Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje.

letnik XXXV - številka 139 - junij 2020

Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. (Ivan Cankar) Spoštovani občani in občanke. Dan slovenske državnosti je praznik, ki nas ponosno spominja na prelomni čas in dogodke, ki so ustvarjali temelje slovenske države. Ob prazniku naše domovine vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje. Z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj ustvarjali sodobno in odprto občino, se vam zahvaljujemo za sodelovanje ter iskreno čestitamo tudi ob občinskem prazniku. Župan Goran Kodelja in člani občinske uprave Občine Vipava 2

OBČINA Izza občinskih zidov Povzetek majske seje Štirinajsta redna seja Občinskega sveta, ki je bila prva (po)koronska seja, je bila tokrat izvedena v dvorani kulturnega doma Vipava. S spremembo običajnega prostora pa smo med udeleženci zagotovili zadostno varnostno razdaljo. Po uvodnem nagovoru župana, so sejo odprli predstavniki javnih zavodov: Artur Lipovž, Bernarda Paškvan, Alenka Močnik ter Mojca Pev. Sprejeti so bili sklepi, s katerim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina namenila presežek za tekoče stroške poslovanja in osnovna sredstva, Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina (Bernarda Paškvan) je namenila presežek za nabavo osnovnih sredstev, Otroški vrtec Ajdovščina (Alenka Močnik) pa za nabavo opreme za igralnico, kuhinjo in pisarno, Osnovna šola Draga Bajca Vipava (Mojca Pev) je presežek namenila za nabavo opreme za učilnice ter za nova okna. Sledila so vprašanja in pobude svetnikov. Ti so predlagali, da se preveri možne ukrepe za umiritev prometa v določenih ulicah, pozvali so k aktivaciji različnih kulturnih programov, spraševali so po pomoči mladim, ki želijo graditi, zanimalo jih je stanje na odprtih projektih v občini. Hkrati so predlagali, da se te projekte predstavi javnosti. Opozorili so na deponije gradbenih odpadkov, slabo stanje lipovega drevoreda proti Zemonu ter pešpoti na Stari grad. Svetniki so s sklepom potrdili, da je Odlok o pokopališčnem redu primeren za drugo branje. Sam odlok je osvežen in oblikovan po Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti. S sklepom so tudi potrdili, da je Odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Vipava, primeren za drugo branje. Sprejem novega odloka je nujen, saj je trenutni odlok pomanjkljiv, vsebinsko prazen in ne nudi zadostne pravne podlage za kakovostno določitev kriterijev in meril za vsebinsko odločanje. Na drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinska uprava občin Šempeter Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Vipava. Nov odlok je bil sprejet zaradi izstopa Občine Ajdovščina iz Medobčinske uprave, ki je dodatno dobila naloge iz varstva okolja in urejanja prometa. Svet je bil tudi seznanjen z Zaključnim računom proračuna Občine Vipava za leto 2019, s čimer so na kratko predstavili poslovanje občine v letu 2019. Sprejet je bil tudi sklep o izstopu Občine Vipava iz Zavoda za izgradnjo Centra za starejše občane Vipava, saj je bil z ustanovitvijo Centra cilj dosežen in je Občina Vipava z aktivnim angažiranjem izpolnila svojo funkcijo. Svetniki so potrdili soglasje k pravnemu poslu zamenjave zemljišč z MORS-om v k.o. Vipava. Krajevna skupnost Vipava je k menjavi podala pogojno mnenje, iz katerega izhaja, da se s predlagano menjavo strinja, v kolikor se proti Vrhpolju uredi varno pešpot s pločnikom. Podobno je bila potrjena višina najemnine oddane komunalne infrastrukture v najem, ki je v primerjavi z letom 2019 nižja za 0,33 %. Hkrati sta bila potrjena cenik zakupnin za kmetijska in nekmetijska zemljišča za leto 2020, ki sta oblikovana na podlagi cenika najemnin zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Same cene so se glede na cene iz leta 2019 nekoliko dvignile. Za predstavnico Občine Vipava v Upravni odbor LAS Vipavska dolina je bila imenovana Barbara Repovš, v Svet območne izpostave JSKD Ajdovščina pa sta bili imenovani Polona Praček in Jožica Kodre. Projekti Ureditev Goriške ceste skozi Vipavo Predmet projekta je ureditev, katere začetek sega že v leto 2007. Del je bil tudi že realiziran (krožno križišče). Ureja se torej celotna Goriška cesta od Vile Ane do pokopališča. Na začetnem odseku (gledano s strani Vile Ane) bo izvedena lokalna sanacija razpokanih mest in nadgradnja z novo obrabno plastjo. Na drugih mestih bo izvedena odstranitev obstoječe asfaltne obloge v celoti, lokalne sanacije tamponske plasti in izdelava nove asfaltne obloge. Posebno pozornost bodo namenili izvedbi stikov med obstoječo in novo voziščno konstrukcijo. Površine za 3

OBČINA kolesarje in pešce bodo utrdili s tamponom in asfaltom in zaključili z granitnimi kockami, razen mešane površine za kolesarje in pešce med mostom prek Vipave in mostom prek Bele, ki bo utrjena v kombinaciji betona in pranih betonskih plošč. V križišču proti centru Vipave bo kot ukrep za umirjenje prometa urejena dvignjena ploščad. Posodobljena bo tudi javna cestna razsvetljava s posebno pozornostjo na osvetlitvi na prehodih za pešce. Na šolskem prehodu za pešce je predvidena tudi semaforizacija s semaforjem na tipko. Prenova stavbe na Glavnem trgu 1 Prenova oz. rekonstrukcija objekta bo razdeljena v dve fazi. S tem se bo objektu spremenila namembnost iz poslovno-stanovanjskega v poslovni objekt. Predvidena je rušitev obstoječega stopnišča in izvedba novih vertikalnih komunikacijskih povezav, rušitev obstoječe lesene medetažne horizontalne konstrukcije nad nadstropjem in izvedba nove armiranobetonske plošče. Predvideva se tudi zamenjava ostrešja in kritine obstoječe strehe, v prenovo pa je vključena tudi dodatna izolacija vzhodne in severne fasade z zaključnim demit fasadnim slojem ter zamenjava oken. Cilj projekta je premik k dostopnejši in zeleni Vipavi. S trajnostnimi vsebinami želimo spodbuditi k oblikovanju novih produktov in storitev, ki bodo predstavljale dodano vrednost in pomenile lažjo dostopnost občanom ter turistom. Projekt bo izpeljan s pomočjo sredstev iz evropskih in državnih razpisov. Rekonstrukcija lokalne ceste proti Abramu Predvidena ureditev ceste predstavlja po večini nasipavanje nove voziščne konstrukcije in izvedbo asfaltnega vozišča. Najprej bo izvedeno čiščenje terena na območju predvidenih posegov. Na določenih območjih bo prišlo do posegov v rob gozda, potrebno bo tudi odstranjevanje grmičevja. Vzdolž leve strani ceste bo skoraj v celotni dolžni izveden odprti zemeljski jarek, vzdolž desne strani pa je skoraj v celotni dolžini predvidena izvedba makadamske bankine. Na najbolj izpostavljenem delu ceste bo izvedena tudi jeklena odbojna ograja. Na utrjeno in splanirano spodnjo nosilno plast tampona bo vgrajen asfaltni sloj debeline 6 centimetrov. 4 Obnova podvoza pod hitro cesto pri Zemonu Investitor DARS d.d. je v podvozu Zemono izvedel gradbeni poseg z namenom izboljšati odvodnjavanje. Izkazalo se je, da rešitev podvoza, ki je bil izveden v sklopu gradnje hitre ceste, ni bila ustrezna. Voda v podvozu je ob večjih nalivih zastajala in predstavljala nevarnost za uporabnike. Poleg odvodnjavanja so izboljšali tudi voziščno konstrukcijo z večjim padcem proti odtoku, postavljeni pa so tudi novi robniki. Urejanje poljskih in gozdnih poti Občina Vipava je tudi v letu 2020 namenila proračunska sredstva za popravilo in vzdrževanje gozdnih cest in poljskih poti na območju občine. Dela na omrežju gozdnih cest bo, skladno z operativnim programom vzdrževalnih del Zavoda za gozdove Slovenije, v okviru zagotovljenih finančnih sredstev izvajal na razpisu izbran izvajalec. Za dela na poljski poteh Občina letos sicer namenja več sredstev kot prejšnja leta. Izražene potrebe s strani Krajevnih skupnosti glede vzdrževanja infrastrukture so še vedno večje, kot je za ta namen razpoložljivih sredstev, se bodo dela izvajala skladno s prioritetnim vrstnim redom nabora poljskih poti, ki so jih, glede na potrebe, predlagale pristojne Krajevne skupnosti. Ker so gozdne ceste in poljske poti večinoma gramoznega ustroja, je za ohranitev le-tega potrebno zagotoviti pogostejše odvodnjavanje vozišča z izpustom vode izven prometnic, sicer ob nalivih meteorna voda odteka po vozišču, poglablja kolesnice in razdira vozišče ter spodjeda ceste včasih do te mere, da je onemogočena uporaba in tako ne morejo več opravljati svoje vloge. Zato v primerih, kjer odvodnjavanja ni mogoče drugače urediti, naprošamo lastnike zemljišč za razumevanje in pripravljenost z dovoljenjem omogočiti izvedbo izpustov meteorne vode z vozišča na zemljišča ob prometnicah z namenom preprečevanja večjih poškodb vozišča in ohranjanja prometne infrastrukture v najboljšem možnem stanju. Vse obdelovalce kmetijskih zemljišč hkrati pozivamo, naj ne orjejo na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto, da se omogoči obračanje mehanizacije izven prometnih površin oziroma na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Z oranjem na primerni razdalji od cestnega sveta tako ohranimo bočno stabilnost vozišča in brežine. Hidrofor in menjava vodovodnih cevi na Erzelju Izvedba investicije na Erzelju je bila zaupana Komunalno stanovanjskemu podjetju iz Ajdovščine. V sistem vodovodnega omrežja bo dodan hidrofor, ki bo povišal pritisk vode v ceveh za zaselek Lenivec. Hidroforske posode so namenjene kopičenju sveže pitne vode v gospodinjstvih, restavracijah in drugih objektih, kjer je potrebno pod določenim pritiskom zagotoviti večjo količino pitne vode. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in samo izvedbo. Podhod pod hitro cesto

