PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Volk PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Diplomsko delo Maribor, november 2011

I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Študent: Študijski program: Smer: Miha Volk univerzitetni, Promet Cestni promet Mentor: Lektor(ica): doc. dr. Tibaut Andrej, univ. dipl. inţ. rač. in inf. Špela Baloh Maribor, november 2011

III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Tibautu za vodenje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala velja staršem in sestri za spodbujanje in oporo. Predvsem pa hvala vsem, ki ste verjeli in kakorkoli pripomogli, da se obrne nov list v mojem ţivljenju.

IV PREGLED IN PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET Ključne besede: javni potniški promet, shema XML cestni promet, informacijske tehnologije, informacijski standardi, UDK: 007:656.1(043.2) Povzetek V diplomskem delu so predstavljeni glavni informacijski standardi s področja javnega potniškega prometa. Opisane so njihove glavne značilnosti, področja, ki jih pokrivajo, in njihov namen. Sam opis je nadgrajen s podrobnejšo primerjavo med predstavljenimi standardi in njihovimi značilnostmi. V drugi polovici diplomskega dela smo vnesli podatke o avtobusni liniji Petrina Kočevje, ki je bila obdelana v slovenskem projektu SIJPRO, v standard NeTEx. Ob obdelavi realnih podatkov smo dobili informacije, kaj je bilo na območju Slovenije že storjeno v smeri izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu in kaj je še potrebno storiti, če želimo v naš prostor vpeljati katerega od evropskih standardov. Ugotovitve naloge lahko v prihodnosti predstavljajo dober temelj oziroma pomoč pri vzpostavitvi nacionalnih sistemov za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu.

V OVERVIEW AND COMPARISON OF INFORMATION STANDARDS FOR PUBLIC TRANSPORT Key words: road traffic,information technologies, information standards, public transport, XML schema UDK: 007:656.1(043.2) Abstract This thesis presents the main information standards in the public transport. The main features of information standards, the areas they cover and their purpose are presented. Description itself has been upgraded with a more detailed comparison between the presented standards and their characteristics. In the second part of the thesis, we entered the bus line Petrina Kočevje data, which has been treated in the Slovenian project SIJPRIS in NeTEx standard. When processing real data, we obtained information on what has already been done in Slovenia in the area of public transport data exchange, and what still needs to be done if we want to adopt one of the European standards. Our findings can present the base and useful help for creating a national system of data exchange in public transport in the future.

VI VSEBINA 1 UVOD... 1 2 PREGLED INFORMACIJSKIH STANDARDOV S PODROČJA JPP... 1 2.1 RAZLAGA POJMOV... 2 2.1.1 Kaj je standard?... 2 2.1.2 Shema XML in dokument XML... 2 2.2 RAZVOJ STANDARDOV... 6 2.3 TRANSMODEL (CEN TC278 EN12896)... 7 2.3.1 Kratek povzetek standarda... 7 2.3.2 Izvor standarda... 8 2.3.3 Uporaba v praksi... 8 2.4 IFOPT - IDENTIFICATION OF FIXED OBJECTS IN PUBLIC TRANSPORT (CEN/TS 28701)... 9 2.4.1 Povzetek standarda... 9 2.4.2 Izvor standarda... 14 2.4.3 Uporaba v praksi... 15 2.4.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa... 15 2.5 SIRI - SERVICE INTERFACE FOR REAL TIME INFORMATION (CEN/TS 15531-1/5)... 16 2.5.1 Kratek povzetek standarda... 16 2.5.2 Izvor standarda... 18 2.5.3 Uporaba v praksi... 18 2.5.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa... 19 2.6 NETEX NETWORK EXCHANGE (CEN TC 278 WG9)... 21 2.6.1 Kratek povzetek standarda... 21 2.6.2 Izvor standarda... 22 2.6.3 Uporaba v praksi... 23 2.6.4 Primer NeTEx... 23 2.7 NAPTAN NATIONAL PUBLIC TRANSPORT ACCESS NODE... 24 2.7.1 Kratek povzetek standarda... 