9 november 2008 Med nebom in zemljo Radi bi živeli za svetost Naša družina 9 2008 1
Uvodnik Kazalo 4 Napovednik za november 5 Med nebom in zemljo 6 Uspeh je smiseln... 8 Bog, ki kaznjuje 9 Življenja brez smisla ni 14 Naj žalost skrijemo pred otroki 15 Gradimo znova 16 Družinski izlet 18 Ohranjati otroštvo 20 Radi bi živeli za svetost 23 Klepetanje prek spleta 24 30 Kakšna je moja vloga? Popestrimo hrano z gobami Naša družina mesečna priloga tednika Družina Uredništvo: Krekov trg 1/II. Tel.:01/360-28-42, faks01/360-28-48 spletna stran: www.druzina.si e-pošta: nasa.druzina@druzina.si Naročila:01/360-28-30 Izdaja: Družina d.o.o. direktor: dr. Janez Gril Odgovorni urednik Družine: Franci Petrič Urednika Naše družine: Mojca Petovar in dr. Vinko Škafar Tehnični urednik: Robert Debevec (robert@druzina.si) Lektorirala: Ana Miklavčič Likovna urednica: Petra Korenjak Oglasno trženje: Marjan Udovč (oglasi@druzina.si) Grafična priprava: Družina d.o.o. Tisk: Delo TČR, Ljublana Prilogo Naša družina v letu 2008 sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Fotografija na naslovnici: Tatjana Splichal - Fotodelavnica Naša družina 9 2008 Dragocena minljivost Devetnajstega oktobra, tik pred godom vseh svetnikov, je Cerkev razglasila starše sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonov, za blažene. Louis Martin in Marie-Zélie Guérin iz Lisieuxa v Franciji sta drugi zakonski par, ki sta bila skupaj prepoznana za blažena. Poročila sta se 13. julija 1858. Imela sta devet otrok, štirje so umrli že kot otroci, pet pa se jih je odločilo za redovništvo tudi zaradi zgleda staršev, saj sta pred poroko oba razmišljala o duhovnem poklicu. Louis in Marie-Zélie sta ustvarila topel in sprejemajoč dom. Že prvo leto zakona sta v svoj dom sprejela fantka, ki mu je umrla mati. Bila sta si predana in kadar sta bila ločena, sta si izmenjevala nežna pisma, v katerih se je Louis podpisoval:»tvoj mož in resničen prijatelj, ki te ljubi za vedno.«marie-zélie je umrla prva (leta 1877), Louis pa se je po njeni smrti še 17 let spopadal z duševnimi boleznimi in halucinacijami, v katerih je po besedah njegove hčerke Céline videl»strašne stvari«. Kardinal J. S. Martins je ob beatifikaciji v Lisieuxu dejal, da sta zakonca Martin zgled zakonskega življenja, hkrati pa sta: dar zakoncem vseh starosti zaradi spoštovanja in uglašenosti, s katero sta se ljubila vseh 19 let njunega zakona; dar staršem ter dar vdovam in vdovcem.»sta tudi dar za vse, ki se soočajo z boleznijo in smrtjo. V našem svetu, ki smrt poskuša skriti, nas učita, kako naj se z njo soočimo in se predamo Bogu,«je dejal. Martinova sta konkreten zgled za vse zakonce, kako si lahko skupaj prizadevajo za nebeško kraljestvo v vsakdanjem življenju, v majhnih stvareh. Razglasitve za blažene se je udeležil tudi deček iz Milana (Monze) Pietro Schiliro, ki se je rodil s tako slabimi pljuči, da niso verjeli, da bo kdaj lahko samostojno dihal. Po priprošnji zakoncev Martin je 26. julija 2002 dojenček Pietro zdrav zapustil bolnišnico.»ko razmišljam o beatifikaciji zakoncev Martin, moram spregovoriti o nečem, kar je tako blizu mojemu srcu: o družini. Njena temeljna vloga je vzgoja otrok v univerzalnem duhu odprtosti in odgovornosti do sveta in njegovih problemov, pa tudi v prebujanju poklicanosti za misijonarsko življenje,«je na dan razglasitve Martinovih za blažena rekel papež Benedikt XVI. Na praznik vseh svetih in ob dnevu vernih rajnih se sprašujemo, kako je, ko tvoje telo umre. Vznemirjajo nas pričevanja