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Erzeljci čestitajo jubilantu Zgodovinar, akademik, tudi na Vipavskem dobro znani Jože Pirjevec, je 1. junija dopolnil 80 let. Polega tega, da se kot znanstvenik posveča novejši zgodovini Slovencev in območja nekdanje Jugoslavije, pa je tudi pikri komentator aktualnega političnega dogajanja. Svoje bojevito zavzemanje za pravice Slovencev v Italiji med drugim izraža v tedenskih glosah, ki jih že več kot 40 let piše za Primorski dnevnik v Trstu. Eno teh glos je 14. 3. 2013 namenil tudi svojemu nastopu na jubilejni prireditvi ob 70-letnici fašističnega nasilja na Erzelju, kjer je bil slavnostni govornik. Takole je med drugim zapisal:»osmega marca 1943 so vas, katere prebivalstvo je sodelovalo s partizani, obkolile italijanske čete. Odrasle moške in ženske so fašisti odpeljali v taborišča, starce in otroke pa odgnali z doma ter naselje prisilno izpraznili. V zapuščene in izropane hiše so se domačini lahko vrnili šele po kapitulaciji 8. septembra 1943. Na ta travmatični dogodek se Erzeljci vsako leto spomnijo s slovesnostjo, na kateri seveda ne more manjkati priložnostni govor. Tokrat sem bil na vrsti jaz. Čeprav v zadnjih časih pogosto sodelujem na podobnih spominskih srečanjih in proslavah, moram reči, da sem vedno presunjen zaradi zvestobe, s katero naši ljudje gojijo spomin na trpljenje svojih staršev in dedov. Ti dogodki nimajo na sebi Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami nič ritualnega in prisiljenega, saj jih po večini organizirajo lokalne skupnosti, ker so v sozvočju s pristnim čustvovanjem prebivalstva. Mene potrjujejo v veri, da je bil upor slovenskega naroda v drugi svetovni vojni takšna prelomnica v naši zgodovini, da ga ni mogoče spregledati ali celo omalovaževati, ker je zares pomenil novo poglavje v naši kolektivni zavesti.«jože Pirjevec je bil tudi slavnostni govornik ob dnevu vstaje na Nanosu. Tudi pri 80-ih letih še vedno raziskuje po svetovnih arhivih; v teh dneh bo izšla njegova velika monografija z naslovom Partizani (pri Mladinski knjigi/cz). Kmalu pa bo izšel tudi izbor njegovih glos pod naslovom Izzivanja. Jožetu Pirjevcu ob jubileju iskreno čestitamo! Anton Rupnik Romarska cerkev Marije Snežne je zgrajena na razglednem hribu Obelunec nad Gočami in pomembno zaznamuje našo kulturno krajino. Na cerkvi, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, so začeli v sredini aprila izvajati obsežna obnovitvena dela, o katerih smo govorili z goškim župnikom Ivanom Furlanom in Božom Fajdiga, članom župnijskega gospodarskega sveta. Cerkev Marije Snežne je bila zgrajena v 1. polovici 17. stoletja, po nekaterih domnevah leta 1611. Ta letnica je vklesana v kamnitem kropilniku, ki je desno od glavnega vhoda. V 40-ih letih 19. stoletja je bila stavba predelana, prizidali pa so ji tudi zvonik. Po dogovoru z župnikom je mogoč ogled notranjosti cerkve, ki jo krasijo tabelne slike iz 30-ih let 20. stoletja, stebrni veliki oltar, posvečen Devici Mariji, in glavni leseni kip Marije Snežne v oltarni niši, ki je delo slovenskega umetnika Toneta Kralja iz leta 1965. Po besedah Boža Fajdiga bi zaradi dotrajanosti objekta nadaljnje propadanje predstavljalo nevarnost za uničenje varovanja lastnosti cerkve kot kulturnega spomenika in ne nazadnje nevarnost za vedno večje število obiskovalcev.»v župniji smo se zato odločili za sanacijo. Tako smo leta 2017 obnovili obzidje in stopnišče s portalom, letos pa smo pričeli z obnovo cerkve, ki poteka skladno z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica. Odgovorna konservatorka je Minka Osojnik. Dela, ki jih opravljamo so: odstranitev in ponovna izdelava ometov zvonika in fasade, odstranitev stare korčne kritine, planet in montaža osb plošč, paropropustne folije, letvanje in montaža nove korčne kritine, zamenjava dotrajanega konstrukcijskega lesa v ostrešju, izdelava obrob, žlebov in diletacijskih letev, izdelava strelovoda in ozemljitev, zamenjava oken ter pleskanje notranjosti in restavriranje poslikav. Celotna investicija je ocenjena na slabih 100.000 evrov. Da bi investicijo zmogli, se je januarja 2019 župnija prijavila na razpis Ministrstva za kulturo in bila pri tem uspešna. Zaradi pomembnosti cerkve za lokalno in širšo skupnost so župnija in Krajevne skupnosti Goč, Lož in Manč podpisali pismo o nameri za pomoč pri obnovi in tako zagotovili del sredstev iz proračuna Občine. Del sredstev pa zbiramo s prostovoljnimi darovi.«župnik Ivan Furlan tako oriše pomen te dediščine, ki so nam jo zapustili naši predniki:»z mojega okna opazujem, kako ljudje z velikim veseljem gredo k cerkvi Marije Snežne kot turisti, pohodniki ali romarji. Za mene in naše župljane je to naša domača Božja pot. Ko smo pri Mariji Snežni, se nam odpira lepota Vipavske doline, Nanosa in vse okolice. Letos 9. avgusta pričakujemo lepo slovesnost pri Mariji Snežni. Upamo, da ne bo prišlo do kakršnih koli ovir.«župnik sklene z besedami:»zahvaljujem se vsem darovalcem: Republiki Sloveniji, Občini Vipava in domačim darovalcem. Zahvaljujem se izvajalcem: Prenovi Ozbič, Ministrstvu za kulturo, Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica, arhitekturnemu biroju Načrt Ajdovščina ter Župnijskemu gospodarskemu svetu Goče z vsemi sodelujočimi. Marija Snežna naj nam izprosi blagoslov in nas obvaruje pred vsemi nevarnostmi, predvsem pred epidemijo.«karla Ferjančič 5

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Spomladanska čistilna akcija na Gočah Krajevna skupnost Goče je zadnjo soboto v maju izpeljala akcijo z namenom, da skupaj počistimo vas z okolico in hkrati ozaveščamo, kako pomembno je, da prav vsak posameznik skrbi za ločeno zbiranje odpadkov ter predvsem za zmanjševanje količine odpadkov. Zbor je bil organiziran pred osnovno šolo, kje nas je čakala potrebna oprema (vreče za smeti in rokavice). Uredili in pokosili smo okrog balinišča, okolico ekološkega otoka, okolico vaškega kala in se z vrečo v rokah sprehodili ob glavnih peš poteh ter po vasi. Udeleženci so se na koncu čistilne akcije podružili na balinišču ob pogostitvi, za katero gre zahvala Valentinu Kodretu. Sokrajane in vse obiskovalce pozivamo k skrbnemu ravnanju z odpadki. Vsi smo odgovorni za to, da bo naše okolje čisto, zdravo in prijetno! V koritu Pod stenicah spet teče voda Anja Godnič KS Podnanos je skladno z načrtovano usmeritvijo predvidenih investicij v mandatnem obdobju do leta 2022 predvidela tudi ureditev korita ob cesti na Nanos, dober kilometer nad Barnico. Korito je bilo postavljeno ob izgradnji ceste na Nanos okrog leta 1926. Takrat je bilo to italijansko ozemlje, graditelji pa so imeli navado, da tam, kjer naletijo na vodo, postavijo tudi korito in vodo za ljudi in živali. Nekje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo pri nas šele nekaj traktorjev, so prebivalci vasi Podnanos, Lozice in Podraga z vozovi redno vozili les in drva iz gozda ter krmo za živino. Vprege so se ustavljale ob koritu in napajale. Ob poletni košnji na Nanosu so ljudje tam bivali tudi cel mesec. Skoraj vsak kosec, ki je šel na Nanos peš, si je pri koritu natočil vodo in jo odnesel na vrh do svoje parcele. Podobno korito imamo še vedno tudi na Barnici, kjer so bili pod Italijo in Jugoslavijo aktivni vojaški objekti, vendar je žal brez vode. Vojaki, stanujoči v objektih na Barnici, so vodo pri koritu uporabljali za umivanje in druge potrebe. Vode pri koritu ob križišču s potjo proti cerkvi sv. Miklavža že več let ni bilo. Enostavno je izginila. Pojavljale so se mnoge razlage, zakaj. Da zaradi asfaltiranja in vibracij, da se je kamniti žleb v zemlji zamašil in še mnoge druge. Vsa ta ugibanja so odražala eno samo veliko željo, da bi voda ponovno pritekla v korito. Na vodo iz korita, rekli smo tudi»korito Pod stenicah«, smo bili navajeni, od kar pomnimo. Drugega septembra 2019 je bager pričel s poskusnim izkopom nad cesto, tam kjer je določil podnanoški poznavalec vodnih tokov Jože Krečič iz Podboršta. In res smo prišli do vode, ki se je zbirala v izkopanem vodnjaku. Ocenili smo, da je majhen izvir morda dovolj, da vodo napeljemo čez cesto do korita pod njo. Vedno je bil prisoten 6 strah, da voda ne bo pritekla. Z detektorjem kovin smo opravili iskanje položene stare cevi, ki smo jo našli šele pozneje, ko smo odkopali tla tik za koritom. Speljana je bila v loku v smeri izkopanega vodnjaka, pred iztokom pa je ostro zavila nad korito. Bila je železna cev premera 5 cm, na žalost prazna, brez vode. Nivo vode smo opazovali polnih devet mesecev in je bil bolj ali manj enak. Ob izvajanju gradbenih del in priključitve kulturnega doma Janka Premrla Vojka na čistilno napravo smo sprejeli odločitev, da je vredno poskusiti narediti preboj. Občino Vipava smo zaprosili za dovoljenje za prekop ceste nad koritom, delavci podjetja Elita Nagode pa so začeli z načrtovanimi deli. Na sicer šibek izvir, ki smo ga našli, so postavili dve cevi premera 100 cm. Voda se je kar natekla pod noge delavcev in ustavila na nivoju, ki je samo 50 cm nad višino iztočne cevi v korito. Ob prekopavanju ceste in trase za novo cev so našli še drugi del stare cevi, seveda brez vode. Je bilo pa kmalu vode v izobilju. Ko je bila cev položena z ustreznim padcem, je iz nje silovito brizgnila voda s polnim curkom. Ko se je akumulacija izpraznila, je bilo veselja hitro konec. Voda je celo prenehala teči. Čakali smo približno eno uro, ko se je zopet pokazala, nivo vodnjaka se je vzpostavil. Voda je v korito ponovno pritekla v torek 2. junija ob 15.15. Morda je za bralca tako podroben opis dogodkov nezanimiv, vendar je za nas, ki smo bili zraven predstavljal tudi izjemno čustveno doživetje. Gradbena dela so za zdaj zaključena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Okolica je sicer tudi že urejena, ostalo je še nekaj zaključnih gradbenih del na samem koritu. Tudi to bomo izvedli ob prvi priložnosti. Teh nekaj dni, ko smo urejali korito, smo šele videli, koliko popotnikov gre na Nanos. S kolesi, peš, avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. Korito Pod stenicah je močna energijska točka in skoraj čisto vsi mimoidoči so izražali zadovoljstvo in podporo Krajevni skupnosti Podnanos za opravljeno delo. Pa naj se vsi napijejo, ko bodo prišli žejni mimo, voda pa naj v veselje krajanov še dolgo teče. KS Podnanos

