kovačević Dejan (SRB) - Graziano Gabriele (ITA) 9:27 SP U23 - ŠTAFETA Francija (Seve / Bourrin) - Črna gora (Luković / Đurović) 49:35 Italija (Soligon / Zoia) - Bosna in Hercegovina (Ćorluka / Galić) 49:41 Hrvaška (Gašpar / Šaban) - Argentina (Austain / Demarco) 49:37 Slovenija (Čeh / Povh M.) - Turčija (Yakin / Altay) 48:45 SP U23 - ŠTAFETA - POLFINALE Francija (Seve / Bourrin) - Slovenija (Čeh / Povh M.) 57:52 Italija (Soligon / Zoia) - Hrvaška (Gašpar / Šaban) 52:48 SP U23 - ŠTAFETA - FINALE Francija (Seve / Bourrin) - Italija (Soligon / Zoia) 55:52 SP U23 - DVOJICE Peru (Saenz / Genaja) - Italija (Mana M. / Zoia) 1:13 Francija (Garnier / Bourrin) - Hrvaška (Ćubela / Načinović) 13:12 Srbija (Švalm / Kovačević) - Tunizija (Chouchane / Khalil) 9:5 Slovenija (Čeh / Sodec) - Avstralija (Samsa D. / Samsa N.) 13:2 SP U23 - DVOJICE - POLFINALE Italija (Mana M. / Zoia) - Srbija (Švalm / Kovačević) 7:4 Francija (Garnier / Bourrin) - Slovenija (Čeh / Sodec) 13:8 SP U23 - DVOJICE - FINALE Italija (Mana M. / Zoia) - Francija (Garnier / Bourrin) 13:0 12 13

SP U18 - HITROSTNO ZBIJANJE Povh Gašper (SLO) - Kus Farkan Kadir (TUR) 43:38 Roffino Matheo (FRA) - Maurin Matteo (MON) 43:27 Farisa Renzo (ARG) - Balti Oussama (TUN) 38:39 Šipek Lovro (HRV) - Aliprandi Mattia (ITA) 38:32 Dober test za pomlajeno slovensko žensko reprezentanco SP U18 - HITROSTNO ZBIJANJE - POLFINALE Povh Gašper (SLO) - Šipek Lovro (HRV) 45:37 Roffino Matheo (FRA) - Balti Oussama (TUN) 42:39 SP U18 - HITROSTNO ZBIJANJE - FINALE Povh Gašper (SLO) - Roffino Matheo (FRA) 42:41 SP U18 - NATANČNO ZBIJANJE Petz Leon (HRV) - Chemarin Eddy (FRA) 17:12 Stjepčević Gracija (MNE) - Maurin Manuel (MON) 4:9 Capdevila Facundo (ARG) - Hamdi Rayen (TUN) 24:19 Simsek Cem (TUR) - Paloschi Allan (BRA) 3:8 SP U18 - NATANČNO ZBIJANJE - POLFINALE Petz Leon (HRV) - Paloschi Allan (BRA) 6:14 Capdevila Facundo (ARG) - Maurin Manuel (MON) 13:3 SP U18 - NATANČNO ZBIJANJE - FINALE Paloschi Allan (BRA) - Capdevila Facundo (ARG) 3:16 SP U18 - DVOJICE Francija (Chemarin / Sage) - Italija (Falconieri / Mana S.) 7:9 Čile (Vega / Martinez) - Tunizija (Hamdi / Saadalaoui) 9:5 Hrvaška (Šipek / Matijašić) - Monako (Maurin / Rugari) 13:4 Slovenija (Povh G. / Štremfel) - Argentina (Farias / Capdevila) 5:13 SP U18 - DVOJICE - POLFINALE Hrvaška (Šipek / Matijašić) - Italija (Falconieri / Mana S.) 6:9 Čile (Vega / Martinez) - Argentina (Farias / Capdevila) 4:13 za 5. mesto: Slovenija (Štremfel/Povh G.) - Francija (Chemarin / Sage) 3:13 SP U18 - DVOJICE - FINALE Italija (Falconieri / Mana S.) - Argentina (Farias / Capdevila) 8:2 SP U18 - ŠTAFETA Slovenija (Štremfel / Povh G.) - Libija (Sgueir / Ali) 52:32 Francija (Roffino / Peyron Gerard) - Turčija (Kus / Gelegen) 47:38 Argentina (Farias / Capdevila) - Hrvaška (Šipek / Klarić) 43:45 Italija (Aliprandi / Sciutto) - Tunizija (Balti / Hamdi) 50:39 SP U18 - ŠTAFETA - POLFINALE Slovenija (Štremfel / Povh G.) - Italija (Aliprandi / Sciutto) 48:44 Francija (Roffino / Peyron Gerard) - Hrvaška (Šipek / Klarić) 55:47 SP U18 - ŠTAFETA - FINALE Slovenija (Štremfel / Povh G.) - Francija (Roffino / Peyron Gerard) 47:49 Žan Sodec - 3. mesto natančno zbijanje Tretji tekmovalni dan nam je prinesel prvo kolajno na letošnjemu svetovnemu prvenstvu, do nje pa je prišel Gašper Povh v hitrostnemu zbijanju. Gašper je bil tudi v drugem kvalifikacijskem nastopu odličen in je v skupnem sešteveku osvojil prvo mesto. To mu je zagotovilo lažjega nasprotnika v četrtfinalnemu nastopu, ki se je letos prvič odvijal po sistemu na izpadanje. V tej disciplini je med mlajšimi člani že v četrtfinalu končal z nastopi lanskoletni svetovni prvak Erik Čeh. Zbijanje na pozicijah od ena do tri je očitno prineslo širšo konkurenco tako, da je Erik moral priznati premoč Tunizijcu Khiariju, reprezentant Hrvaške Marin Ćubela pa je klonil proti Yakinu iz Turčije. S svojim nastopom je končal tudi Jan Guštin. Potem ko, je večer poprej v natančnemu zbijanju med mladinci dosegel devet točk, je tokrat tej kvoti dodal še novih šest, kar je bilo seveda premalo za uvrstitev v četrtfinale. Z izkupičkom 15 točk je osvojil končno 10. mesto. Je pa v tej disciplini uvrstitev v četrtfinale uspela Žanu Sodcu, dvanajstim točkam v prvi seriji je dodal petnajst tokč v drugi seriji ter v skupnem seštevku zasedel četrto mesto. Predzadnji tekmovalni dan je bil za slovensko reprezentanco več kot uspešen. Med mladinci je bilo zagotovo najbolj naporen za Gašperja Povha, ki je nastopil kar štirikrat. V polfinalu hitrostnega zbijanja ter četrtfinalu in polfinalnu štafetnega je za konec dneva