24 2.7.2 Izvor standarda... 24 2.7.3 Uporaba v praksi... 25 2.7.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa... 25 2.8 NPTG - NATIONAL PUBLIC TRANSPORT GAZETTEER... 26 2.8.1 Kratek povzetek standarda... 26 2.8.2 Izvor standarda... 27 2.8.3 Uporaba v praksi... 27 2.8.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa... 27 2.9 TRANSXCHANGE... 28 2.9.1 Kratek povzetek standarda... 28 2.9.2 Izvor standarda... 28 2.9.3 Uporaba v praksi... 28 2.9.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa... 29 2.10 GOOGLE TRANSIT... 30 2.10.1 Kratek povzetek standarda... 30 2.10.2 Izvor standarda... 30 2.10.3 Uporaba v praksi... 31 3 PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV... 32 3.1 DEFINICIJA KRITERIJEV ZA PRIMERJAVO INFORMACIJSKIH STANDARDOV... 33 3.1.1 Podatki o postajališčih... 34 3.1.2 Standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, železniških, trajektnih, letalskih, cest...) 36 3.1.3 Standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, križišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP)... 37 3.1.4 Standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...)... 37

VII 3.1.5 Standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...)... 37 3.1.6 Standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP... 38 3.1.7 Standard vsebuje informacije o cenah prevoza v JPP... 38 3.1.8 Standard vsebuje informacije o razdaljah med posameznimi točkami oz. daljinar... 39 3.1.9 Standard omogoča planiranje potovanja (za potnike)... 39 3.1.10 Standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP... 39 3.1.11 Je standard povezan s katerim od ostalih standardov... 41 3.1.12 V katerih državah se uporabljajo opisani standardi... 41 3.1.13 Standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...) 42 3.1.14 Standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času... 43 3.1.15 Standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk... 44 3.2 PRIMERJALNA TABELA... 45 4 PRIMER UPORABE PREDLOGA STANDARDA NETEX NA PODATKIH JPP V SLOVENIJI 47 4.1 PRIMERJAVA LASTNOSTI MODELA SIJPRIS S STANDARDI... 48 4.2 OPIS VZORČNEGA PODROČJA... 49 4.3 ZAPIS PODATKOV VZORČNEGA PODROČJA Z UPORABO NETEX... 56 5 ZAKLJUČKI... 67 6 SEZNAM VIROV... 69 7 PRILOGE... 73 7.1 SEZNAM SLIK... 108 7.2 SEZNAM PRILOG... 108 7.3 NASLOV ŠTUDENTA... 109 7.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS... 109

VIII UPORABLJENE KRATICE JPP - XML - CEN - IFOPT - SIRI - NeTEx - NaPTAN - NPTG - GIS - javni potniški promet Extensible Markup Language Comite Europeen de Normalisation Identification of Fixed Objects in Public Transport Service Interface for Real-time Information Network Exchange The Nationa Public Transport Access Node National Public Transport Gazetter Geographic Information System

IX RAZLAGA UPORABLJENIH POJMOV stalni objekt angl. fixed object; objekti v JPP, ki imajo stalno lokacijo v prostoru; primer: postajališče, kriţišče... mobilni objekt angl. mobile object; objekti v JPP, ki med delovanje stalno spreminjajo svojo lokacijo, to so vsa transportna sredstva oz. vozila; primer: avtobus, vlak, validator kart na avtobusu... dogodek v JPP angl. event; dogodki v JPP so pojavi v prometu, ki ovirajo njegovo delovanje, lahko so načrtovani in nenačrtovani, na primer: popravila vozišča, nesreče, obvoz, javno zborovanje... postajališče prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev, lahko tudi večih različnih vrst transporta postajna točka točka, kjer potniki vstopajo v vozilo JPP daljinar podatki, ki omogočajo sestavljanje voznih redov in podpirajo pripravo izračuna cene prevoza vozni red informacije o prihodih in odhodih sredstev JPP na zaporedne postajne točke urejene v pregledno obliko, glede na potek linije linija povezava dveh ali večih postajnih točk itinerar popis potovanja, podroben načrt poti z vsemi postajnimi točkami, razdaljo med njimi, potrebnim povprečnim časom...