IZ ŠOLSKIH KLOPI Z zadnjim vlakom nazaj v šolske klopi Učenci so se v šolske klopi vračali različno. Osemnajstega maja 2020 smo najprej sprejeli učence prve triade, 25. maja devetošolce, 1. junija učence četrtega in petega razreda, 3. junija pa še učence šestega, sedmega in osmega razreda. Vrnitve učencev v šolo smo si v času pouka na daljavo vsi zaposleni neizmerno želeli in željo v raznih pogovorih tudi na glas povedali. Vendar takrat nismo vedeli, da bo vrnitev v organizacijo in kulturo šole tako posegala. Učenci se v šolske klopi niso vračali pod enakimi pogoji, kot se denimo vrnejo po poletnih počitnicah. V šoli sedaj veljajo določena nova pravila, vzpostavljena je nova organizacija. Ker so se šole na vrnitev učencev morale pripraviti, se niso vrnili vsi naenkrat. Pred vsako vrnitvijo smo prejeli priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in okrožnico pristojnega ministrstva. Ker nam je bilo v postopnem odpiranju zdravje učencev in zaposlenih na prvem mestu, smo vsa priporočila skrbno preučili in jih v delovanje šole kolikor se je dalo smiselno vpeljali. Se je pa kmalu izkazalo, da zdravstvena stroka pri pisanju priporočil skoraj zagotovo ni ustrezno sodelovala s šolniki. Do epidemije smo v oddelku lahko imeli 28 učencev, z vrnitvijo učencev prve triade in devetošolcev se je ta normativ spustil na 15 učencev. Tako smo vse tiste oddelke, ki so imeli 16 in več učencev morali razdeliti v dve skupini. Dva oddelka devetega razreda smo tako razdelili v štiri skupine. Seveda razumem, zakaj zmanjšan normativ, vendar šole kadrovsko na takšne normative sredi leta nismo bile pripravljene in ga nismo niti imele. Ob tem je potrebno še povedati, da imamo tudi nekaj učiteljev, ki spadajo v rizično skupino in dela v šoli ne smejo opravljati. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov smo se lotili organizacije. Učence smo v skladu s priporočili razdelili v skupine po 15, si na Centru šolskih in obšolskih dejavnostih izposodili dve delavki, organizirali nove urnike, v pouk vključili predmetne učitelje, učitelje podaljšanega bivanja, računalničarko, knjižničarko, laboranta, organizatorja šolske prehrane, urnike smo organizirali tako, da razrednik dnevno prehaja med skupinami in pripravili nov urnik podaljšanega bivanja. Podobno smo organizirali tudi pouk za devetošolce. Zaradi novih normativov so bili vsi učitelji polno zasedeni. Po vrnitvi devetošolcev smo se zavedali, da preostali učenci zagotovo ne morejo priti pod enakimi pogoji, saj so bile skoraj vse učilnice že zasedene, tudi kadra nismo imeli več na voljo. Morali smo spremeniti in na novo vpeljati še nekatera nova pravila, ki jih učenci prej niso bili vajeni. Tako zdaj v šolo vstopajo in izstopajo skozi dva vhoda, ločeno za razredno in predmetno stopnjo. Vstopajo ob upoštevanju ustrezne medsebojne razdalje in si ob vhodu razkužijo roke. Po šoli se gibajo tako, da upoštevajo ustrezno razdaljo, pouk imajo v eni učilnici in v njej tudi malicajo. Pred malico si razkužijo mizo, učilnice med odmori praviloma ne zapuščajo. Pri gibanju po šoli učenci višjih razredov nosijo maske, prav tako med vzgojno-izobraževalnim delom maske nosijo učitelji. Šola je polna talnih oznak, infografik in razkužil. Vse spremembe glede delitve oddelka v skupine po največ 15 učencev so za prvo triado trajale 14 dni, za devetošolce pa en teden. Uradno obvestilo o tem, da se v šole vračajo še preostali učenci, smo dobili dva delovna dneva pred povratkom četrtega in petega razreda. Glede na to, da šole tako prostorsko kot tudi kadrovsko niso bile zmožne organizirati pouka v skupinah po 15, se je pouk z junijem začel v takih oddelkih, ki smo jih imeli pred epidemijo. Poleg priporočil NIJZ smo šole prejele še številne pojasnitve pristojnega ministrstva, ki so nekatera priporočila omilila. Za izvajanje pouka je bilo to nujno. Sedaj smo v šoli vsi, pouk poteka v matičnih učilnicah znotraj enega oddelka, razkužujemo si roke in se trudimo upoštevati medsebojno razdaljo. Pouk poteka po urniku, ki je veljal pred epidemijo. Nekaj ga izvajamo v učilnicah, nekaj pa zunaj šole. Na matični šoli smo prav z namenom izvajanja pouka na prostem priskrbeli leseno klop in mizo. Od sredine marca je bilo za učence sprememb več kot dovolj: najprej pouk na daljavo, potem ponovna vrnitev v šolo z delitvijo na skupine, menjave učiteljev, pa spet pouk znotraj oddelka, tokrat brez skupin. Vrnitev so čakali, izjemno so se veselili sošolcev, klepeta, izmenjave mnenj, socialnih stikov. Za veliko od tega so sedaj prikrajšani. Biti v tej situaciji preveč pameten in napovedati stvari za naprej, ni zdravo. V času izobraževanja na daljavo smo pridobili določene izkušnje, s pomočjo katerih bomo, če bo do podobne situacije ponovno prišlo, delo za naprej ustrezno zastavili. Pouk na daljavo zagotovo ni pri vseh učencih potekal gladko. Pri nekaterih ni stekel tako, kot bi moral. Trudili so se, a jim zaradi različnih razlogov ni uspelo. Pouk v šoli poteka pod enakimi pogoji za vse, v času izobraževanja na daljavo pa niso imeli vsi učenci enakih pogojev. Delali so v različnem učnem okolju, ob različnih tehničnih zmožnostih in različni pomoči staršev Ob ponovnem vračanju v šolo so učitelji že pridobili določene informacije o osvojenem znanju pri učencih. Kar bo mogoče, bomo poskušali nadoknaditi v času, ki nam je še ostal. Istočasno pa že razmišljamo, kako bomo nepredelano snov prenesli v naslednje šolsko leto. Kljub vsemu vem, da nam je skupaj uspelo. Vsi smo se veliko naučili, nekateri odgovornosti do svojega dela in znanja, drugi pravilne in smiselne uporabe interaktivnih naprav, spletnega komuniciranja in morda še česa. Na vprašanje, ali je znanje, pridobljeno v času poučevanja na daljavo, primerljivo z znanjem, pridobljenim v šoli, še ne moremo odgovoriti. Prav tako še ne vemo, ali bo vrnitev pod pogoji, ki učencem omejujejo stike, dolgoročno imela vpliv nanje. Vemo pa, da sedanje generacije spremembe lažje sprejemajo in z njimi shajajo. Plujemo proti koncu posebnega šolskega leta tudi z mislijo na primeren zaključek za učence devetega razreda. Prihodnost gradimo na izkušnjah tega šolskega leta. Drage učenke in učenci, spoštovani starši. Skupaj smo prišli skoraj do zaključka. Hvala vam za vse izkušnje. Mirno plujte skozi poletne dni. Tudi kolektiv šole si zasluži zahvalo. V izjemno kratkem času in vsak po svojih močeh se je uspel prilagoditi drugačnemu, novemu načinu poučevanja. Mojca Pev, ravnateljica 7