dodal še nastop v igri dvojic. Medtem, ko se je v prvih dveh disciplinah uspel uvrstiti v finale, sta v večernem četrtfinalu igre dvojic z Jakom Štremflom klonila proti dvojici Argentine. Med mlajšimi člani je bil najbolj obremenjen Ljubljančan Žan Sodec. Tudi on je nastopil štirikrat. V natančnemu zbijanju si je z zadnjim uspešnim metom in zadetim balinčkom priboril nastop v polfinalu ter s tem tudi najmanj bronasto kolajno, enako mu je uspelo skupaj z Erikom Čehom tudi v večernem četrtfinalnem dvoboju dvojic proti dvojici Avstralije, za katero je nastopil nam dobri znanec, član Skale, Daniel Samsa. Tudi štafeta v tej kategorji v zasedbi Erik Čeh-Matija Povh je uspešno prebrodila četrtfinale, v polfinalu pa kljub odličnemu nastopu klonila proti zasedbi Francije. Zadnji tekmovalni dan se je pričel z nastopom dvojic. Obe slovenski zasedbi sta bili poraženi od Francozov, Jaka Štremfel in Gašper Povh v boju za peto mesto, Žan Erik Čeh/Matija Povh - 3. mesto štafeta Gašper Povh - 1. mesto hitrostno zbijanje Sodec in Erik Čeh pa v polfinalu. Sledil je polfinalni nastop Žana Sodca v natančnemu zbijanju. Nastop se mu ni najbolje posrečil in na koncu je moral športno čestitati reprezentantu Srbije. Vsi smo nato čakali nastop slovenske mladinske štafete v velikem finalu. Obe štafeti, tako francoska kakor tudi slovenska, sta nastopili slabše kot doslej, poznala se je nervoza na obeh straneh, na koncu sta manj napak naredila Francoza in zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. Gašperja Povha je čakala še zadnja preizkušnja na letošnjem prvenstvu in sicer v finalu hitrostnega zbijanja. Tako, kot se je dan pričel se je tudi končal, s slovensko francoskim obračunom, a tokrat nekoliko drugače. Bili smo priča sila dramatičnem dvoboju, finalista sta se občasno izmenjavala v vodstvu, večji del dvoboja pa je bil rezultat poravnan. Gašper je v zadnji minuti pokazal psihično stabilnost medtem, ko je francoski reprezentant prav ob koncu dvakrat zapored zgrešil in slavje v slovenskemu taboru se je lahko pričelo. Finalni nastop je bil nekaj posebnega, vedel sem, da bo izenačeno do konca. Minuto in pol do konca sem pogledal na semafor in videl, da imam točko prednosti. Zavedal sem se, da ne smem več grešiti in to mi je tudi uspelo. V zadnjem tednu smo veliko nastopali tako sa se je nekoliko čutila tudi utrujenost, a sem dal vse od sebe in končno mi je uspelo. je bil po končanem finalu zadovoljen novi svetovni prvak Gašper Povh. Prisluhnili smo tudi selektorju Antonu Kosarju: Moramo biti zadovoljni, osvojili smo pet kolajn čeprav bi si želeli še kakšno žlahtnejšo. Imamo svetovnega prvaka, naslov je več kot zaslužen, lahko rečem tudi pričakovan, še posebej, ko se spomnim koliko truda je bilo vloženega v zadnjih letih kar delam z Gašperjem. Najuspešnejša reprezentanca prvenstva na katerem je nastopilo 20 reprezentanc je Italija, ki se je bila dominantna predvsem v kategoriji U-23, kjer so Azzuri nastopili v vseh štirih finalih a izgubili le v finalu štafet. V slovenskemu taboru smo lahko več kot zadovoljni, imamo novih pet kolajn, od tega eno zlato, eno srebrno ter tri bronaste. Boštjan Hegler Gašper Povh/Jaka Štremfel - 2. mesto štafeta Balinarska dvorana Podvežica na Reki je decembra gostila prijateljski obračun ženskih reprezentanc Hrvaške in Slovenije. Slovenski selektor Miha Sodec je tokrat preizkusil deset igralk, med katerimi so bile najbolj razpoložene Nina Volčina, Eva Hervol in Sara Jenčič. Dobrodošle reprezentančne izkušnje proti zelo močni hrvaški izbrani vrsti, v kateri sta s 47 zadetki v štafeti zablesteli Carrrolina Bajrić in Rie Vojković, so pod mentorstvom izkušenejših soigralk Petre Pivk, Polone Zule in Sonje Debevc nabirale mlade Iva Guštin, Mia Švara, Leja Vehovec in Rebecca Martulas. Slovenke si si največ točk priigrale v igri v krog in natančnem zbijanju, medtem ko so bil domačinke boljše v štafeti, dvojki in igri posameznic. Hrvaška - Slovenija 28:16 Turnir U-15, Milje 2019 Na Miljah pri Kranju je avgusta potekal mednarodni turnir U-15. Mednarodni turnir mladih reprezentanc iz Hrvaške, Francije, Črne gore, Italije in Slovenije se je končal z zmago gostov iz Hrvaške, ki so v boju za prvo mesto premagali Italijo. Selektorji reprezentanc so za najboljšega igralca turnirja na Miljah izbrali Hrvata Filipa Klarića. Selektor mladinske reprezentance Anton Kosar je za nastop na tem turnirju izbral: Slovenija1 (Jaka Štremfel, Nelly Škoberne, Luka Brišar, Domen Marušič, Tim Obolnar), SLOVENIJA 2 (Iva Guštin, Justin Vrabec, Jure Jakše, Jaka Panger, Izak Čuk, Tomaž Bogataj). Predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko je na slavnostni otvoritvi za dosedanje uspešno delo podelil priznanja Sandiju Kofolu, Milošu Nikoliču in Srečku Lapanji. Končni vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Italija, 3. Francija, 4. Slovenija I, 5. Črna gora, 6. Slovenija II. 14 15