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 1 UVOD V dobi informacijske tehnologije in nenehnega povečevanja prometa je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo ljudje začeli izkoriščati moderno tehnologijo za upravljanje, informiranje in načrtovanje v povečevanju mobilnosti človeštva. Po svetu so se začeli pojavljati sistemi in aplikacije, ki uporabnikom omogočajo načrtovanje poti, informacije o stanju na cestah, moţnost sledenja vozil v realnem času... Dostop do voznih redov (avtobusnih, ţelezniških, letalskih, ladijskih linij) in posledično priprava načrta potovanja z izrisom poti (najkrajše, najcenejše, najhitrejše, najbolj zanimive itd.). Prav tako je tudi na strani ponudnikov, za povečanje njihove konkurenčnosti in izboljšanju ponudbe prevozov, nastalo mnogo aplikacij. Problem pa se je pojavil, ker ta mnoţica aplikacij ni bila povezana med seboj in mora na primer uporabnik za sestavo načrta daljšega potovanja za vsak del poti tako za tistega, ki ga opravimo peš, kot tistega, kjer uporabimo javni promet uporabiti drug vir informacij (npr. spletno aplikacijo). Izkaţe se, da je za načrtovanje poti potrebno veliko informacijske iznajdljivosti, da bi uporabnik začel in končal pot, kot si je zamislil. Zato so po celotnem razvitem svetu začeli nastajati standardi, ki urejajo in dajejo smernice za razvoj informacijske tehnologije za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu. Pregled nekaterih najpomembnejših standardov za izmenjavo podatkov v javnem potniškem prometu je tudi tema diplomskega dela. Osredotočili smo se na predstavitev, pregled, primerjavo standardov in na podlagi pridobljenih podatkov in smernic prikazali delovanje na območju Slovenije, kar je bil tudi namen raziskave. Glavni cilji raziskave so: - predstavitev pomembnejših standardov s področja izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu; - primerjava opisanih standardov po njihovih značilnostih; - aplikacija konkretnih podatkov o javnem potniškem prometu z območja Slovenije v enega od standardov.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 Raziskava in rezultati raziskave v tej diplomski nalogi so predstavljeni v petih medsebojno povezanih poglavjih. V uvodu je predstavljen predmet raziskave, postavljena je delovna hipoteza, nameni in cilji raziskave ter obrazloţena struktura naloge. V drugem poglavju so predstavljeni in opisani pomembnejši informacijski standardi s področja izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu, in sicer naslednjih: TransModel, IFOPT, SIRI, NeTEx, NaPTAN, NPTG, TransXChange in Google Transit. V tretjem poglavju se nahaja primerjava med standardi po posameznih sklopih informacij, ki so pomembne za uporabnike standardov. Aplikacijo podatkov javnega potniškega prometa z območja v Sloveniji v enega izmed opisanih standardov smo opisali v četrtem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo predstavili rezultate in ugotovitve raziskovalnega dela, skupaj s predlogi in smernicami za nadaljnje delo.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 2 PREGLED INFORMACIJSKIH STANDARDOV S PODROČJA JPP Z razvojem prometa, naraščanjem števila prebivalstva, rastjo mest, naselij in celotne prometne infrastrukture se je pojavilo ogromno podatkov in informacij. Ob pravilni obdelavi bi postali uporabni za načrtovanja novih infrastruktur, za vodenje in upravljanje, ne samo na drţavni, vendar na kontinentalni ravni. In nenazadnje bi uporabnik imel na razpolago točne in aţurne podatke za pravi in njemu najprimernejši način potovanja. Pri zbiranju, obdelavi in posredovanju informacij uporabnikom nam je v veliko pomoč razvitost informacijske tehnologije. Za ureditev nepreglednega števila podatkov in moţnosti o njihovi uporabi so v večini oz. s skupnim sodelovanjem evropskih drţav razvili standarde za izmenjavo podatkov o JPP, ki predstavljajo osnovo in ureditev te mnoţice informacij. V naslednjem poglavju bomo predstavili nekaj primerov s področja Evrope, ki pokrivajo vsaka svoj del podatkov o JPP. Naštejmo samo nekaj primerov iz Velike Britanije: CycleNetXChange omogoča zbiranje informacij o kolesarskih stezah na različnih področjih, jih izmenjuje in omogoča uporabo v planiranju in ostalih navigacijskih proizvodih; NaPTAN (baza