IZ ŠOLSKIH KLOPI Devetošolci pred slovesom Veliko smo žrtvovali Na kaj pomislite, ko zaslišite besedno zvezo deveti razred? Večina si ob tem predstavlja nepozaben zaključek osnovnega šolanja, zaključno ekskurzijo, predajo ključa, kurjenje»cveka«, generacijsko fotografijo in seveda valeto, ki je ena in edina v življenju. Za nas pa je letos dojemanje te besedne zveze popolnoma drugačno. Za nas nič od naštetega ne bo potekalo običajno. Ko smo izvedeli, da se bomo spet vrnili v šolske klopi, vendar pod strogimi pravili in brez običajnega zaključka, se nas je večina vprašala, kje je smisel, če bomo prikrajšani za vse, kar so ostale generacije imele. Učitelji nas tolažijo s tem, da bomo edina generacija, ki je deveti razred zaključila na tak način, iskreno pa nam ta naziv ni kaj preveč všeč. Veseli smo, da smo se s sošolci in učitelji vsaj še enkrat skupaj srečali v učilnicah in na hodnikih, vendar je ob tem ponovnem prihodu vsem ostal grenak priokus, saj se zavedamo, da se bo del naših sanj porušil. Sedenje v enih in istih klopeh, v isti učilnici, z istimi ljudmi ter razdalja med nami, nam počasi načenjajo živce, dodaten stres pa nam povzroča še nenadno pripravljanje in načrtovanje nekoliko drugačne valete. Kljub temu se vsi trudimo ostati optimistični, saj vemo, da ne bomo ostali čisto brez vsega. Zavedamo se, da si bomo z našo dobro voljo lahko polepšali zaključek v teh čudnih časih. Eneja Pregelj, 9. b Tekmovanje POPRI 2020 učenci naše šole so zasedli 2. mesto v državi Na državnem tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo POPRI, ki je zaradi epidemije letos prvič potekalo na daljavo, so naši učenci dosegli izjemen dosežek. Na državni ravni so osvojili 2. mesto. Mladi so tekmovali v treh kategorijah: osnovnošolci, dijaki in študenti ter mladi do 29. leta. 8 Ko si mlad, prihodnje poletje ne obstaja»pozdravljeni vsi navzoči. Danes smo zbrani, da proslavimo zaključek šolanja slavnega letnika 2005. Ob zaključku šolskega leta 2019/20 čestitamo vsem učencem, ki so uspešno zaključili devetletno šolanje. Zdaj pa bomo vsakega posebej poklicali na oder, da prejme spričevalo in priznanja za posebne dosežke. Prosim za en velik aplavz, saj se nam bo na odru pridružila «Zbudil me je tečen zvok budilke, ki je še pet minut odzvanjal v moji glavi, preden sem se z žalostjo, ker sanje niso resničnost, skobacala iz postelje. Otožna sem se zvlekla na avtobusno postajo, da bi še zadnjič videla skupaj naš razred. Vsa ta leta skupaj pa še primernega zaključka ne bomo dobili. Ne bo običajne valete, ne bo skupnega kupovanja oblekic in čevljev, generacijska slika ne bo taka kot običajno, taka kot smo jo pričakovali, taka, kot bi morala biti. Naslednje leto ne bomo več mi 9.b. Mi, ki smo skupaj preživeli prvo enico pri matematiki. Mi, ki smo skupaj prehodili prvo gradiško in se pretvarjali, da smo zadihani, ko smo prišli v vidno polje učiteljice. Mi, ki smo skupaj predstavljali letnik 2005 osnovne šole Draga Bajca Vipava, najbolj uporniški letnik, se bomo zdaj razkropili. Vsak po svoje. Nič več 9.b. Solza mi je spolzela po licu, ko sem še zadnjič prestopila šolski prag, da bi še zadnjič pozdravila vsak znan obraz, zabuhel od spanja, ki sem ga bila navajena gledati vsak dan. Nič več 9.b. Katarina Fajdiga, 9. b Valete se ne da prevrteti nazaj Situacija, v kateri smo se znašli zaradi virusa, nam je devetošolcem vzela veliko. Ostali smo namreč brez valete, ki smo jo vsi tako nestrpno pričakovali in sežiga»cveka«, za kar smo že imeli posebne načrte. In teh trenutkov, za katere smo prikrajšani, nič ne bo moglo nadomestiti. Nihče ni pričakoval, da se bo kaj takega zgodilo. Spominjam se dneva, ko smo bili nazadnje v šoli in zdi se mi, kot da je od tega minila že cela večnost. Bili smo sproščeni, brezskrbni in veseli, čeprav smo vedeli, da bodo najbrž kmalu zaprli tudi našo šolo, a nismo pričakovali, da bo to že naslednji dan. Tako smo odšli, ne da bi se sploh poslovili. Po vseh teh letih v osnovni šoli sem se šele v zadnjem razredu začela zavedati, kako veliko mi pomeni. Čedalje bolj se namreč približujemo koncu šolskega leta in za nas tudi koncu osnovne šole. Pogrešam šolske klopi, izjemno hrano, ki smo je bili deležni v šoli, še posebej pa učitelje in sošolce, ki jih že dolgo nisem videla. Želim si, da bi lahko te zadnje mesece preživela skupaj z njimi, namesto tega pa sem doma, kjer se mi vsak dan zdi enak prejšnjemu. Kljub temu da smo izgubili toliko lepih trenutkov, ki bi jih sicer skupaj doživeli, nam je mogoče virus prinesel tudi kaj dobrega. Znebili smo se namreč stresa in naporov, ki bi jih bili sicer deležni zaradi ocenjevanj in NPZ-jev. Poleg tega pa smo pridobili čas, ki smo ga lahko preživeli z družino. Mislim pa, da nas je prav vse razveselila novica, da bomo zadnje tri tedne pred zaključkom šole lahko preživeli v učilnicah. Komaj čakam, da se vrnem v šolske klopi in spet vidim svoje sošolce, čeprav se bomo morali prilagajati vsem varnostnim navodilom. Julija Petrič, 9.b

IZ ŠOLSKIH KLOPI Rok Kopatin, Nik Poljanec, Jorma Nabergoj Semenič, Andrej Malik so tekmovali pod mentorstvom Tanje Krapež in mag. Andreje Vister iz RA ROD Ajdovščina. Od kod ideja? Idejo so dobili, ko so v šoli kuhali in so vse Eko dan stvari iskali po predalih in jih seveda tudi razmetali. MULTIDILCA vsebuje tehtnico, merilec časa, ekran, v katerem so shranjeni recepti in postopki kuhanja, brusilnik nožev ter zareze zanje. Poleg tega pa vsebuje še manjšo deščico za lažje premikanje narezane hrane ter UV sterilizator nožev. MULTIDILCA je edinstvena, saj skrajša čas kuhanja, koristna pa je tudi zato, ker so z veseljem prekopavali zemljo, okopavali vrtnine in pulili plevel. Nekateri učenci so izvajali prepotrebne čistilne akcije ob ni potrebno pomivati toliko posode, saj je MULTIDILCA multipraktična. Fantom in mentoricama čestitamo za izjemen dosežek. Uspešno sodelovanje z RRA ROD iz Ajdovščine želimo ohraniti tudi v naslednjem šolskem letu. Mojca Pev, ravnateljica V duhu ekologije in samooskrbe smo učencem za ta dan dejavnosti ponudili nekaj možnosti praktičnega dela. Največ se jih je odločilo za fizično delo na vrtu, njivi ali v vinogradu. Poročali so, da sprehajalnih poteh in potokih. Posadili so tudi nekaj dreves.»danes sem se za naravoslovni dan odločil, da očistim potok pred našo hišo. Kadar je več dežja, prinese v potok več smeti. V potoku sem našel stiropor, igrače, železo in veliko plastične folije. Potok sem počistil do sosedov, to je približno 500 metrov. Smeti sem ločil in jih odnesel na ekološki otok,«je poročal šestošolec Alen Trošt. Barbara Kodelja Pavlin Po poteh naravne in kulturne dediščine V torek, 12. 5. 2020, smo učiteljice za sedmošolce pripravile kulturni dan na daljavo. Ker žal nismo mogli vsi skupaj obiskati Podnanosa, je učiteljica Elena Kodre Nabergoj za učence pripravila zvočno ppt-predstavitev Opis kraja Podnanos. Nato pa so bili na vrsti učenci. Izdelali so opis svojega kraja, ki pa je bil nekoliko drugačen. Z aplikacijo Photo Collage Maker so ustvarili fotokolaž. Njihove izdelke si oglejte kar sami! Tea Furlan, vodja KD 9

IZ ŠOLSKIH KLOPII Ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel:»Čas korona krize je bil tudi izjemna vzgojna situacija.«življenje se počasi vrača v običajen ritem. Za vas pa se nadaljuje delo v izrednih razmerah, saj večina dijakov ostaja doma. Kakšne so zdaj, po nekaj mesecih, vaše izkušnje?»vprašanje je, koliko se bo življenje vrnilo v običajen ritem, ki smo ga bili vajeni pred epidemijo covid-19. Tako ali drugače bomo s tem ali kakšnim drugim virusom živeli in morali poskrbeti, da se bomo odvadili nekaterih navad, še bolj pa razvad. Ugotavljam tudi, da je nuja veliko boljša vzgojiteljica, kot učitelji ali starši smo s spodbujanjem in moledovanjem ali uradna priporočila ter predpisi. Ko je šlo zares, smo se vsi hitro privadili striktnemu razkuževanju rok, nošenju maske, ohranjanju razdalje Upam samo, da ne bo česa podobnega potrebno preživljati na področju ekologije, ko nas bo udaril kakšen»virus«plastike, na področju pregrevanja Zemlje, na področju trošenja energetskih dobrin Ta čas je tudi pokazal, kako blizu je lahko vzdihovanje čez šolo z vzdihovanjem po šoli. Kadar stvari tečejo, ljudje (tako mladina kot odrasli) hitro začnejo iskati, kaj ni prav, se celo zmrdovati ali nergati v zmotnem prepričanju, da so stvari same po sebi umevne in da imamo do njih celo pravico. Ko pa kakšna od stvari odmanjka, šele vidimo, kaj smo imeli pa morda nismo znali dovolj ceniti. Tako je bil ta čas korona krize hkrati tudi izjemna vzgojna situacija, tako za šolajočo mladino kot za odrasle in starejše. Da ne spregledamo, kje so realna tla.«kako ste se organizirali in kakšni so bili odzivi učiteljev in dijakov?»prav pester je bil že čas pred zaprtjem šol, tam od začetka februarja. Vsak dan je bila situacija drugačna in s tem nove informacije in novi pogoji dela. Morda je bila tista negotovost še bolj obremenjujoča kot kasneje zaprtje šol. Iz dneva v dan so se odpovedovali ali prestavljali dogodki, dejavnosti, tekmovanja. In nekatere dejavnosti zahtevajo precej usklajevanj znotraj matičnih šol, kot tudi sodelovanja z drugimi, kot so druge šole, prevozi Niti za dva tri dni naprej se ni dalo načrtovati dela, ker je bila situacija naslednji dan bistveno drugačna od prejšnjega. Deloma podobna situaciji pred zaprtjem šol je bila tudi sedaj situacija ob ponovnem odpiranju šol. Bodo prišli dijaki v šolo, če da, kdaj, kateri, vsi, pod kakšnimi pogoji? Potem, ko se je zgodilo zaprtje šol, je vendarle 10 nastopila bolj stabilna situacija, v kateri si lahko vsaj za teden dni vnaprej načrtoval delo. Verjetno si nihče takrat, ko so se šole zaprle, ni mislil, da se zapirajo za toliko časa. Vsaj pri nas lahko rečem, da se je delo na daljavo organiziralo praktično čez vikend. V petek, če je kdo vraževeren je dobil potrditev, 13. marca, smo šolo že zaprli. V ponedeljek, 16. marca, je delo na daljavo že steklo. Lahko da je bilo prvi teden še kaj opotekanja ker smo bili pač učitelji eni bolj drugi manj vešči uporabe sodobne tehnologije. Tudi gradivo je bilo potrebno popolnoma na novo pripravljati, tudi dobiti občutek, koliko je primerno za en predmet za eno uro, ki je nadomestila tisto ta pravo na urniku. A je delo steklo, objava gradiva na spletnih učilnicah, stiki po vseh mogočih kanalih, video konference... Tu moram pohvaliti tako učitelje kot dijake. Po dveh tednih praktično ni bilo dijaka, ki bi ne sodeloval pri delu na daljavo. Sploh maturanti so vsi sledili delu na daljavo. Sami dijaki so sicer priznavali, da je bilo sedaj veliko odvisno od njihove samodiscipline in kateri je imel s tem tudi težave. Učitelji so se tudi čez noč morali»preleviti«v vešče uporabnike sodobne tehnologije, prirediti sistem dela, prilagoditi snov posredovanju na daljavo,»izumiti«kakšen način preverjanja znanja na daljavo Vsi so imeli občutek, da delajo več kot v običajnih razmerah. Hitro se je pojavila tud želja, da bi prišli nazaj v šole, na običajen režim dela. Izkristalizirala se je tudi izkušnja, da je pouk na daljavo pač nadomestek pravega pouka v danih okoliščinah pač optimum, kar se je dalo narediti, a še zmeraj to ni pravi pouk z živo sliko, s sodelovanjem, z vprašanji, z izmenjavo izkušenj. Pouk na daljavo se lahko temu zgolj približa. Če bomo v kofetjero dali projo, ne bomo skuhali prave kave, pa če še toliko proje vsujemo vanjo. Ste se morda povezali in delili izkušnje z ostalimi šolami?»najprej je bila seveda povezava in delitev izkušenj znotraj kolektiva. Redno, tedensko smo se dobivali na video srečanjih, načrtovali delo, da niso bili isti dijaki povabljeni v delo na daljavo od dveh učiteljev hkrati, izpostavljali probleme, si delili možne rešitve Hitro je tudi prišlo spoznanje, da delo na daljavo ne more potekati 100 % po urniku, ki je veljal prej. Kolikor se je dalo, smo se ga držali, je bilo pa potrebno tudi veliko prilagajanja. Sploh potem, ko so prišla tudi preverjanja znanja na daljavo. Sodelovanja z drugimi šolami je kar nekaj prek učiteljev, ki učijo pri nas in še na kakšni drugi šoli, kar nekaj prek osebnih poznanstev, dvakrat smo se dobili na videlo srečanju ravnatelji Goriške regije, izmenjavali pa smo izkušnje tudi z ostalimi zasebnimi šolami v Sloveniji.«Od kod ste dobivali oziroma dobivate navodila za delo v teh razmerah?»navodila za delo so, seveda, tako kot za ostale šole največ prihajala s strani šolskega ministrstva, Civilne zaščite, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Občine Tu se moramo tudi mi držati vseh predpisov in pogojev dela.«ste ena tistih gimnazij, ki je uspela pravočasno pripraviti maturantski ples in zdaj ste sredi maturitetnih preizkusov? Kakšno je razpoloženje maturantov? Kako so se ti pripravljali?»ja to, da smo uspeli še pred korona krizo izpeljati maturantski ples je pa bolj sreča in posledica letošnjega koledarja. Kot katoliška gimnazija maturantskega plesa nimamo v postnem času med pepelnico in veliko nočjo. Letos je bila velika noč razmeroma pozno in v tednu po veliki noči so imeli maturantje obveznost oddaje seminarskih nalog in laboratorijskih poročil. Da bi v tistem tednu imeli še maturantski ples, za katerega morajo vendarle pripraviti tudi nekaj programa, ni bilo za pričakovati. Še teden kasneje je bil že čas prvomajskih praznikov, teden dni pred pepelnico so bile zimske počitnice. Tako nam je ostal primeren datum samo 8. februar in to smo s strani vodstva šole