REZULTATI Skupina 1 Srbija - Maroko 2:4 Srbija - Turčija I. 0:6 Maroko - Turčija I. 2:4 Skupina 2 Čile - Črna gora 4:2 Slovenija - Črna gora 6:0 Slovenija - Čile 4:2 Skupina 3 Argentina - Rusija 6:0 Argentina - Rusija 4:2 Skupina 4 Kitajska - Turčija II. 6:0 Hrvaška - Turčija II. 4:2 Hrvaška - Kitajska 4:2 Polfinale Turčija I. - Slovenija 5:1 Hrvaška - Argentina 6:0 Finale Turčija I. - Hrvaška 6:0 MERSIN Svetovni pokal članice - MERSIN 2019 Drugi svetovni pokal je organizirala Turčija potem, ko je organizacijo tega tekmovanja odpovedal Čile. Naj spomnim, prvi svetovni pokal je bil pred dvemi leti v francoskemu Saint Vulbasu, Slovenke pa so po veliki zmagi nad Francijo v predtekmovanju osvojile prvo mesto v skupini in se s uvrstile v polfinale. Zmagala je Kitajska pred Italijo, Slovenija pa je po porazu proti zahodnim sosedam zasedla tretje mesto. V Mersinu je nastopilo enajst reprezentanc. V velikem finalu je zmagala reprezentanca Turčije, druga je bila Hrvaška, Slovenke pa so se tako kot pred dvemi leti v Saint Vulbasu zadovoljile s tretjim mestom. V predtekmovalni skupini so Tadeja Petrič, Nina Volčina in Sara Jenčič brez večjih težav opravile z reprezentancama Črne gore in Čileja, v polfinalu pa so zaradi nekaj slabih trenutkov klonile proti Turkinjam. Ekipna tekma je bila sestavljena iz treh iger, natančnega in hitrostnega zbijanja ter igre dvojic. Tekmovanja se nista udeležila Italija in Francija. Mislim, da moramo biti z nastopom na svetovnem pokalu zadovoljni. Ob neodločenem rezultatu v natančnem zbijanju in vodstvu skozi praktično celoten dvoboj igre dvojic, smo bili zelo blizu napredovanju v finale. Zapravili smo kar nekaj priložnosti za zmago, medtem ko so Turkinje v zadnjih dveh obratih igre dvojic izkoristile ponujeno, je razplet pokomentiral slovenski selektor Miha Sodec. Boštjan Hegler Turnir Denis Ravera Odlične rezultate so dosegli slovenski reprezentanti na velikem mednarodnem balinarskem turnirju»denis Ravera«, ki se je odvijal septembra v Monaku. Ta turnir je največji turnir mladih balinarjev poleg evropskega in svetovnega prvenstva. Turnir je bil kot generalka pred svetovnim prvenstvom, ki se prične v torek v Alassio v Italiji. Denis Ravera je bil dolgoletni predsednik Cluba Bouliste du Rocher, monaški politik zaslužen za razvoj balinanja v Monaku zato se po njem imenuje turnir. Slovenske barve so pod vodstvom selektorja Antona Kosarja zastopali: Jaka Štremfel, Gašper Povh, Jan Guštin, Matija Povh, Žan Sodec in Erik Čeh. Na turnirju so naši fantje osvojili: 1. mesto, dvojice U18, 1. mesto, štafeta U18), 2. mesto, dvojice, 3. mesto, štafeta U23. POSUŠJE Peteroboj narodov U20 V organizaciji Balinarske zveze Bosne in Hercegovine se je oktobra v Posušju v Bosni in Hercegovini odvijal peteroboj narodov. Na turnirju so se zbrali mladi balinarji v kategoriji U20 iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Črne Gore in Slovenije. Selektor slovenske reprezentance Anton Kosar je za ta turnir vpoklical Žana Sodca, Erika Čeha, Gašperja Povha, Jako Štremfla in Jana Guština. Naši balinarji so brez večjih težav osvojili 1. mesto na turnirju. Naj omenimo, da je naša štafeta v postavi Erik Čeh - Jaka Štremfel dosegla izjemen rezultat 54/60, odličen pa je bil tudi Gašper Povh v hitrostnem zbijanju z rezultatom 46/48. REZULTATI: Slovenija Bosna in Hercegovina 12-0 Slovenija Črna Gora 10-2 Slovenija Hrvaška 8-4 Slovenija Srbija 12-0 Božični turnir U18 MONAKO REKA Tadeja Petrič, Nina Volčina in Sara Jenčič 16 Slovenska mladinska balinarska reprezentanca je zmagovalka mednarodnega Božičnega turnirja, ki ga je konec leta 2019 gostila hrvaška Reka. Varovanci selektorja Antona Kosarja so slavili v vseh štirih dvobojih. Za odličen zaključek še enega uspešnega koledarskega leta za slovensko balinanje so poskrbeli mladinci Gašper Povh, Jaka Štremfel, Jan Guštin in Luka Blaževič, ki so pod vodstvom selektorja Antona Kosarja v družbi mladih balinarskih velemojstrov iz Srbije, Francije, Črne gore in Hrvaške slavili na močnem mednarodnem turnirju na Reki. Zelo sem vesel, da smo zmagovalno zaključili letošnje leto. S tem ciljem smo se podali na Reko. V letu 2019 smo osvojili kar nekaj lovorik, tako na mednarodnih turnirjih kot na svetovnem prvenstvu. Za nami je izredno dobra sezona in lahko se le zahvalim vsem fantom za njihov trud in odlične igre, je bil upravičeno zadovoljen selektor Anton Kosar. Pokazali smo, da smo zelo dobra ekipa. Z dobro igro smo prišli do novega odličnega rezultata. Tudi mlajši fantje so pokazali dobre igre in jih čaka lepa prihodnost, je dodal eden izmed nosilcev igre slovenske izbrane vrste Jaka Štremfel. Najboljši igralec turnirja je bil Jaka Štremfel, najboljša štafeta na turnirju je bila slovenska (Gašper Povh, Jaka Štremfel). 17