ljudi, ki so bili klinično mrtvi in so doživeli obsmrtne izkušnje. Cerkveni nauk o življenju po smrti eshatologija odgovarja na nekatera vprašanja, vendar lahko vsi v to skrivnost, ki se ji bližamo, vstopamo samo z vero. V Naši družini, ki jo držite v rokah, lahko preberete, kako so o tem, kako je v nebesih, ugibali otroci iz OŠ Alojzija Šuštarja. Oni se nebes veselijo, marsikoga pa misel na smrt navda s tesnobo. Prav zaradi minljivosti je naše življenje smiselno. Vsak pa mora najti svoj način, kako živeti in kako sprejemati odločitve, da bomo lahko ob smrtni uri čim bolj mirni in bomo lahko upali na srečanje z Bogom iz obličja v obličje. 3
Kaj je najpomembnejše? Uspeh je smiseln, kadar ga imam s kom deliti Dr. Zdenka Zalokar Divjak o pomenu smisla v življenju in vzgoji zanj foto: Vid Ponikvar odprti do petih, šestih popoldan, pa še to ni dovolj. Starši svoje otroke poskušajo vključiti še v kup drugih dejavnosti. Novost pa so nočni vrtci, kjer starši plačajo, da imajo prosto noč in lahko ta čas uporabijo zase. Dr. Zdenka Zalokar Divjak, specialistka logoterapije terapije za smisel življenja, že več kot dvajset let dela z otroki, starši in vzgojitelji. Njena knjiga Vzgoja za smisel življenja je njeno teoretično izhodišče, naslonjeno na misel Viktorja Frankla.»Na začetku nisem razmišljala, da se bo moje delo osredotočilo samo na vzgojo, ker pa sem takrat že delala v zdravstvenem domu in vrtcu, sem videla, kako pomembna je preventiva.«če otrok ne usmerimo dovolj zgodaj k zavedanju, da je življenje dragoceno, da so oni tudi ustvarjalci življenja, potem pride do t. i. bivanjske praznine, v kateri potem otroci hlastajo po umetnih dražljajih, kot so televizija, alkohol. Že v knjigah, ki ste jih pisali pred desetimi leti, ste pisali o vzgoji za smisel življenja. V knjigi Otroci, mladostniki, starši, ki je pravkar izšla, pa znova začenjate prav z vzgojo za duhovno širino. Kaj se je v tem obdobju spremenilo, kaj pa ostaja enako na področju vzgoje s strani staršev? Mislim, da je razlika velika. Po eni strani starši pričakujejo od otroka več, imajo veliko previsokih pričakovanj, nerealnih ciljev, po drugi strani pa pozabljajo, da se bo otrok najbolje razvil takrat, kadar bo tudi varen. Bivanjska varnost peša, se mi zdi. Otroci niso več zasidrani v družini, velik del vzgoje prepuščamo tudi institucijam. Vrtci so zdaj Kako to vpliva na otroka, na njegovo osebnost in na to, kakšno mesto si bo našel v življenju? Otroci se v tej ponudbi preprosto izgubijo, v pritiskih visokih pričakovanj staršev, vrtca rezultat tega pa je nezadovoljen in nesrečen otrok. Dolgoročne posledice nam kaže statistika: duševno zdravje pri odraslih je slabo, saj se jih že 20 % nagiba k depresiji. Pri mladostnikih pa smo prvi v Evropi po številu samomorov do 17. leta. Pri nas si vzame življenje od 20 24 mladostnikov letno. Je še cel kup drugih pokazateljev, ki kažejo, da delamo nekaj narobe, da ne živimo prav. Kako logoterapija definira smisel življenja? Logoterapija opredeljuje smisel kot življenjsko nalogo. Kot posamezniki se v vsakem trenutku nahajamo pred številnimi možnostmi. Vsaka oseba lahko izbira glede na svoj življenjski položaj seveda tako, da je naslonjena na neko vrednostno orientacijo. Ljudje smo odnosna bitja, zato je smisel vedno povezan z neko osebo ali delom, ki ga opravljamo. Naša vrednostna orientacija pa se nanaša na to, za katere vrednote si kot posameznik prizadevam. Če povem konkretno: če se jaz kot roditelj zavedam, da je učenje vrednota, potem bo najbrž