IZ ŠOLSKIH KLOPI predlagali dijakom in staršem. Na začetku šolskega leta je bilo celo malo odpora, da bi imeli maturantski ples tako zgodaj, ampak potem je bilo to sprejeto in izvedeno. Ko gledam sedaj nazaj, hvala Bogu, da je bilo tako. Ampak po»bitki«je lahko vsak general. Sedaj sredi poteka mature je vzdušje, mislim, že precej podobno tistemu sredi mature prejšnja leta. Kar prav je bilo, da so maturanti prišli v šolo teden dni pred končanjem pouka. Saj v tistem tednu kaj dosti niso mogli dodelati, če niso delali že prej. Bolj pomembno je bilo, da gre tista vzhičenost ob ponovnem prihodu v šolo mimo, da tega ni bilo prvi dan mature, da so vendarle zopet malo okusili šolski ritem, sistem dela v živo. Drugače pa kot vsake generacije malo živčni pred začetkom, potem pa, ko se začne, zadeve stečejo.«ste morda v tem času sodelovali z lokalno skupnostjo in kako?»kot že rečeno je bilo glavno sodelovanje s Civilno zaščito od njih smo dobivali navodila, ob ponovnem odprtju šol tudi nekaj zaščitne opreme za dijake in zaposlene.«čas epidemije pa je tudi za vaše dijake predstavljal izziv na raznih interesnih področjih, kjer so se, seveda, ponovno izkazali. Bi lahko rekli, da je bil ta čas tudi čas za odkrivanje novih, drugačnih priložnosti, iskanje drugačnih rešitev?»gotovo je treba priznati, da iznajdljivost tako učiteljev kot mladih nima meja. Kot primere naj navedem naš mešani mladinski zbor ŠGV, ki je na daljavo zapel, posnetek objavil na spletu in»požel«kar nekaj ogledov, drugi dijak je bil nagrajen na fotografskem natečaju prav na temo korona obdobja, potem zagovarjanje raziskovalnih nalog s strani dijakov na daljavo in uvrstitev na državno tekmovanje. Pa tudi čisto drobne»inovacije«glede objave gradiva, snemanja razlag, izvajanja preverjanja za oceno na daljavo Ali pa dijaki, ki so se samoorganizirali in v skupinah na daljavo predelovali gradivo. Lahko bi v tem obdobju sedeli križem rok in jamrali, da se kaj dosti ne da. Če se hoče, se da marsikaj.«tik pred poletnimi počitnicami pa se zagotovo že pripravljate na čas, ko bodo v Škofijsko gimnazijo v Vipavi jeseni prišli novi dijaki.»no, najprej moramo končati to šolsko leto, preudariti, kaj se morda še da kasneje izpeljati, kar sedaj v tem spomladanskem času korona krize ni bilo mogoče kakšno ekskurzijo, dejavnost. Gotovo pa so oči že uprte naprej v naslednje šolsko leto. Vsi upamo, da bo, kar se tiče odprtosti šol (in sploh vsega javnega življenja), bolj normalno. Nekaj je tudi že konkretnega dela priprava koledarja, prvi poskusi razporeditve skupin za maturo In, seveda, vpis novincev. Trenutno še poteka tako imenovani»prestopni rok«, ko lahko kandidati prenesejo prijavnice. Za vpis kaže podobno kot nekaj prejšnjih let. Se pravi trije oddelki.«pogovarjala se je Nataša Nardin Jan Skočaj najuspešnejši avtor fotografskega natečaja Mladost ni norost Maturant Jan Skočaj iz 4.a je razveselil z novim uspehom na mladinskem fotografskem natečaju Mladost ni norost v organizaciji Digitalnega foto kluba iz Celja in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Pomladni čas epidemije je k sodelovanju pritegnil 40 dijakov in dijakinj iz 16 srednjih šol. Žirija v sestavi: Joco Žnidaršič, Robert Gajšek in Anica Kofol je sprejela vse štiri Janove fotografije med 140. prispelimi na razpis in ga razglasila za najuspešnejšega avtorja natečaja. Za fotografijo Drugačen pogled, posneto z dronom, je prejel bronasto medaljo 3. mesto med posamezniki, Škofijski gimnaziji pa je priboril 5. mesto med srednjimi šolami. Ob zaključku šolanja na ŠGV se Janu zahvaljujemo za številne fotografije, s katerimi je polepšal stene in panoje na šoli, slikovno obogatil glasilo Iskre, prispeval fotografije za arhiv šole, objave v medijih, fotografiral razrede, nas razvajal z več nagradami in diplomami na natečajih Fotografiram, torej sem (Celje), Pogled (Domžale), Pogled na Gorico in njeno okolico (Gorica, Italija) Naj ga skozi življenje še naprej spremljajo izostreno fotografsko oko, domiselni mo- Nagrajena fotografija Drugačen pogled tivi, prikupne fotografske dogodivščine, reportaže in spominski dogodki. Želimo si, da bi ga nekoč našli med priznanimi mojstri fotografije, saj je doslej na številnih natečajih dokazal, da je med žiranti opažen in priljubljen avtor. Mentorica fotografskega krožka Nadja Pregeljc 11