Kdaj ste se spoznala in kdaj prvič zaigrala eden proti drugemu? Aleš: Mislim, da sva se prvič spoznala v italijanski Bielii, kjer so imeli mladinci svetovno prvenstvo, člani pa smo nastopali na četveroboju. Prvič sva se eden proti drugemu pomerila v super ligi leta 2007. Anže: Če se dobro spomnim, sem Aleša spoznal na mojem prvem državnem prvenstvu v Rogaški Slatini. In takrat sva se tudi prvič pomerila med seboj. Sledilo je kar nekaj ligaških obračunov, ko sem sam nosil dres kobjeglavskega Hrasta. Kdaj sta prvič skupaj nastopila v reprezentančnem dresu in kako sta se odrezala? Aleš: Prvič sva skupaj nastopila na svetovnem prvenstvu do 23 let v Zagrebu, kjer sva osvojila bron. Anže: Najin prvi skupni nastop je bil leta 2008 na svetovnem prvenstvu do 23 let v Zagrebu. Dva meseca kasneje sva prvič skupaj nastopila na članskem evropskem prvenstvu v Saviglianu. Obakrat sva bila bronasta. Kako sedaj gledata na slavje po zlati medalji v Feltrah leta 2011, ko sta na prizorišču slavila v slogu nogometnih golgeterjev? Aleš: Tisto zmago sva res divje proslavila. Premagala sva italijanska reprezentanta pred tri tisoč njihovih navijačev. Anže: Super (smeh). Tisto slavje bi še ponovil. Letos v turškem Spoznajte svetovna prvaka Aleša Borčnika in Anžeta Petriča Jaz sem hitrejši! Aktualnih svetovnih prvakov v štafetnem zbijanju Aleša Borčnika in Anžeta Petriča ljubiteljem balinanja ni potrebno posebej predstavljati. A smo se vendarle potrudili, da v nekakšni igrici spomina o njima izveste še nekaj zanimivih podrobnosti. Le tega ne, kdo je hitrejši... Mersinu je bilo podobno (smeh). Pa naslednjič lahko slaviva spet na isti način, haha. Bolj kot tek po igrišču so ostale v spominu solze sreče. Sta si takrat predstavljala, da bosta tudi leta 2019 skupaj osvajala medalje na največjih tekmovanjih? Aleš: Takrat o tem nisva premišljevala. Osebno ne maram gledati in preveč premišljevati o prihodnosti. Anže: Takrat niti nisem razmišljal tako daleč, sem pa verjel da bova z Alešem še dolgo vztrajala skupaj in tudi osvajala najvišja mesta. Kdaj vama je bilo v reprezentančnem dresu najtežje? Aleš: Zagotovo v obdobju med letoma 2012 in 2018, ko sva v štafetnem zbijanju osvajala le srebrne in bronaste medalje. Anže: Bilo je več težkih trenutkov. Najtežje pa verjetno lani na evropskem prvenstvu v Alassiju, ko sem v polfinalu zgrešil ogromno krogel. Po nastopu sem bil v šoku. Preprosto nisem mogel verjeti, da se je to zgodilo. Sram me je bilo. Kaj je glavni recept za uspehe slovenskih balinarjev na največjih tekmovanjih? Aleš: Dobra kemija med igralci v reprezentanci in seveda izkušnje z igranjem v italijanski ligi, ki velja za najmočnejšo na svetu. Anže: Zagotovo izkušnje in težke tekme iz italijanske Serie A. Pa tudi homogenost ekipe. Kaj pa je skrivni recept za vajine uspehe? Aleš: Želja po osvojitvi zlate medalje. Tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu sva želela dokazati, da v štafetnem zbijanju sodiva med najboljše na svetu. Anže: Zelo nama je pomagalo, ko sva skupaj igrala v hrvaškem Buzetu. Takrat sva tri leta skupaj trenirala in tekmovala. To je bil velik plus. To je bil tudi eden od razlogov, da sem se takrat odločil za prestop na Hrvaško. So v hitrostnem zbijanju in štafeti že doseženi maksimalni rezultati? Aleš: V hitrostnem zbijanju je možno vreči 52 ali celo 53 krogel v petih minutah. V štafetnem zbijanju je ta maksimum 62 ali 63 krogel. Če bi želel v hitrostnem zbijanju dosegati tolikšno število izmetov, bi moral metati krogle nad roko. In biti deset let mlajši (smeh). Anže: Mislim, da smo kar na maksimumu, saj dosegamo rezultate z zgolj eno samo zgrešeno kroglo ali celo z maksimalnim številom zadetkov. Vedno je lahko tudi boljše, vendar v tem primeru zelo težko. Kaj počneta med tistimi 18-20 sekundami oddiha med štafeto, ko je na vrsti soigralec? Aleš: Dihaš, spremljaš nastop soigralca in upaš, da zadane vse štiri krogle. Anže: V resnici niti ni veliko časa, da bi počel kaj posebnega (smeh). Malce se zdiham, primem kroglo in že je čas za nov štart. Koliko ur dnevno in tedensko namenita balinarskim