nacionalnih javnih transportnih vozlišč) vsebuje vse podatke in lokacije javnih transportnih vozlišč in vključuje 330 000 avtobusnih postajališč, letališč, ţelezniških postaj, trajektnih terminalov in mnogih drugih; NPTG (National Public Transport Gazetter) baza podatkov o lokacijah, imenih za več kot 45 000 krajev v Veliki Britaniji; TransXChange standard, ki omogoča izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov. Uporablja se v namene registracije avtobusnih linij in izmenjavo s sistemi za načrtovanje poti; RtigXml (Real Time Interest Group XML) je XML protokol, ki omogoča računalniško izmenjavo informacij o avtobusih v realnem času; GovTalk&e-Gif. Na področju Evrope pa sta poglavitna standarda SIRI (Service Interface for Real Time Information), ki je prav tako XML protokol, ki omogoča izmenjavo informacij o JPP v realnem času preko

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 1 računalnikov (le-ta ima CEN standard) in pa TransModel je referenčni podatkovni model za operacije javnega transporta, razvit iz večih evropskih projektov. Potem so tu še razni programi, ki prav tako uporabniku omogočajo pridobivanje informacij o voznih redih, postajališčih, cenah, kot je na primer Google Transit (http://www.google.com/intl/sl/landing/transit/#dmy ), aplikacije na straneh vseh večjih prevoznikov v javnem prometu (avtobusi, ţeleznice, ladje).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 2 2.1 RAZLAGA POJMOV 2.1.1 Kaj je standard? Standard (angleško: Standard, francosko: Norme, nemško: Norm) je tehnični dokument, ki je nastal, da bi se uporabljal kot pravilo, vodilo ali definicija. Ta dokument je nastal na podlagi dogovorov, ponovljivih načinov, kako nekaj storiti. Standardi nastajajo z zdruţevanjem vseh vpletenih, kot so: izdelovalci, uporabniki in nadzorniki posameznih materialov, izdelkov, procesov ali storitev. Vsi vpleteni pridobijo s standardizacijo, z naraščanjem varnosti izdelka, na kvaliteti in zmanjšanju stroškov in cen. Evropski Standard (EN) je avtomatično postal nacionalni standard v 31-ih drţavah članicah. (Wikipedia 2011a) 2.1.2 Shema XML in dokument XML Shema XML je načrt oz. obrazec, ki definira pravilno sestavljanje XML dokumentov in ima tritočkovno okrajšavo XSD (W3schools 2011). Shema XML definira: - elemente, ki se lahko pojavijo v dokumentu; - atribute, ki se lahko pojavijo v dokumentu; - kateri elementi so podrejeni elementi (child elements); - vrstni red podrejenih elementov; - število podrejenih elementov; - kdaj je lahko element prazen ali vključuje besedilo; - tipe podatkov za elemente in atribute; - privzete in fiksne vrednosti za elemente in atribute. Primer sheme XML(Wikipedia 2011b): <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <xs:schema elementformdefault="qualified" xmlns:xs="http://www.w3.org/2001/xmlschema">

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 3 <xs:element name="address"> <xs:complextype> <xs:sequence> <xs:element name="recipient" type="xs:string" /> <xs:element name="house" type="xs:string" /> <xs:element name="street" type="xs:string" /> <xs:element name="town" type="xs:string" /> <xs:element name="county" type="xs:string" minoccurs="0" /> <xs:element name="postcode" type="xs:string" /> <xs:element name="country"> <xs:simpletype> <xs:restriction base="xs:string"> <xs:enumeration value="in" /> <xs:enumeration value="de" /> <xs:enumeration value="es" /> <xs:enumeration value="uk" /> <xs:enumeration value="us" /> </xs:restriction> </xs:simpletype> </xs:element> </xs:sequence> </xs:complextype> </xs:element> </xs:schema> Grafični prikaz zgornjega zapisa sheme XML (slika 1): Slika 1 - Grafični prikaz sheme XML (Wikipedia 2011b)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 4 XML je tričrkovna okrajšava za angleški izraz Extensible Markup Language, razširljiv označevalni jezik, in je jezik, ki ga pogosto srečate, če brskate po Internetu. XML je preprost računalniški jezik podoben HTML-ju, ki nam omogoča format za opisovanje strukturiranih podatkov, ali arhitektura za prenos podatkov in njihovo izmenjavo med več omreţji. XML spreminja mnogo aspektov računalništva, še posebej na področju komuniciranja aplikacij in streţnikov. Da pa se ga tudi razširiti, saj ima namreč to moţnost, da si lahko