IZ ŠOLSKIH KLOPI Domen Medvešček eden od slavnostnih govornikov zaključka tekmovanja Juvenes translatores V času pandemije COVID-19 je odpadlo mnogo dogodkov in prireditev, med njimi tudi napovedano srečanje državnih zmagovalcev tekmovanja Juvenes translatores za leto 2020. V Bruselj, ki naj bi gostil srečanje, bi moral odpotovati tudi najboljši slovenski prevajalec, dijaki 3. letnika Škofijske gimnazije Vipava Domen Medvešček. Organizatorji so 8. maja prilagojeno razmeram pripravili video srečanje, za enega izmed govorcev pa je bil izbran prav Domen. Njegov govor, ki je potekal v angleščini, objavljamo v celoti.»najprej bi rad čestital vsem zmagovalcem, ki so danes z nami. Dosegli ste nekaj izjemnega, bodite ponosni nase. Ne more vsak reči, da je najboljši mladi prevajalec v svoji državi, a vi lahko. Želim si, da bi se lahko spoznali v živo, a to zaradi svetovne epidemije žal ni mogoče. Prosim vas, namenite molitev ali lepo misel vsem, ki trdo delajo za naše zdravje. Rad poslušam govore, ki imajo na začetku kratko anekdoto, zato bom tudi jaz začel z eno. Na naši šoli gre vsak razred enkrat na leto na duhovni vikend. Tam imamo priložnost za globljo povezavo s sošolci in za pogovor o temah, za katere med poukom ni časa. Med eno izmed dejavnosti smo morali na list papirja napisati svoje najtrdnejše prepričanje. Tako trdno prepričanje, da nas nihče ne bi mogel prepričati v nasprotno. Jaz sem napisal sledeče: Naš svet ni najboljši, a moramo se truditi, da ga popravimo. Samo ozrite se naokoli! Po eni strani so evropske in severnoameriške države bogate, progresivne in perspektivne, po drugi strani pa so afriške in azijske države revne, koruptivne in okoljsko povsem uničene. Najbogatejši odstotek ljudi ima v lasti 40 % svetovnega bogastva. Globalno segrevanje uničuje planet. Mogoče se motim, a ne zdi se mi, da je svet v dobrem stanju. Besedilo, ki smo ga prevajali, je govorilo o mladih ljudeh, ki spreminjajo svet. Močno verjamem, da je to zelo pomembna tema, posebej za nas mlade. Lahko je videti vse slabe stvari na svetu in preprosto obupati. Dvigniti roke in reči: Ničesar ne morem 12 storiti, ničesar ne morem spremeniti, nič ne bo šlo na bolje. Toda v resnici smo mi tista generacija, ki bo spremenila svet. Smo zadnja generacija, ki lahko ustavi katastrofalne posledice globalnega segrevanja, smo generacija, ki lahko ustavi vzpon nevarne nacionalistične retorike v Evropi, smo generacija, ki lahko doseže popolno enakopravnost za vse: moške, ženske, stare, mlade, LGBTQ skupnost. Mladi lahko naredimo svet boljši za nas in za naše otroke. Zakaj? Ker moramo. Ker imamo nalogo, da poskrbimo, da vsaka oseba na svetu živi polno in kakovostno življenje ter dobi priložnosti za razvoj v najboljšo različico sebe. Ker smo del 20 % najbogatejših ljudi na planetu, imamo potrebna orodja za ustvarjanje potrebnih trajnih sprememb. Ne smemo prezreti teh orodij, temveč jih moramo uporabiti za doseganje socialne pravičnosti in enakopravnosti po svetu. Če mi ne bomo, kdo bo? Toda ne bo enostavno. Vsaka od potrebnih sprememb zahteva globoke in trajne spremembe osebnega in družbenega obnašanja, pravil in norm. Nekaterim spremembe ne bodo všeč, saj bodo vplivale na najbogatejše in najvplivnejše ljudi na svetu. Verjemite mi, da bodo porabili ogromno denarja in truda, da nam preprečijo spremembo sistema. Označili nas bodo za radikalce, nevarne, revolucionarje. Nadlegovali nas bodo, ker smo si drznili izraziti svoje mnenje. Pojdi v šolo, sploh ne veš o čem govoriš! Vse to se že dogaja z Greto Thunberg in gibanjem za okoljsko pravičnost. A ne smemo obupati, ko slišimo te besede. Zapomnite si: ko ljudje o tebi govorijo slabe stvari, si dovolj glasen in vpliven, da si vreden odziva četudi negativnega. Še ena pomembna točka: vse te spremembe so v svojem bistvu politične. Brez zanimanja za politična gibanja in ideje se lahko poslovimo od upanja na boljši svet. Zato vas prosim: berite časopise, spremljajte zakone, ki jih predlaga vlada, in direktive, ki jih sprejema EU. Samo tako boste vedeli, katere težave so trenutno v ospredju in potemtakem zahtevajo največ vaše pozornosti. Ne bodite pasivni državljani! Pokažite družbi, česa smo mladi sposobni. Ne pustite, da nas podcenjujejo! Skupaj lahko spremenimo svet.«tako je svoje razmišljanje sklenil Domen, po nastopu pa še povedal:»zelo sem bil vesel, da so me izbrali kot enega izmed govornikov, saj je to enkratna priložnost za izraz mojih mnenj in prepričanj. Sam govor sem pisal kar nekaj časa, saj sem želel, da je več ali manj popoln. Žal zaradi koronavirusa nisem odpotoval v Bruselj, a so se organizatorji zelo trudili, da so v facebook skupini za zmagovalce poustvarili nekaj bruseljske energije, kot so oni rekli. Upam, da bom proti koncu leta vseeno lahko v živo spoznal vse sozmagovalce. Samo da bomo vsi zdravi!«domnu vsi na šoli iskreno čestitamo za suveren nastop, s katerim je odlično zastopal tako domovino kot tudi našo šolo. Da je Škofijska gimnazija Vipava zelo dejavna na področju širjenja skupnih vrednot Evropske unije, so prav tako v času, ko nas je pandemija priklenila za ekrane računalnikov in pametnih telefonov, dokazali predstavniki 3. letnikov, ki sodelujejo v projektu»šola, ambasadorka Evropskega parlamenta«. V sredo, 20. 5., so na daljavo pripravili pogovor na temo Odnos mladih do alkohola in drog ter nanj povabili dijake 1. letnikov Škofijske gimnazije Vipava ter vse zainteresirane. Kot so pozneje povedali, so bili veseli zelo dobrega odziva in mnogih zanimivih ter iskrenih mnenj na temo, o kateri vse premalo razpravljamo. Povzela: Bojana P. Kompara

IZ DRUŠTEV Delovanje vipavskih gasilcev v času epidemije Običajno delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Vipava se je z razglasitvijo epidemije koronavirusa preusmerilo v delovanje ob izrednih razmerah. S pisnim obvestilom članom smo do konca epidemije preklicali vsa izobraževanja in vaje ter prepovedali druženje in opravljanje različnih plačljivih storitev, ki jih opravljamo poleg nalog gašenja in reševanja. Namen omejitev in prepovedi je bil izločiti oziroma zmanjšati možnost vnosa in prenosa morebitne okužbe med člani ter tako Po 200 letih čez Furlanov žleb ohraniti zdravo operativno enoto, ki bo lahko kljub epidemiji koronavirusa nemoteno opravljala osnovne naloge gasilske dejavnosti pomoč občanom ob požarih in drugih nezgodah. Poleg zagotavljanja požarne varnosti v občini Vipava, smo gasilci v državnih in regijskih načrtih ukrepanja ob epidemijah nalezljivih bolezni predvideni kot rezervne enote, ki nastopijo delo z aktivacijo Štaba civilne zaščite ob drastičnem poslabšanju razmer oziroma ko so izkoriščene vse druge razpoložljive enote. Za posredovanje na intervencijah, ob katerih obstaja sum ali nevarnost okužbe s koronavirusom, je občinski štab civilne zaščite zagotovil zaščitna in dekontaminacijska sredstva za gasilce in opremo, zato so lahko vse intervencije v času korona krize potekale skladno z utečenimi gasilskimi operativnimi postopki ter dodatnimi navodili, ki smo jih prejeli iz Uprave za zaščito in reševanje. V obdobju epidemije je operativna enota PGD Vipava posredovala na štirih požarih v občini Vipava, od tega dveh večjih požarih in sicer 15. marca smo sodelovali ob požaru tovornega vozila na HC Vipava - Razdrto, ki je prevažalo celulozo, kar je zahtevalo izdatno zalivanje, razkopavanje in prekladanje tovora, s katerim smo se člani prisotnih enot borili od 20.30 zvečer pa tja do četrte ure zjutraj. Naslednje zahtevnejše posredovanje pa nas je doletelo 20. aprila v zgodnjih jutranjih urah, ko je zagorelo v naravnem okolju pod vasjo Sanabor, na težko dostopnem terenu pa je gašenje dodatno ovirala močna burja. Kljub oteženim okoliščinam smo skupaj s preostalimi občinskimi gasilskimi društvi ob pomoči gasilske cisterne iz GRC Ajdovščina uspešno obvladali požar in zaključili z delom v poznih dopoldanskih urah. V tem času smo poleg posredovanj ob požarih nudili pomoč štabu CZ pri prevozih brisov na Infekcijsko kliniko v Ljubljano. Po zaključku epidemije sledi ponovno vračanje v ustaljene tirnice z zagonom tedenskih usposabljanj operative ter ostalih društvenih dejavnosti. POVELJNIK PGD VIPAVA Sebastjan Ferjančič Divja steza čez Furlanov žleb je že od nekdaj burila mojo domišljijo kot mistična pot in drzen planinski izziv. Na letošnji binkoštni ponedeljek, ko sem po tej strmi grapi za Gvidom sopihal proti cerkvici sv. Hieronima, mi je misel zaplavala 200 let nazaj. V tej cerkvi na Nanosu je imel Matija Vrtovec prav na ta praznik leta 1820 znamenito pridigo, ki velja za enega najstarejših slovenskih planinskih spisov. Med drugim je takole povedal:»kakor otroka že mika se splaziti na bližnjo goro domačije, vleče tud umniga neizrekljiva moč gor na visoko; truden velikih domačih skerbi, sit, nejevoljin pretežkih butar - iše miru in pokoja. In ker ga spodej na svetu ne najde, beži gor na visoko goro v svojo sladko tolažbo.«steza čez Furlanov žleb je danes edina peš povezava z osrednjih Rebrnic na Nanos. Vstop na stezo v Furlanov žleb je z Volkovega kanala, do tam pa lahko prideš s Čuka ali preko Lekcovega zatrepa. Steza ima značaj gorske poti z lepim razgledom na Vipavsko dolino. Pot ni dobro uhojena. Vodi po grapi in skalovju ter preko strmega melišča, ki je edini nekoliko bolj izpostavljeni in nevarni del. Človeške družbe po tej poti ne boš deležen, zato pa običajno tu opazimo gamse in veliko cvetja, od avriklja do potonik. Včasih so krajani Žvanut, Otošč in zgornjega konca Lozic to stezo uporabljali kot bližnjo povezavo 13