kroglam in teku? Aleš: Petkrat tedensko tečem, dva do štirikrat tedensko pa treniram s kroglami. Dvakrat tedensko delam tudi vaje za moč. Posamezen trening traja od trideset minut do dveh ur. Anže: V pripravljalnem obdobju namenim veliko več časa kondicijskim treningom. Med tekmovanjem pa to le vzdržujem. Treningi s kroglami so na sporedu trikrat tedensko, vmes pa je kakšen dan namenjen teku. Kdo je hitrejši na 100 metrov? Aleš: Jaz. Anže: Jaz, seveda. Kdo je vzdržljivejši? Aleš: Moram priznati, da Anže. Anže: Priznam, da je v hitrostnem zbijanju vzdržljivejši Aleš. Če pa govorimo o klasičnem teku, ta lovorika ponovno pripada meni (smeh). Kdo je najglasnejši v izbrani vrsti? Aleš: Lažje bi odgovoril na vprašanje, kdo je najbolj tih. To je Anže. Glasni pa smo ostali štirje. Odvisno od razpoloženja. Anže: Davor Janžič in Jure Kozjek. Se kdaj sporečeta ob kakšnem slabšem nastopu? Aleš: Ne. Anže: Nikoli se nisva sporekla. Je pa bila jeza zagotovo kdaj prisotna... Še posebej to velja za že omenjeni lanski polfinale evropskega prvenstva. Ko sva letos zmagala in mi je Aleš skočil v objem, sem najprej pomislil na to, da sem letos popravil kar sem lani zasral. Je padla kakšna kazen za zgrešeno Anžetovo kroglo v finalu zadnjega svetovnega prvenstva? Aleš: Še vedno čakam na večerjo. Anže: Nobena težava ni, če se pošalimo na ta račun. Vedno Anže Petrič in Aleš Borčnik poudarjam, da je v finalu najbolj pomembno zmagati in to sva v Mersinu tudi naredila. Je pa škoda te zgrešene krogle, saj bi bilo veselje še toliko večje. Kdo sta vajina največja tekmeca? Aleš: To so posamezniki, kot so Italijan Marco Ziraldo in Emanuele Ferrero, Hrvat Leo Brnić in Francoz Alexandre Chirat. Anže: V štafeti sva se največkrat merila proti italijanski navezi Mauro Roggero - Emanuele Ferrero ter hrvaškemu paru Leo Brnić - Marino Miličević. Tudi Francozi so nama speljali kar nekaj zlatih medalj, a so nastopali v različnih zasedbah. Že uvajata otroke v balinarski šport? Aleš: Otroci včasih mečejo krogle, medtem ko sam treniram. Sin je seveda talentiran za hitrostno zbijanje. Anže: Zala je poskusila balinati, a to še nič ne pomeni. Matica pa krogle še čakajo. Če mu jih ne bova kupila z ženo Tadejo, jih bo zagotovo zrihtal dedi Miha (smeh). Sta dobila kakšen dan nagradnega dopusta v službi kot nagrado za balinarske uspehe? Aleš: Zame je bila nagrada že to, da sem lahko dobil dopust za odhod v Turčijo na svetovno prvenstvo. Anže: Le v ponedeljek po koncu svetovnega prvenstva sem lahko malce bolj zadihal. Pravega prostega dne pa ni bilo. Koliko let bomo lahko še uživali v vajnih nastopih v reprezentančnem dresu? Aleš: Veliko bo odvisno od zdravja, forme in ostalih dejavnikov. Lahko bo to trajalo še nekaj let, morda pa je bilo svetovno prvenstvo v Turčiji celo moje zadnje. Anže: Upam, da vsaj še nekaj let. Bomo videli, kako se bo vse skupaj odvijalo. Trenutno sem najmlajši reprezentant, tako da... Simon Maljevac 18 19

Intervju Tadeja Petrič Balinanje ni mačji kašelj Pogovarjali smo se z najuspešnejšo slovensko balinarko Tadejo Petrič, za katero bi lahko rekli, da ji je bil ta šport položen že v zibelko. Večkrat je bila razglašena za balinarko leta. Kaj vse je dosegla, kako se na tekme pripravlja sama in kakšni so njeni cilji za naprej, pa si preberite v nadaljevanju. Z balinanjem se ukvarja vsa vaša družina. Kako to, da ste se odločili za ta šport in kdo vas je zanj najbolj navdušil? Svoje znanje balinanja prenašate tudi na naslednje generacije? Hmm, načeloma sem že od malih nog športnica. Balinanje spremljam že od kar pomnim. Balinali so moji starši, takrat sicer ne tako profesionalno, kot je to sedaj, pa tudi sestra. Tako da sem bila res ves čas v temu. Sama sem se v osnovnošolskih letih odločila za rokomet. Trenirala sem ga nekaj let, nato pa sem se za balinanje odločila po»sili razmer«. Živeli smo izven Ljubljane, treninge rokometa pa sem imela v Ljubljani. Zaradi prestopa v starejšo skupino, bi imela treninge vsak dan. Ker so imeli ostali člani družine druge aktivnosti, je bilo težko usklajevati, zato sem se odločila, da tudi jaz»pograbim«po kroglah. Tako sem pri 13 letih uspešno zakorakala v balinarsko kariero, ki traja že 17 let, sicer z dvema vmesnima pavzama, ko sem bila na porodniški. Sem mamica dveh sončkov: 3-letne princeske in 17-mesečnega navihančka ter žena Anžeta Petriča. V svoji karieri sem, ravno pred prvo porodniško, eno sezono igrala tudi za italijanski klub Graphistudio iz Spilimberga (Udine). Tadeja Petrič z možem Anžetom Ja, saj sem opravila tudi tečaj in pridobila naziv inštruktorice balinanja. Kaj