sami izmislimo imena etiket (angleško TAG). Zelo je uporaben za komuniciranje, saj ima zelo preprosto in pregledno zgradbo. XML je razdeljen na tri dele: - podatkovni (vanj shranimo podatke v neki obliki z ţelenimi etiketami (tagi)), - deklarativni (skrbi za to, da lahko pri dodajanju novih podatkov vidimo, kaj takšna etiketa predstavlja), - predstavitveni (v njih oblikujemo izpis podatkov). Razvijalci XML-a povečujejo vsebino tega jezika in s tem njegove standarde tehnologije, ki vsebujejo podatke, ki se jih da enostavno preoblikovati in zamenjati v neenakih sistemih. Obstaja več dobrih lastnosti uporabljanja jezika XML: - XML razdeli podatke za lokalno obdelavo. Podatki so lahko brani v XML obliki, potem pa preneseni v lokalno aplikacijo, kot je na primer brskalnik za nadaljnje gledanje ali procesiranje. Podatki so lahko preneseni tudi skozi skripto ali druge programske jezike s pomočjo XML objektnega modela; - uporabnikom da XML moţnost primernega vpogleda v strukturirane podatke. Podatki preneseni na namizje so lahko predstavljeni v več moţnih variantah. Lokalni podatki so lahko predstavljeni na takšen način, kot to najbolj ustreza uporabniku; - omogoča integracijo strukturiranih podatkov iz več virov v logične in preproste poglede v podatke. Običajno so bili uporabniki navajeni integrirati podatke iz streţniških baz in ostalih aplikacij na medmreţnih streţnikih, tako da so bili podatki uporabni za pošiljanje na ostale streţnike za nadaljnjo procesiranje, obdelavo in distribucijo;

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 5 - opisuje podatke iz različnih aplikacij. Ker je XML obseţen jezik, se lahko uporablja za opisovanje podatkov v široki variaciji aplikacij, od opisovanja kolekcij spletnih strani do podatkovnih zapisov. Ker so podatki samo opisani (selfdescribing), so lahko sprejeti in procesirani brez potrebe, da so še dodatno opisani; - omogoča boljši pretok skozi parcialno granularno popravljanje (granular updates). Izvajalcem ni potrebno poslati celotnih strukturiranih podatkov vsakokrat, ko v njih pride do spremembe. Z granularnimi popravki se morajo distribuirati samo spremenjeni elementi, poslani od streţnika do klienta. Spremenjeni podatki so tako lahko predstavljeni brez ponovnega osveţevanja celotne strani ali namizja (Wikipedia 2011c).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 6 2.2 RAZVOJ STANDARDOV 2.2 TransModel 2006: CEN TC278 EN12896 2.4 SIRI 2007: CEN/TS 15531-1,2,3,4,5 2.3 IFOPT 2010: CEN/TS 28701 2.9 Google Transit 2005 2.6 NaPTAN 2003 2.5 NeTEx TC 278 WG3 SG9 2.8 TransXChange 2004 2.7 NPTG 2005 Slika 2 - Drevo nastanka standardov

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 7 2.3 TRANSMODEL (CEN TC278 EN12896) 2.3.1 Kratek povzetek standarda TransModel je opis podatkov, ki so v interesu druţbe pri oblikovanju integriranega informacijskega sistema. TransModel je konceptni (abstraktni) model in ne predpisuje nobenega izvajanja na logični in fizični ravni. Zato se lahko TransModel uporablja in uvede na več različnih področjih. Kakšne so zahteve za tak vzorčni primer modela: - da predstavlja integriran pristop v oblikovanje informacijskega sistema; - da dovoljuje odprto»arhitekturo«; - da omogoča lahko in enostavno popravljanje in prilagajanje različnim potrebam evropskih upravljavcev; - da zagotavlja zanesljivo izmenjavo informacij med različnimi računalniškimi programi. TransModel povečuje učinkovitost transportnih operacij in jih podpira z bolj varnimi in zanesljivimi informacijskimi sistemi. TransModel pričakuje, da bo odprl trg in omogočil integracijo in povezljivost različnih programskih oprem od različnih proizvajalcev. Sedanja verzija TransModela (v5.0) uporablja entitetno-relacijski pristop modeliranja in zajema naslednja področja: - taktično planiranje; - razpolaganje z osebjem; - nadzorovanjem operacij; - informacije potnikov; - FARE (daljinar) zbiranje in upravljanje informacij/statistika. TransModel je v glavnem osredotočen na operacije v avtobusnem prometu.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 8 TransModel razvija ekipa ljudi iz celotne Evrope, v kateri so zastopani vsi nivoji končnih uporabnikov. To je bilo predstavljeno na številnih konferencah in se je razpravljalo na seminarjih strokovnjakov za modeliranje transporta in informatikov. Ekipa je prejemala in še vedno dobiva povratne informacije širše druţbe in se nenehno razvija in vključuje nove poglede. TransModel je referenčni evropski standard CEN TC278 (Transmodel 2011). 