moja vzgoja temeljila na tem, da bom otroka pripravila na učenje, vztrajnost, delavnost Težavo vidim v tem, da sta pedagogika in psihologija v zadnjih 25 letih zelo poudarjali permisivnost: vse se podreja želji otroka, veliko se je treba z njim pogovarjati, dogovarjati. Seveda to ne zdrži. Otrok nas doživlja predvsem neverbalno zapomni si našo držo, vzor: ve, ali smo osebe, ki smo delavne, ljubeče, zahtevne, ali samo nekaj v prazno govorimo. Zapisali ste, da smisel pomeni preseči sebičnost, se usmeriti v odnos ali neko 6
Otrok odrašča Z veseljem pred šolske zvezke Kako lahko starši otroke podpirajo in motivirajo za učenje? Učenje je naš stalni spremljevalec. Dobro se je zavedati, da sta volja in želja do učenja tesno povezana s pridobljenimi in privzetimi prepričanji in stališči, katerih temelje postavlja družinsko okolje. Delovne navade šolajočim pomagajo pri razvijanju dobrih učnih navad, izkušnja premagovanja napora pa krepi tudi motivacijo za učenje. foto: Vid Ponikvar Otroke v spoznavanje novega in učenje veščin žene naravna vedoželjnost. Vselej znova jih zanima, kaj je onstran znanega. Čim bolj otrok širi socialne izkušnje, tem bolj pomembna postanejo prepričanja, ki jih imajo starši in druge zanj pomembne osebe tako do učenja kot do dela. Šolajoči otrok z leti pogosto izgubi notranji vzgib za učenje šolske snovi. Notranjo motivacijo, žal, zamenjajo zunanje spodbude, učenje za oceno, zaradi zahtev odraslih, zaradi sprejema v srednjo šolo. Prigovarjanje, da se učijo zase, večkrat ne zaleže, saj osmišljanje učenja otežuje otrokova usmerjenost predvsem v sedanjost, še dodatno pa morebitne učne težave in posebnosti razvojnih obdobij. Na učni uspeh ne vpliva samo otrokov IQ Poleg osebnostnih lastnosti lahko učence ovirajo ali spodbujajo dejavniki v družinskem okolju, specifične učne težave. Teh otrok praviloma ne izbere, temveč jih prinese s seboj v zibelki: otrokove sposobnosti, zmožnost pozornosti, težave na enem ali več področjih učnih snovi, na primer pri branju, pisanju, slovenščini, priklicu naučenega, zapomnitvi ipd. Če so pravočasno prepoznane, starši pa dovolj vztrajni za dodatno obravnavo, otroci mnoge od njih uspešno obvladajo že v letih, ko je poprava le teh najbolj učinkovita. Poznavanje otrokovih posebnosti, lastnosti in načina učenja so osnova za učinkovito pomoč. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami tudi omogoča, da šola ob podpori staršev poskrbi za prilagojen pristop poučevanja in ocenjevanja znanja, da bi otrok lahko razvil svoje zmožnosti ter učenje doživljal kot pozitivno izkušnjo. Učenje mora potekati v prijetnem in čustveno toplem ozračju. To pomembno doprinese k večji motivaciji za učenje. Motivacija, spodbuda, navdušenje so ključ do uspeha. Motivacija določa smer, intenzivnost in vztrajnost posameznika za dosego izbranega cilja. Otrok ne spominjajmo na napake, temveč na napredek Učenje ni samo igra, zato otroci potrebujejo podporo, razumevanje, pozornost sprejemanje odraslih. V takšnih pogojih morejo bolje sodelovati in laže premagujejo svoje stiske, strah pred spraševanjem, morebitno pomanjkanje samozaupanja. Otrok je bolj motiviran, če je cilj, ki ga mora doseči, dovolj blizu, privla- čen in dovolj pomemben. Tako bo pripravljen v učenje vložiti tudi več napora. Motivacijo krepijo spodbude odraslih, opogumljanje, zaupanje v otroka, dajanje opore in primerne pomoči, pohvale in nagrade (ne podkupovanje), spodbuda pozitivnega tekmovanja in sodelovanja; veselje, ki ga izrazimo ob otrokovem napredku; humor, igrivost; izogibanje poudarjanju napak in osredotočenost na napredek; iskanje znanja; podpiranje načina učenja, ki je primeren za otroka; sprejemanje otrokovih želja in čustev, tudi strahu, obupa, nemoči; spodbujanje otrokove samostojnosti; dovoljevanje napak in omogočanje, da jih popravi. Tako starši krepijo v otroku zaupanje, da bo zmogel. 10