štejete kot svoj največji uspeh v balinanju oz. kaj ste do sedaj že dosegli? Zadnji uspehi? Moja balinarska kariera se je začela res zelo uspešno. Spremljanje tega športa že od malih nog se mi je splačalo in sem res žela uspehe od začetka. Že po dveh letih aktivnega, resnega balinanja sem dobila priložnost z nastopom za državno reprezentanco. Najprej četveroboji, ki so se takrat še igrali, nato pa leta 2006, ko sem na svojem prvem svetovnem prvenstvu na Kitajskem dosegla kar dve odličji. Tako sem s 17 leti postala svetovna prvakinja v disciplini natančno zbijanje, osvojila pa sem tudi bronasto odličje v igri posamezno. Tudi na naslednji prvenstvih sem osvajala medalje, in sicer v večini tretja mesta. Zlato sem v disciplini igra v krog prejela tudi leta 2012 na svetovnem prvenstvu v Turčiji. Istega leta smo imeli tudi Sredozemske igre, kjer sem zmagala v natančnem zbijanju, leta 2013 sem na evropskem prvenstvu na hrvaški Komiži osvojila naslednje zlato v igri posamezno. Skupaj imam 13 medalj, od tega 4 zlate. Vse so zame največji uspeh, kar se tiče športa. Še večji uspeh pa sta dva sončka doma. Sedaj sem se po porodniški začela počasi vračati in tako sem konec oktobra dobila priložnost nastopiti na svetovnem pokalu v turškem Mersinu, kjer smo, tokrat ekipno z dvema sotekmovalkama, osvojile bronasto odličje. Seveda pa je bilo ogromno uspehov tudi na državnih prvenstvih, kjer sem veliko let zaporedoma v vsaki disciplini osvajala odličja in bila nekaj let balinarka leta. Kakšni so vaši cilji za naprej? Glede na to da sem žena in mamica dveh majhnih otročkov, je kar težko razmišljati, kako naprej, tako da grem iz dneva v dan. Veliko težje si vzamem čas za treninge. Dolgoročnih ciljev trenutno nimam. Naslednje večje tekmovanje evropsko prvenstvo bo letos v Sloveniji. Glede na kvaliteto, ki mi je ostala tudi po porodniški, mislim, da bom poklicana v reprezentano, da se bomo lahko skupaj pripravile na dobre nastope pred domačo publiko. Nekaj izkušenj le imam in sem trenutno edina od»stare garde«, ki smo pred leti osvajale medalje. Seveda mi je želja igrati pred domačo publiko, saj tega pri ženskah še nismo mogle izkusiti. V najbolj gledanih, branih oz. poslušanih slovenskih medijih se nas premalo oglašuje oz. govori o naših uspehih. Balinanje je zelo razvito v Italiji in Franciji. Vse bolj razvito pa postaja tudi v državah, ki so bile še pred kratkim v zatonu npr. Turčija, Kitajska Organizacija balinarskih tekmovanj je v teh državah res na vrhunskem nivoju in so tudi medijsko podprta. Zakaj balinanje ni olimpijska disciplina? To se sprašujemo tudi mi. Ni želja balinarjev, da bi bilo celotno balinanje olimpijski šport, ampak da bi dobile priložnost tehnične discipline (hitrostno, štafeta in natančno zbijanje), ki so atraktivne. Letos je bilo še najbližje, ko je Pariz dobil kandidaturo za OI 2024, vendar kot sem seznanjena, je na žalost tudi to padlo v vodo. Upajmo pa, da se do 2024 tudi kaj spremeni. Kako potekajo treningi balinanja? Kako skrbite za kondicijo? Za klasične igre neke posebne kondicije človek ne potrebuje. Potrebna je osnovna kondicija, ker se na sami tekmi le odigra nekaj iger. Pri tehničnih disciplinah, kot sta hitrostno zbijanje in štafeta, pa je potrebna tudi fizična pripravljenost in je potrebno delati na tem tudi izven igrišča ter izven okvira navadnih treningov. Ne velja pa to za vse igralce. Vsak igra, kar mu ustreza. Eni pa smo prilagodljivi in lahko igramo vse. Načeloma je trening sestavljen iz splošnega ogrevanja, da si segrejemo mišice, nato sledi ogrevanje s kroglami, kakšne igre, odvisno od tega, koliko je prisotnih na treningu, na koncu so še tehnične discipline in potem še malo mečemo ali pa še kaj odigramo. Kakšna je prava oprema za balinanje, kaj vse potrebujete? Pri športnem balinanju tekmovalec potrebuje športna oblačila (trenirka, kratke hlače, kratka majica), telovadne copate, krogle in balinčka. Koliko krogel posameznik potrebuje, je odvisno od discipline. Za igranje klasičnih iger potrebujemo tudi risalno palčko, s katero na igrišču označimo posamezne krogle. Kaj bi svetovali mladim, ki bi se radi s tem športom ukvarjali? Kje naj sploh začnejo? Vedno je potrebno nekje začeti. Če jih vsaj malo mika, kako se te kroglice meče, naj poskusijo. Poskusijo naj tudi odrasli, da bodo videli, da ni to mačji kašelj in bodo tako hitro dobili drugačno predstavo o balinanju. Vsi klubi so veseli novih, mladih obrazov in vsi bodo priskočili na pomoč ter jih z veseljem učili in trenirali. Zato kar pogumno. Manca Hribovšek Kako bi ocenili položaj balinanja kot