2.3.2 Izvor standarda TransModel se je razvil v sklopu evropskih projektov v različnih evropskih programih (Drive I, Drive II, TAP) s podporo Evropske komisije za nacionalne javne institucije predvsem s podporo Francoskega ministrstva za javni potniški promet in nekaterih privatnih podjetij. Razvoj TransModela se je začel s projektom Cassiope (1989 1991, program Drive I), rezultati Cassiope so bili nadgrajeni in uporabljeni v projektih EuroBus in Harpist (Drive II). Projekt TITAN (1996 1998) je nadaljeval z utrjevanjem in okrepil izvajanje TransModela v treh evropskih pilotih in skupaj s standardizacijskimi procesi TransModela. Leta 1997 je bil potrjen kot evropski poskusni normativ ENV 12896. SITP (Information System for Public Transport) pa se je začel leta 1999 pod pokroviteljstvom Francoskega ministrstva za promet. 2.3.3 Uporaba v praksi TransModel se uporablja v naslednjih standardih: NaPTAN, TransXChange, JourneyWeb, SIRI.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 9 2.4 IFOPT - IDENTIFICATION OF FIXED OBJECTS IN PUBLIC TRANSPORT (CEN/TS 28701) 2.4.1 Povzetek standarda IFOPT je prcen/tehnični standard v razvoju s CEN oznako CEN/TS 28701 in je definiran kot model načela identifikacije za glavne obstoječe objekte, povezane z javnim prevozom (postajne točke, postajališča, kriţišča linij, vstopne točke itd.). Informacijski sistemi za javni potniški promet potrebujejo informacije, povezane z objekti ali dogodki iz realnega sveta, kot so avtobusne postaje, svetlobne signalizacije, zanimivosti, točke dostopa do ţelezniških postaj, vozil, nesreč, del na cesti,... Te podatke je moţno razvrstiti v tri skupine: - stalni objekti prometna infrastruktura: avtobusne postaje, svetlobna signalizacija, zanimivosti, ceste... - mobilni objekti: vozila, naprave za validacijo kart na vozilih (on board validators)... - dogodki: nesreče, dela in situacije, ki vplivajo na dele omreţij,... Podskupine teh skupin so zlasti pomembne pri delovanju določenih skupin javnega potniškega prometa. Na primer, avtomatski sistem za spremljanje vozil se ukvarja z mobilnimi objekti (vozili) in njihovo pozicijo, odvisno od infrastrukture. Potniški informacijski sistemi se ukvarjajo z: - zagotavljanjem informacij in izmenjavo z omreţnimi storitvami (vozni redi...); - optimizacijo osebnih potovanj (predlogi potovanj, narejeni po določenih kriterijih...); - upravljanjanjem s sredstvi javnega potniškega prometa (prodajne točke, naprave za validacijo kart (validators), naprave za obveščanje potnikov...). Ti sistemi potrebujejo vse vrste informacij, toda informacije o stalnih objektih so ključnega pomena, še zlasti postajališča javnega potniškega prometa, njihovo nedvoumno poimenovanje, njihov natančen opis in njihova natančna lokacija.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 10 Pri takih podatkih se pojavijo posebne teţave. Ena izmed njih je dejstvo, da se nekateri stalni objekti (postajališča, kriţišča) pogosto uporabljajo v različnih operacijah v različnih oblikah in se prikaţejo z različnimi opisi in poimenovanji. Tako da morajo biti vzpostavljene kompleksne tabele, katere je potrebno vzdrţevati, da se lahko zagotovi intermodalno planiranje potovanja, kjer je pomembno nedvoumno poimenovanje postajališč. Drug problem se pojavi, kjer se stalni objekt (kot je ţelezniška postaja, avtobusna postaja) šteje kot enostavna točka (vidna na karti) ali kompleksen nabor večih točk, odvisno od vidika podsistemov (na primer preciznosti zemljevidov). Ta vidik je pogosto rešen s poimenovanjem večih objektov kot celote, vendar obenem povzroči problem označevanja lokacije kompleksnih objektov, za katere se je štelo, da so enostavni brez natančne metode za lociranje. Drug problem se pojavi pri označevanju stalnih objektov za javni potniški promet, ki so povezani z mestno infrastrukturo. Slednja je pogosto pomembna in se uporablja za opisovanje teh objektov. Topografski opisi so uvedeni za opisovanje le-teh, specifičnih za javni potniški promet. Prav tako se uporabljajo točke dostopa do stavb in ostale infrastrukture, ki so pomembne za načrtovanje potovanj. V tem primeru je ob spremembi mestne infrastrukture potrebno osveţiti podatke. Lahko pa se pojavijo tudi neskladnosti informacij, predvsem v smislu uporabe različnih prevozov (slika 3).