Družinski izlet Grad Podsreda Danes si gradove zidamo v oblakih, nekoč pa so jih na skalnatih pečinah, strmih vzpetinah, ob sotočju rek ter na drugih strateško pomembnih in težko dostopnih krajih. Na ozemlju današnje Slovenije jih je bilo na stotine. Številni so se že davno spremenili v ruševine, nekateri pa so se ohranili in sedaj lepo obnovljeni privabljajo obiskovalce. Grad Podsreda in istoimensko naselje pod njim ležita v Kozjanskem parku, ki meri 206 kvadratnih kilometrov in sega na severu do Olimja, na vzhodu pa do meje s Hrvaško. V prepletu hribov, grap in sotesk, kraških globeli in jam, močvirij in sadovnjakov živi nekaj manj kot enajst tisoč prebivalcev, ki so razpršeni po 78 naseljih. V parku je pet gradov in 32 cerkva, med katerimi so najbolj znane Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Grad Podsreda Za odcepom se pot potegne navkreber in se skrije v gozd. Tisto toplo oktobrsko soboto je s krošenj na gosto odpadalo listje in se vrtinčilo proti tlom. Kot bi deževalo. Igra narave je pritegnila tudi najina fanta, ki se v gozdu vedno razživita. Jakob je navdušeno tekal po stezi, skakal čez korenine in metal v zrak odpadlo listje, Benedikt pa je pobral palico in z njo ponosno korakal navkreber. Zadovoljen je bil tudi Mihael, ki se je dremoten gugal v nahrbtniku. Pot nam je hitro minila: tu in tam smo pobožali zaplato mahu, pogledali, kako se po deblih vzpenja bršljan, in spregovorili nekaj besed o gradovih. Ena dva tri smo bili na cilju: drevje se je razmaknilo in nad nami se je prikazal lepo obnovljen grad z rumeno-rdečimi polkni. Staro trško naselje Podsreda smo obiskali na praznik kozjanskega jabolka, ki so ga letos pripravili že deveto leto zapored. Med slikovitimi hišami je bilo polno stojnic z domačimi dobrotami in izdelki domače obrti. Pred eno izmed njih je za kolovratom sedela predica, ob drugi je pletar izdeloval košaro, ob tretji je kovač tolkel po razbeljenem železu, medtem pa so z odra prihajali ubrani glasovi ljudskih pevcev. Organizatorji si zaslužijo pohvalo za kakovostno ponudbo in zanimiv program, predvsem pa zato, ker ni bilo niti sledu o kiču in ceneni krami, ki sicer tako pogosto spremljata prireditve po Sloveniji. V Podsredi, kjer je sedež Kozjanskega parka, si velja ogledati slikovit trg, župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika in sramotilni steber, potem pa že lahko krenemo proti gradu. Označena pot prečka cesto proti Senovemu in se spusti do razcepa. Tam lahko zavijemo do Levstikovega mlina, kjer se še vedno vrtijo stara mlinska kolesa. Mlin je načeloma odprt vse dni v tednu, mlinska kolesa mirujejo le pozimi, ko je potok vkovan v led. 16 Pogled na Podsredo od zgoraj