profesionalnega športa v Sloveniji? Tudi glede na ostale države? Kje je balinanje najbolj cenjeno? Zakaj to ni olimpijska disciplina? Jaz velikokrat treniram sama, kjer sem doma. Se pa ravno tako ogrejem in potem bližam in zbijam nekje od 45 do 60 minut. Za kondicijo pa skrbim s tekom na stadionu ali v naravi, telovadbo doma Hmm, balinanje se ne jemlje resno. Na žalost ima večina zastarelo predstavo o tem športu: igrišče ob gostilni in kozarci piva ali vina. Ampak ni tako. Pri športnem balinanju se resno trenira, tekmuje na mednarodni ravni in osvaja odličja, ki jih je kar nekaj. Verjetno je stanje tako tudi zaradi medijev, saj se premalo pojavljamo v njih. Kako se pripravljate na tekme? Imate kakšno posebno navado, ritual? Ritualov nimam. Igram, kar moram in ne razmišljam, kako in kaj naprej. Grem kroglo za kroglo in potem počasi vse pride samo od sebe. 20 21

Simon Maljevac novi vodja pisarne Balinarske zveze Slovenije Nova celostna podoba Balinarske zveze Slovenije Balinarska zveza Slovenije v novih barvah Balinarska zveza Slovenije je v leto 2020 vstopila z novo podobo v barvah Olimpijskega komiteja Slovenije. Na korespondenčni skupščini Balinarske zveze Slovenije je bila sprejeta nova celostna podoba, ki bo krasila krovno balinarsko organizacijo v naslednjem obdobju. Z začetkom januarja je mesto poslovnega sekretarja in vodje pisarne Balinarske zveze Slovenije zasedel Simon Maljevac, ki je bil izbran preko razpisa. Novi sekretar bo svoje delo opravljal na sedežu Balinarske zveze Slovenije, Tržaška 2, 1000 Ljubljana. Ob vseh zadolžitvah na delovnem mestu poslovnega sekretarja in vodje pisarne bo Simon Maljevac izvajal tudi naloge tiskovnega predstavnika Balinarske zveze Slovenije. 30. november Dan slovenskega balinanja Nova grafična podoba, ki jo je izdelalo podjetje GT design d.o.o., v modernem slogu združuje balinarsko kroglo ter simbole Triglava, morja in reke v zeleni, modri in beli barvi, ki po priporočilu Olimpijskega komiteja Slovenije predstavljajo slovenske športne barve. Nova grafična podoba zajema tako žig kot znak in zastavo Balinarske zveze Slovenije. Žig zveze je okrogel. V srednjem delu je znak Balinarske zveze Slovenije, ki upodablja Triglav, morje in reke ter balinarsko kroglo. Ob njem je kratica BZS, v obodnem delu pa napis BALINARSKA ZVEZA SLOVENIJE. Znak zveze je pravokotne oblike, v njem je simbol zveze. Barva znaka je bela, zelena in modra. Znak upodablja Triglav, morje in reke ter balinarsko kroglo. Ozadje zastave je v prehodu iz bele v zeleno od zgoraj navzdol. V sredini je znak zveze, pod njim kratica BZS, pod tem pa napis BALINARSKA ZVEZA SLOVENIJE. Velikost zastave je 2 x 1 m, oziroma v razmerju 2 : 1. 051 380 838 REVIJA BALINAR JE IZDANA S SOFINANCIRANJEM FUNDACIJE ZA ŠPORT Izvršni odbor je na decembrski seji izglasoval predlog, da se 30. november razglasi za Dan slovenskega balinanja v spomin na prvega in dolgoletnega predsednika g. Jožeta Rebca, ki je s svojim delom pustil neizbrisan pečat v balinanju in športu na slovenskem ter mednarodnem prostoru. 20. memorial Antona Vebra Balinarsko športno društvo Logatec je avgusta izpeljalo tradicionalni mednarodni jubilejni dvajseti memorial Antona Vebra. Gostilo je 14 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Turnir je odprl župan občine Logatec g. Menard Berto, ki je poudaril kako pomemben je šport v našem kraju, sam pa je tudi velik podpornik balinanja. Kasneje je turnir obiskal tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije g. Primož Marinko. Na koncu je turnir nekoliko pokvarilo vreme, zato je bil vrstni red štirih ekip, ki so se borile za pokale določen z žrebom. 22 23

Intervju Teo Collori Balinanje je zame beg pred realnostjo Zvest Primorec Teo Collori, vsem bolj poznan kot simpatičen fant s kitaro v roki, se z glasbo ukvarja že od svojega 14. leta. Mladost je preživel v Celovcu, kjer je študiral jazz kitaro in se nato poglobil še v ostale vrste, kot so akustična, bas in električna kitara. Obožuje gipsy swing glasbo in igra v svojih bandih Teo Collori in Momento Cigano ter Nas 3. Otroštvo je preživel v Luciji, ob balinišču, kjer je iz dneva v dan spremljal starejše gospode, ki so balinali. Sčasoma se je opogumil in pri 12 letih prvič poskusil ta šport, ki ga je kar hitro zasvojil in tako je igranje na ulici in igriščih zamenjal z balinanjem.»ljudje si tega sploh ne morejo predstavljati. Mislijo, da je ta šport namenjen le starejšim osebam, pa ni tako. Ves čas si napet, ves čas gledaš tisto»balo«, kako se vrti in kam gre. Polno je adrenalina in ko dobiš občutek za to, kar ne moreš odnehati,«mi pove z navdušenjem. Ob njegovem entuziazmu me takoj prešine vprašanje: Kaj ti je pri tem športu najbolj všeč, kdaj občutiš pravo strast?»stvar je v tem, da si sam. Sam na stezi s kroglo v roki in ko jo vržeš, je to to. Ni povratka nazaj. Krogle ne moreš premakniti z mislimi, ne moreš je ustaviti, ne moreš je zapeljati bolj levo ali desno. Ves čas, ko krogla potuje, v sebi čutiš vznemirjenje, vse postane nepredvidljivo. Krogla potuje zelo počasi in ves ta čas si tudi pod pritiskom. To ni kot nogomet, kjer je 11 igralcev in kdaj brcneš žogo ti, kdaj kdo drug. Tukaj si sam in če zgrešiš, zgrešiš, če zadaneš, zadaneš.