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 11 Slika 3 Primer stičišča večih vrst JPP (avtomobilski, avtobusni, ţelezniški...) (Department for Transport 2008) Vsi ti razlogi so vodili razvoj različnih nacionalnih programov za reševanje vsaj delčkov problemov, povezanih z informiranjem potnikov. Program Velike Britanije NaPTAN se je osredotočil na postajališča JPP in njihovo nedvoumno poimenovanje, njihovo lociranje in njihov opis. V Nemčiji se s podobnimi problemi ukvarja DELFI in VDV-Datenmodel. Švedski Samtrafikens trasportformat zagotavlja topografsko poimenovanje, vključno z naslovi, postajališči JPP, z lociranjem in povezovalnimi potmi za potnike. Drugi evropski standardi, ki izmenjujejo podatke o JPP, kot so TPEG ali TRIDENT, ALERT C, ILOC, EU-Spirit, TransModel ali SIRI, merijo na opisovanje lokacijskih opisov postajališč, vendar ne zagotavljajo celovite rešitve za te probleme. Druga pomembna raziskava je bila francoska CERTU's (»Étude des systèmes de localisation pour les transports Clarification des concepts liés aux ârrets de transports en commun«), ki sistematično raziskuje zamisel lociranja postajališč in njihovo povezovanje z obstoječo zamislijo standarda TransModela. Ta dokument,»poimenovanje obstoječih objektov«, se močno nanaša na CERTU študijo, ki je bila razvita s pomočjo francoskih strokovnjakov, ki so pred CERTU študijo razvili TransModel.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 12 Poimenovanje stalnih objektov je potrebno vzdrţevati na drţavni ravni in standard mora biti vključen v drţavne modele vzdrţevanja podatkov. Saj zaradi velikega števila postajališč in njihove geografske razpršenosti vključuje veliko število inštitucij, ki morajo biti vodene in koordinirane (IFOPT tehnična specifikacija 2008). Standard IFOPT zajema model in način označevanja za glavne stalne objekte, povezane z javnimi dostopi do JPP (točke ustavljanja, območja ustavljanja, postajališča, povezovalne poti, vhode...) še posebej: - prepoznavanje pomembnih funkcij, ki so potrebne za nedvoumno označevanje stalnih objektov, posebej namenjenih za informiranje potnikov v multi-modalnem (prometu, kjer potnik uporablja več vrst prevoza) in multi-operator (prometu, kjer potnik potuje z različnimi ponudniki prevoza) smislu; - za poimenovanje glavnih stalnih objektov, povezanih s sistemom JPP, je potrebno izbirati določen pogled, in sicer določeno stopnjo podrobnosti (razdrobljenost) danih opisov in upoštevati potrebe za poimenovanje določenih funkcij; - povezati tipologijo teh objektov skupaj z definicijami; - predstaviti povezavo med poimenovanimi objekti JPP; - nedvoumen opis teh objektov preko njihovih glavnih lastnosti; - opisati, kako locirati te objekte v prostoru preko koordinat in preko povezave s topografskimi objekti z jasno ločenima plastema (JPP in topografska), ki opisuje glede na geografske objekte; - omogočiti določitev vzdrţevalca podatkov za vsak stalni objekt. Tehnike za geoprostorsko določanje pozicije JPP objektov (z uporabo satelitov, obcestne opreme za pozicioniranje) ali tehnike predstavitev na kartah so izven obsega tega standarda. V smislu omejitve obsega so v zadnji verziji standarda stalnih objektov izključeni določeni tipi potencialnih stalnih objektov, vendar obstaja moţnost, da bodo ob nadgradnji standarda postali del njega. Sem so vključene naslednje skupine: - obcestna oprema, kot so prometni znaki in svetlobna signalizacija in pristop informacij za upravljanje prometa in nadzorni sistemi;