IZ DRUŠTEV na goro, ko so šli gozdarit, kosit, molit Uporabljali so jo tudi lovci in šele zadnja desetletja redki planinci. Steza je bila do nedavnega zaraščena in neprehodna. Pred nekaj leti je bila na pobudo Boštjana Nabergoja steza obsekana, očiščena in označena z možici. Decembra 2017 je bila pod okriljem PD Podnanos na izhodu iz žleba, kakšnih 100 metrov pod robom planote, postavljena vpisna skrinjica. Od tod naprej se pot nadaljuje po grebenu, kjer je mestoma potrebno malo poplezati. Izhod iz Furlanovega žleba na stezo je na drugem grebenu, gledano od sv. Hieronima proti Podnanosu. Lansko leto je bil čez Furlanov žleb pod okriljem PD Podnanos prvič izveden vzpon na Nanos kot spominski pohod na osamosvojitveno vojno. Prav po tej poti so namreč v času osamosvojitve potekali oskrbovalni pohodi za slovensko teritorialno obrambo, ki je varovala RTV oddajnik pri Vojkovi koči. V petek, 28. junija 1991, je JLA začela izvajati letalske napade na RTV oddajne centre po Sloveniji. Oddajnik na Nanosu je bil raketiran dvakrat, prvič 28. junija in drugič 2. julija. Povzetek o prvem oskrbovalnem pohodu na Nanos iz dnevnika Ljuba Medena dne 28. 6. 1991:»Iz štaba TO Ajdovščina je v Podnanos prišla depeša, da bi nekdo odnesel k Vojkovi koči sanitetni material za oddelek TO, ki je varoval antenske naprave na Pleši. Nalogo je prevzel Jože Kodre kot predsednik Planinskega društva Podnanos. Za spremstvo je zaprosil Adija Žvanuta, Stojana Vitežnika in mene - kot poznavalca manj znanih stez. Ob informaciji, da je iz Postojne proti Nanosu krenil oddelek jugo vojske, sem se odločil za stezo skozi Furlanov žleb. Čeprav smo imeli s seboj luči, jih zaradi nevarnosti nismo uporabljali, ampak smo hodili le ob luninem svitu. V tisti temi skozi grmovje je skrotast svet še podnevi težko prehoden, mi pa smo bili še obloženi. Pod robom smo prečili proti malemu gozdiču, nad njim naj bi bile prednje straže TO. Tam smo se odločali, kam in kako naprej. Nismo bili namreč prepričani, ali sploh vedo, da prihajamo in s katere strani. V gozdiču smo našli dolgo vejo, nanjo privezali prižgano baterijsko svetilko in jo usmerjeno v stran nesli naprej. Skrbelo nas je, da bi stražarji, ki bi naenkrat zagledali pred seboj nekoga, prej streljali, kot vprašali, kdo gre. Če bi že streljali, bi verjetno v luč. V strahu smo prestopili rob in kmalu naleteli na stražo, ki pa nas je ustavila po normalnem postopku. Skupaj smo šli proti koči, kamor smo prišli okrog pol polnoči. Oddali smo material in se takoj vrnili. Pri povratku smo pri loziški avtobusni postaji opazili, da je bila medtem barikada odstranjena, samo tovornjak je visel čez rob ceste. JLA je v tem času prodrla do Podnanosa, kjer so jo tudi zaustavili in primorali, da se je umaknila na Barnico.«Čez dva dni, v nedeljo, 30. 6., je bil organiziran drugi močnejši oskrbovalni pohod na Nanos k RTV oddajniku. Na pot smo šli z dveh smeri z namenom, da vsaj ena skupina uspe priti do cilja. Prva skupina je odrinila s Stran, druga pa deloma čez Furlanov žleb. Ko smo vsi pri Vojkovi koči uspešno oddali material, smo se loziški fantje (vsi še nismo bili polnoletni) vračali domov prek Furlanovega žleba. Takrat nam je Ljubo Meden pokazal skrivno jamo, za katero malokdo ve, kje se nahaja. Jamo - spodmol v Furlanovem žlebu - so še pred prvo svetovno vojno uporabljali lokalni staroverci. V njej je bil dvignjen podest, nekakšna obredna miza, najdeni pa so bili tudi razni medaljoni z živalsko simboliko. Med prvo svetovno vojno so jamo uporabljali dezerterji skrivači, v drugi svetovni vojni pa tudi partizani. Starejša zgodovina jame ni znana. Po informacijah Antona Misleja so v omenjeni jami letos poleti predvidene arheološke raziskave. Kmalu bomo podoživljali dogodke iz leta 1991 in se 5. julija 2020 podali na Spominski pohod na osamosvojitveno vojno po»znamenitem«furlanovem žlebu. Lepo vabljeni, da skupaj stopimo v ta neokrnjen košček Nanoškega pobočja in tudi na tak način gojimo domoljubje. Vipavske košarkarice po dolgih dveh mesecih karantene ponovno na igrišču Marko Nabergoj V zadnjem mesecu je košarkarsko igrišče pred osnovno šolo ponovno oživelo, saj na njem vse od 13. maja vadijo kar štiri selekcije vipavskega košarkarskega kluba. Da so dekleta resnično pogrešala normalno življenje, dokazuje visoka udeležba 14 na treningih. Ker šolske telovadnice še ne smemo uporabljati, se vsi treningi odvijajo zunaj. S Krajevno skupnostjo Lokavec smo se dogovorili, da bomo v primeru slabega vremena lahko uporabljali tamkajšnjo športno dvorano, saj nam je muhasto vreme odneslo kar nekaj treningov. Srečo imamo, da nam maj in junij prizanašata vsaj z vročino. Zanimivo je, da je prav naša ekipa kadetinj U17 11. 3. 2020 v Mariboru odigrala zadnjo tekmo v letošnji sezoni v konkurenci deklet, tik preden je Košarkarska zveza Slovenije razglasila prekinitev vseh tekmovanj in kmalu zatem (20. 3. 2020) še zaključek tekmovalne sezone. Kljub zgodnjemu zaključku je ekipa mladink U19 (letnik 2001 in mlajše) odigrala vse tekme in osvojila 11. mesto v državi. Tekmovanje se je zaključilo tudi v mini pokalu za mlajše pionirke U13 (letnik 2007-08). Naša ekipa je z uvrstitvijo na finalni turnir najboljših štirih ekip dosegla izjemen uspeh. Žal so dekleta v tekmi za 3. mesto doživela poraz. So pa z osvojenim 4. mestom v državi izenačila največji uspeh v zgodovini vipavskega kluba. V

IZ DRUŠTEV državnem prvenstvu so mlajše pionirke osvojile 11. mesto. Visoko, med šest najboljših ekip v Sloveniji, se je že drugo leto zapored zavihtela ekipa starejših pionirk U15 (letnik 2005-06). Glede na dosežene rezultate pred zadnjim, tretjim krogom so dekleta osvojila končno 6. mesto. Kadetinje U17 (letnik 2003-05) so bile le korak za najboljšimi, saj so s samo tremi igralkami letnika 2003 osvojile 8. mesto. Najmlajše pionirke U11 (letnik 2010-11) so s tekmovanjem šele dobro začele in do prekinitve tekmovanj odigrale štiri turnirje. V tej kategoriji se rezultatov in uvrstitev ne vodi. Žal so ob koncu sezone odpadli tudi vsi turnirji, katerih se naš klub tradicionalno udeležuje - francoski Saint Romain za ekipo U13 in italijanski Videm za ekipi U12 in U11. Nogomet se vrača na igrišča Kljub vsem nevšečnostim, ki jih je povzročil nevaren virus, se tudi športno življenje počasi vrača v normalne tirnice. Dekleta vseh selekcij se redno udeležujejo treningov ter se pripravljajo na naslednje tekme. V tem obdobju je poudarek na vadbi tehnike in fizični pripravi. Zaradi velikega števila igralk bosta v naslednji sezoni v državnem prvenstvu nastopili dve dodatni ekipi in sicer U15 B in U13 B, saj lahko na ta način večjemu številu igralk zagotovimo kvalitetne treninge in tekme. Trenerski kader ostaja nespremenjen. Peter Ferjančič, Gregor Zagorc, Matjaž Mlakar in Luka Žonta Winkler bodo skrbeli za vzgojo in razvoj mladih vipavskih košarkaric. Z jesenskim vpisom v šolo košarke pričakujemo veliko število novih kandidatk, ki bodo v prihodnje nadaljevale z uspehi na košarkarskih igriščih. Ivan Ivanov S ponedeljkom, 18. 5., so se na vsa tri nogometna igrišča v Vipavi umetna trava, stadion Ob Beli in vojaško igrišče vrnili tudi mladi nogometaši Nogometnega kluba Vipava. Ti so sicer ostali aktivni tudi v času epidemije, saj so jim trenerji posredovali različne vaje, ki so jih lahko izvajali individualno. Treningi trenutno potekajo po prilagojenem programu ob upoštevanju vseh priporočil in navodil s strani NIJZ in NZS in se bodo nadaljevali vse do druge polovice junija. Vsa tekmovanja pa so bila žal že predhodno zaključena s strani NZS, tako da bo na nove uradne tekme potrebno počakati vsaj do jeseni. Hkrati vas obveščamo, da je vpis v Nogometni klub mogoč skozi vse leto in vljudno vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Jan Vidic, vodja Nogometne šole NK Vipava Vipavski teniški veterani so priigrali zmago Vilavi Vipava : Kvarner West 5 : 2 Teniški klub Tura iz Vipave že četrto leto sodeluje v mednarodni slovensko-hrvaški veteranski teniški ligi. V ligi sodelujejo klubi iz hrvaške Istre in Primorja ter slovenske Primorske. V letošnji sezoni je liga zaradi epidemije nekoliko okrnjena, sodelujejo štiri ekipe iz Kvarnerja, šest ekip iz Istre ter dve iz slovenske Primorske. Slovensko Primorsko poleg Vipave zastopajo še veterani Kopra. V prvem kolu v soboto, 6. junija, je na igriščih pod Gradiško Turo domača ekipa Vilavi Vipava gostila veterane Kvarnerja West z Reke. Po odigranih štirih enojkah je bil rezultat poravnan na 2 : 2, v nadaljevanju pa so vse tri domače dvojke suvereno opravile za končnih 5 : 2. Po prikazani igri ekipa Vilavi Vipava naskakuje sam vrh letošnje lige. Za Vilavi Vipavo so igrali: Andrej Vanceta, Jurij Vidrih, Marko Lopatič, Peter Bešir, Aleš Krečič, Slavko Uršič, David Kavčič, Robert Grbec in Tomaž Malešič. Slavko Uršič 15

IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST Arheološke raziskave v parku pri Lanthierijevi graščini v Vipavi Sredi aprila so v senci dreves parka Lanthieri sredi Vipave zasadili prve lopate, ki so odprle skorajšen začetek prenove in ureditve parka, ki je kot primer vrtnoarhitekturne dediščine zaščiten kot spomenik državnega pomena. Občina Vipava ima v načrtu park preurediti in mu vrniti nekdanji baročni izgled, kakršnega je imel ob nastanku v tretji četrtini 18. stol. Da pa bi se nova podoba parka čimbolj približala prvotni, je ZVKDS OE Nova Gorica pred gradbenimi deli predpisal arheološke raziskave, s katerimi bi se ugotovila oziroma potrdila arhitekturna zasnova vrta z dvanajstimi polinami, baročno vrtno osjo in prvotnimi lokacijami vrtnih kipov (puttov), ki se trenutno nahajajo ob robu Glavnega trga v Vipavi. Arheološke raziskave je izvedla ekipa Avguste d.o.o., ki je znotraj parka ročno izkopala 17 testnih jarkov. Pod plastjo ruše in modernih nasutij so odkrili sledove nekdanje baročne ureditve parka. Ugotovili so, kakšen je bil potek stare parkovne poti iz zbitega in utrjenega peščenega nasutja, ki je bila na delu vzhodno od fontane zamejena s kamnitimi robniki. Našli so tudi temelje za podstavke kipov, ki so prvotno stali ob glavni sprehajalni poti. Nižje so, na globini več kot meter pod površjem, odkrili tudi ostanke antične poselitve tega prostora. Nad geološko podlago so našli plast z odlomki rimskih opek in lončenine ter sledove jam za kole. Prisotnost rimskodobnih ostalin na območju parka niti ne preseneča, saj so na območju Vipave že v preteklosti našli ostanke rimske vaške naselbine (vicus) in grobišča. Gregor Gruden, univ. dipl. arheolog Arheološka ekipa pri delu. Odlomki rimskodobnih posod Predvidena in dejanska lokacija testnih jarkov glede na domneven raster baročnega vrta 16

IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST, TURIZEM Park Lanthieri na franciscejskem katastru Vipave iz leta 1822 (vir: https://mapire.eu/en/map/cadastral/). Fotografi, pozor! Najden odlomek podstavka za kip Naš natečaj je stekel in prejeli smo kar nekaj fotografij, ki si zaslužijo posebno pozornost. Na naslovnico pa smo tokrat umestili fotografijo Otona Naglosta in jo bomo tudi nagradili. Natečaj za fotografijo za naslovnico naše revije pa teče dalje. Prepričani smo namreč, da je med nami veliko ljubiteljskih fotografov, ki radi zabeležite nepozabne trenutke iz svojega okolja, kar tudi pogosto objavite na družbenih omrežjih. Zdaj pa imate priložnost, da te fotografije pošljete tudi nam. Natečaj bo odprt do konca leta 2020, vsak mesec pa bomo v uredništvu izbrali fotografijo, ki jo bomo objavili na naslovnici in jo nagradili. Ob koncu leta pa bomo izbrali tudi najboljšo fotografijo leta in tudi to, seveda, nagradili. In kateri so kriteriji za fotografijo? Tema naj bo narava in kulturna dediščina v našem okolju. Fotografija mora biti v pokončnem formatu, pri kompoziciji upoštevajte vse grafične elemente, ki so del naslovnice, pri kakovosti fotografije morate zagotoviti profesionalne standarde (primerna ločljivost). Vaše fotografije pričakujemo na e-naslovu vipavski. glas@gmail.com vsakokrat do petega dneva v mesecu. Želimo vam veliko ustvarjalnosti in se veselimo sodelovanja z vami! Odprte kleti v poletnem času Tudi letos na Zavodu za turizem TRG Vipava pripravljamo zgibanko na temo odprte vinske kleti v poletnem času. Turisti bodo tako na enem mestu dobili vse informacije o vinskih kleteh, zemljevid in, seveda, urnike, da bodo lahko vinarje obiskali brez predhodnega dogovarjanja. Vinarji so zanje pripravili zelo pestro in raznoliko ponudbo: poleg degustacije vin in domačih narezkov lahko pri njih doživijo in si ogledajo vas, se sprehodijo med vinogradi, doživijo piknik v vinogradu, trgatev in celo meditacijo med trtami. Čeprav se nam obeta drugačna poletna sezona, kot smo jo pričakovali in je bili vajeni, smo za naše goste pripravili zelo pestro ponudbo, tako da bodo okusili, videli in doživeli pristno Vipavo in jim vsekakor ne bo dolgčas. Uredništvo Vipavskega glasa TIC Vipava 17

POGLED V PRETEKLOST Oddaja Dobro jutro z Marijo Merljak v Vipavi V petek zjutraj, 5. junija 2020, ste nas lahko spremljali v oddaji Dobro jutro na RTV SLO1. Terenska ekipa oddaje se je z voditeljico Moniko Tavčar in svetovalko za prehrano Marijo Merljak javila iz Vipave, z Goč in iz Orehovice. V prvem vklopu v studio RTV je lokalna vodnica Jana Kete ob čudovitem razgledu na Vipavo opisala naš kraj. Skozi hiter prelet je predstavila pomembno zgodovino mesta Vipava, njene kulturne in naravne vrednote. Kamera je ob tem ujela tudi nekaj čudovitih utrinkov mesta, Stari grad, Lanthierijev dvorec Gledalci so lahko v nekaj minutah slišali in videli popolno sliko Vipave. Lokalne domačije in gostilne so pripravile mamljive dobrote, ki jih ponujamo v Vipavi, vse od vipavskih štrukljev in paštakrem do vipavske jote in drugih dobrot. Gledalci pa nas bodo morali obiskati, da bodo vse videno lahko tudi okusili. Seveda v Vipavi ne moremo preskočiti Dobro jutro na Gočah Ob drugi vključitvi v oddajo Dobro jutro, je bil pravi trenutek, da se širši javnosti predstavijo tudi Goče. Snemanje je potekalo z lepega prostora ob pokopališču, od koder sega čudovit razgled proti vasi, vinogradom in vse tja do cerkve Marije Snežne na Obeluncu. Uvodoma je nekaj besed o bogati kulturni dediščini, znamenitostih in pestrem kulturnem in izobraževalnem dogajanju na vasi povedala predsednica KS Anja Godnič. S slikanjem na platno je Ljudmila Kotolupova lepo prikazala, kako lahko tako okolje spodbuja vinarjev in pristnih vinskih kleti. Na posestvu Burja je Primož Lavrenčič ob flišni steni v vinski kleti predstavil zemljino, ki daje karakter vipavskim vinom. S svojimi zgodbami sta se predstavila tudi Miha Povh in Andraž Ferjančič, mlada vinarja, ki stavita na avtohtone sorte in tradicijo. Gledalcem je možnost doživetij v občini predstavil še predsednik TD Lanthieri Vipava Jernej Mikuž. Za konec je župan Vipave Goran Kodelja gledalcem predstavil načrte za Vipavo in jih povabil, da obiščejo našo občino, saj obiskovalcem nudimo pravo paleto različnih doživetij. TIC Vipava 18 umetniško ustvarjanje. V prispevku je sodeloval študijski krožek Na vrtu, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina in KS Goče že tretje leto. Udeleženke so prikazale izdelovanje zeliščne soli iz svežih zelišč. Za predstavitev kulinaričnega dela je poskrbel Davorin Mesesnel s Cejkotove domačije, kjer so pripravili mineštro šelinko, zeliščno frtaljo, njoke s šparglji, ocvirkovko in odlično sladico - češnjeve štruklje z drobtinami, skuto in meto. Med vinarji sta se predstavila Miha Povh iz Vinarstva Povh, ki je spregovoril o avtohtonih vinskih sortah Pinela in Zelen, ter Andraž Ferjančič kot mlad in ambiciozen prevzemnik Kmetije Ferjančič. O dejavnostih v KS lahko sledite tudi na naši facebook strani. In, če uporabimo Anjine besede:»dobrodošli na Gočah v vseh letnih časih!«karla Ferjančič

MED NAMI Zelena Vipava Smo občina, ki pripoveduje zeleno zgodbo. Neokrnjena zelena narava, reka Vipava in vinogradi na gričih nas spodbujajo k odgovornemu ravnanju in varovanju. Občina je v ponovnem preverjanju za pridobitev znaka Slovenia Green Destination. Lahko se pohvalimo s prvo zeleno namestitvijo in s prvim gostiščem z okoljskim znakom Zeleni ključ. Znak sta prejela gozdna vasica Theodosius in Gostilna pri Lojzetu, ki sta se tako tudi uradno zavezala trajnostnemu in zelenemu turizmu. Prepričani smo, da je ta zaveza pravilna na vseh področjih življenja v občini, zato smo se odločili, da ob ponovni presoji ustreznosti desetim načelom zelene destinacije sistem nadgradimo in poskušamo pridobiti zlati znak. Župan Goran Kodelja je nedavno podpisal Zeleno politiko slovenskega turizma. Na Zavodu za turizem TRG Vipava pa smo podpisali Etični kodeks v turizmu. To sta le dva od množice dokumentov v postopku pridobivanja znaka Slovenia Green Destination. Prepričani smo, da bo zavedanje o zelenem turizmu v Vipavi izboljšalo kakovost življenja občanov in same ponudbe. Obenem želimo povečati 99 razlogov za obisk Vipave Doživite čare Vipave. Ta idilična in pristna pokrajina, polna doživetij in zelenih zakladov narave, čaka in vabi pohodnike, kolesarje, adrenalince in ljubitelje vrhunskih vin ter kulinarike. Našo dolino opisujejo kot deželo dih jemajočih naravnih lepot. Domačini zelo dobro poznamo čare, ki jih ti konkurenčnost in z njo privabiti»zelene«popotnike. Sprejeli smo Trajnostno strategijo Vipave, sodelovali bomo z vsemi udeleženci in generacijami, da obisk Vipave usmerimo k trajnosti. Trajnostni turizem ohranja kulturo pri življenju in varuje zakladnico doživetij. Turisti lahko zaupajo dobitnikom znaka kraji ponujajo. Razloge za obisk Vipave pa bi radi predstavili tudi gostom, ki v naše kraje redno zahajajo ali pa obisk načrtujejo. V ta namen smo na Zavodu za turizem TRG Vipava začeli akcijo 99 RAZLOGOV ZA OBISK VIPAVE. Vsak teden objavimo nekaj dejstev, zakaj je kraje v naši občini vredno Alen Milavec - Nepozabni trenutek SLOVENIA GREEN, saj imajo mednarodno priznano oceno kakovosti in trajnosti. Ponosni smo, da turizem v Vipavi raste in prepričani smo, da lahko s skupnim povezovanjem veliko dosežemo pri uresničevanju zelenega turizma v naši občini. TIC Vipava obiskati. Predstavljamo tako kulturne kot naravne znamenitosti, kulinarično in vinsko ponudbo, dogodke v naši občini, športne aktivnosti, skratka vse, kar lahko turisti okusijo in doživijo pri nas. S tem želimo privabiti čim več ljudi, da nas obiščejo in Vipavo doživijo. Spremljate nas lahko na spletni strani Izvirna Vipavska in fb profilu TIC Vipava. VIPAVSKI GLAS Ustanovitelj in založnik: KS Vipava Uredniški odbor: Nataša Nardin odgovorna urednica, Luka Lango urednik rubrike Izza občinskih zidov, Barbara Repovš urednica rubrik o turizmu, Peter Skapin član. Grafično oblikovanje naslovnice: Benjamin Boben Fotografija na naslovnici: Oton Naglost Grafična priprava: Prograf, Vipava Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica Naklada: 2400 izvodov Vipavski glas brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Občini Vipava. Kontakt: vipavski.glas@gmail.com 19