Topel dom Radi bi živeli za svetost Družinski mož in oče bo posvečen v stalnega diakona Matej Križanič, mož in oče, bo novembra posvečen v stalnega diakona. Njegova naloga bo poleg službe (je direktor centra za socialno delo) biti poleg duhovnikov pomočnik škofu. Diakon je po polaganju škofovih rok postavljen za služabnika ljubezni. Prav tako more podeljevati krst, deliti evharistijo (obhajilo), prisostvovati v imenu Cerkve sklepanju zakona, deliti blagoslove, sodeluje pri maši, vodi besedno bogoslužje... Ker je njihovo delo v Cerkvi praviloma prostovoljno in poteka v prostem času, so pomemben del tega poslanstva tudi njihove družine. Mateja in Manco (po poklicu je farmacevtka) ter njuna otroka: dveinpolletno Lavro in petinpolletnega Davida smo obiskali na njihovem domu v Ljubljani. Verne družine ste na nek način vezni člen med Cerkvijo in laiškim svetom. Kje vidita svoje mesto kot mlada družina? Matej: Svoje mesto še iščeva. Rada pa bi, da bi vsa družina živela za svetost, za to sva se odločila oba. To ni neka imaginarna stvar, pač pa nekaj zelo stvarnega. Zdi se nama zelo pomembno, da ima vsak urejeno svojo osebno molitev. Imamo tudi družinsko molitev, opravljamo jo zvečer in pred obroki. Pomembno se mi zdi, da s svojim ravnanjem, govorjenjem, razmišljanjem vedno in povsod živimo dostojanstvo kristjana, kar je ena prvih oblik pričevanja v svetu. Druga je najti svoje mesto v Cerkvi, kar je danes pomembno, da kot kristjan preživiš tako da si vključen v neko skupnost, ki te sprejema in spodbuja. Manca: Bila sva pri Prenovi v Duhu, Emanuelu. V teh skupnostih sva se naučila, začutila vsakdanjo potrebo, to je ljubezen do Boga, do odnosa z njim. Tej ljubezni skušava posvetiti vsak dan nekaj svojega časa. Včasih je to pet minut, včasih dvajset, včasih nič. Kadar naju otroci potrebujejo, molitev živiva na drugačen način. Zelo veliko mi pomeni, da udejanjam to, kar prosim v molitvi. Denimo to, da bi lahko z ljubeznijo delala stvari, ki mi jih je sicer težko opravljati. Nekoč sem slišala misel, ki se me je zelo dotaknila: Ljubezen ni le največja zapoved, ampak tudi najpopolnejša molitev. Usmerjena sva v to, da živiva to čim bolj spontano, pri tem ne želiva izstopati. Ko naju sosedje v nedeljo vprašajo, ali gremo v trgovino, jim poveva, da gremo k maši, na preprost, normalen način, da vidijo, da smo kristjani povsem normalni ljudje. Matej: Če misliš, da moraš biti kot kristjan idealen, ustvarjaš pritisk, ki mu je v življenju nemogoče zadostiti. Krščanske družine imamo probleme kot vsi ostali, imamo pa nekoga, ki je nad vsem tem. Zelo mi je všeč, ker sta v Cerkvi za svetnika razglašena starša Male Terezike, kajti to je spodbuda za nas poročene in starše. 20
Sončnica Jesenski podstavki Potrebuješ nekaj pisanih jesenskih listov; izberi čim manjše in najlepše. Na tršo prozorno folijo nariši dva enako velika (premer 12 15 cm) kroga in ju izreži. Na enega od krogov točkovno z mekolom prilepi list in nanj prilepi še drug prozorni krog (kot kaže slika). Z lepilom pritrdi še vrvico, začni na zunanjem robu kroga in nadaljuj ter se čim bolj približaj listu v sredini. Ko se posuši, enako naredi tudi na drugi strani. Narejen izdelek lahko uporabiš kot podstavek za skodelice. ilustracija: Martina Kikelj Lesar Risbico na hrbtni strani obvezno opremite z imenom, priimkom, domačim naslovom in napišite, koliko ste stari. Objavljene risbice bomo nagradili s knjižnimi nagradami. Najkasneje do 15. novembra jih pošljite na naslov: Sončnica, Naša družina, p. p. 95, 1001 Ljubljana. V nebesih je lepo Spoštovani otroci! Si predstavljate, kako lepo je v nebesih? Že res, da nihče od nas ne ve natančno, kako je tam, lahko pa ugibamo. Narišite, kakšna nebesa si predstavljate, in vse, ki so po vašem mnenju tam! Pisana jesen Janko Capuder, 10 let, Črnice Nives Hüll, 10 let, Planica Neža Kastelic, 8 let, Mirna Peč Nika Štalec, 8 let, Medvode Katarina Pivk, 6 let, Žiri Katja Kosem, 9 let, Železniki Naša družina 9 2008 29