«balinanje je kaj kmalu zasvojilo tudi Teotovega prijatelja, pesnika Markota Matiča, ki se že dobro leto ukvarja s tem športom. Skoraj vsak dan se po službi dobita v Izoli, kjer vadita za tekme v prvi ligi.»šport te kar hitro prevzame in te ne izpusti. Je podobno kot pri glasbi, ko padeš not, težko prideš ven. Ko začneš dobro igrati in uživati v tem, z veseljem vabiš sorodnike in prijatelje na tekme, kjer z vnemo pokažeš svoje znanje. Kdaj jih pač povabim na koncert, spet drugič na balinarsko tekmo,«dodaja Teo. Balinanje enači z golfom, saj pravi, da moraš biti pri obeh športih zelo zbran in miren. Že ena sama malenkost te lahko iztiri in obrne rezultat. Pri obeh je potrebno imeti mirno roko, dober fokus, koncentracijo. Teo svojo strast do balinanja goji že več kot dve desetletji, zadnji dve leti pa se je resno vrgel v ta šport, kjer se je resnično našel.»v Izoli je igrišče in ko so temperature nad 16, 17 stopinj, fantje igramo, lahko tudi vsak dan. Drugače pa treniram redno dvakrat na teden, ob sobotah pa tekmujem s svojo ekipo Jadran Izola v prvi ligi. Tukaj je zelo lep občutek, igramo samo mladi, smo zelo dobra ekipa, vsi smo zelo navdušeni. Nekaj igralcev je sicer sčasoma nehalo igrati, saj kot pravim, je zelo strasten šport in če se človek ne zna kontrolirati, kar hitro pride do spora. Smo pa ostali tisti pravi, trenutno nas je 8, Šuki je naš trener, štejemo pa med 16 in 40 let. Smo mešana, a zelo povezana ekipa.«če damo na eno stran glasbo in na drugo balinanje, je kje kakšna povezava?»je! Toliko časa kot nekam vložiš, toliko boljši si lahko v tisti stroki. Stvar je v tem, da te mora potegniti in mene je. V bistvu sta me oba»športa«, tako glasba kot balinanje, in se zato z veseljem trudim in učim ter posvečam čas obema, ker me res izpopolnjujeta. Užitek nato preide v navado in kar naenkrat ne moreš več živeti brez njiju. Tako glasba kot balinanje ti s časoma zavzameta del možganov in ne moreš ne razmišljati o njiju, kaj šele da se z njima ne bi ukvarjal. Začneš vaditi in vaditi in s časoma si vse boljši ter med igranjem ne razmišljaš na nič drugega, zato te hkrati sprošča in dela napetega. Ljudje imamo tendenco, da preveč razmišljamo, se sekiramo, ko pa si tam, na stezi, to ne gre skozi. Zato po mojem mnenju tudi ljudje tako hitro padejo v ta šport. Je nekakšen beg pred realnostjo, ker si res tam, povezan sam s sabo in s svojo kroglo. Ostalih misli ni, enostavno ne morejo priti zraven, ker si tako zelo skoncentriran, da pozabiš na vse.«cilji za naprej?»žal nimam toliko časa, da bi se lahko 100 % posvetil temu športu in se udeleževal vseh tekmovanj. Moja velika strast je tudi glasba in ob vseh koncertih in vajah mi zmanjka kdaj čas za balinanje. Preprosto uživam v tem športu, se trudim ga igrati kolikor zmorem in ga jemljem z veliko dozo dobre volje, kjer se sprostim in za kratek čas odmislim na zunanji svet. Do vrhunskega nivoja je pa treba res veliko vaditi. To me za enkrat še ne zanima, mogoče me bo v starejših letih. Za enkrat mi je važno, da se imam dobro.«kaj pa mladi? Kaj jim priporočaš?»ja, da pridejo! Če bi jih bilo več, bi bilo to res vrhunsko. Vrata so odprta, k nam so prišli že osnovnošolci iz Izole in so se zelo zabavali. Žal menim, da imajo ljudje še vedno napačno predstavo o tem, kaj sploh je ta šport. S svojega vidika vidim same pluse, je povsem neobremenjujoč za telo, glede na druge športe, ki so bolj agresivni. Tukaj je v ospredju psihološka igra, kjer ima človek veliko priložnosti za zrasti, saj se moreš znati oz. se naučiti kontrolirati. Kdaj pač zmagaš, kdaj izgubiš. Ni kot pri teku, kjer si lahko najhitrejši, najboljši. Tukaj zelo hitre pride do spremembe in se mi zdi, da človek hitreje zraste. Res se moraš naučiti izgubiti in sprejeti, da je nekdo drugi lahko boljši, ne glede na to, koliko ur si vadil in vadil. To se mi zdi zelo zdravo, sploh za razvoj otrok, da se na tak način naučijo spoštovati tako igro kot igralce.«klara Beltram 24