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 13 - cestna kriţišča in izmenjava podatkov (preko dostopnih povezav so lahko zaščiteni za druge modele, kot je EuroRoads projekt); - parkirišča: model avtomobilskih parkirišč, definira razpoloţljivost, lastnosti avtomobila, kolesa in drugih parkirišč. IFOPT vključuje samo osnovni model parkirišč, ki vključuje povezavo avtomobilskih parkirišč z ostalimi območji ustavljanja; - povezava med prostorskim določanjem zahtevajo DATEX2 in TPEG. Stalni objekti, ki so v osnovi povezani s fizično infrastrukturo, opremo in informacijskimi storitvami, so vključeni v IFOPT standard. Medtem ko koncepti, ki vključujejo stalne točke, ki pripadajo ostalim informacijskim plastem, kot so struktura tarifnih območij ali tarifna lestvica (fare stages) (ki pripadajo plasti daljinarju-fares v TransModelu), niso vključeni v IFOPT standard. Standard IFOPT je zgrajen na osnovi standarda TransModela in definira štiri povezane podmodele (slika 4): Stop place model opisuje natančno strukturo postajališč (postaje, letališča itd.) vključno s fizičnimi točkami vstopa za vozila in potmi med točkami in s kritičnimi točkami; Point of Interest Model opisuje strukturo točk»zanimanja«(zanimivosti) vključno s fizičnimi točkami vstopa oz. vhodi; Gazetteer Topographical Model zagotavlja topografsko predstavitev naselij (mest, vasi...), med katerimi ljudje potujejo. Uporablja se za povezavo med elementi ustavljanja in postajališč s primernimi topografskimi imeni z namenom podpore planiranja poti, iskanja postajališč itd.; Administrativni model zagotavlja organizacijski model dodeljevanja pristojnosti za oblikovanje in vzdrţevanje podatkov kot proces sodelovanja, ki vključuje pristojne organe za upravljanje in omogoča decentralizirano izdajo posebnih identifikatorjev (Department for Transport 2011a).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 14 Slika 4 - sestava standarda IFOPT (Department for Transport 2011a) 2.4.2 Izvor standarda Kot je bilo ţe v opisu standarda omenjeno, je IFOPT tehnična specifikacija prcen, ki predstavlja referenčni podatkovni model za opis glavnih stalnih objektov, potrebnih za dostop do JPP. IFOPT je nastal na podlagi standarda TransModel, ki je prav tako CEN standard, kar pomeni, da je nastal pod okriljem evropskega zdruţenja za standardizacijo (CEN). CEN je neprofitna organizacija, ki se ukvarja s pospeševanjem evropske ekonomije in svetovne trgovine, blaginje evropskih prebivalcev in okoljevarstva z zagotavljanjem učinkovite infrastrukture z razvojem, vzdrţevanjem in širjenjem usklajenih standardov in specifikacij.(cen 2011a)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 15 2.4.3 Uporaba v praksi IFOPT je del evropskega standarda za JPP Public transport Service interface for realtime information relating to public transport operations Part 5: Functional service interfaces Situation Exchange (CEN 2011b) 2.4.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer IFOPT sheme XML se nahaja v prilogi 1 (Kizoom 2011a)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 16 2.5 SIRI - SERVICE INTERFACE FOR REAL TIME INFORMATION (CEN/TS 15531-1/5) 2.5.1 Kratek povzetek standarda Javni transport je servis, ki je zelo odvisen od informacijskih sistemov, ki morajo delovati zanesljivo in učinkovito, zagotavljati visoko dostopnost in natančne podatke za potnike. Ti sistemi se uporabljajo na večih specifičnih področjih: sestavljanje voznih redov, upravljanje vozil, izdajanje kart in računov, zagotavljanje informacij o delovanju storitev v realnem času... SIRI (Kizoom 2011b) je vmesnik med storitvami za izmenjavo informacij v realnem času in je evropski standard za izmenjavo informacij o planiranju, tekočih in načrtovanih zmogljivostih operacij javnega transporta v realnem času med različnimi računalniškimi sistemi, z oznako CEN/TS 15531. - SIRI vsebuje skrbno razdelane nize funkcionalnih storitev za operacije informacijskega sistema za javni transport. Storitve pokrivajo izmenjavo planiranega in trenutnega stanja voznih redov; aktivnosti in postanke vozil; poti vozil; informacije, ki pomagajo zagotavljati zanesljivo povezovanje med vozili. - SIRI meri na vključevanje najboljših nacionalnih in zasebnih standardov iz vse Evrope in jih povezati z uporabo modernih XML shem in TransModelove terminologije in načrta modeliranja. - Vse storitve SIRI so zagotovljene s standardiziranimi komunikacijskimi plastmi, ki temeljijo na arhitekturi internetnih storitev. Komunikacijska plast podpira dosleden pristop za vse funkcionalne storitve: varnost, verodostojnost, aţurno posodabljanje, ponovni zagon in kontrola dostopa. Za podporo različnim zahtevam delovanja sta podprta dva različna vzorca interakcije: takojšnji protokol zahteva/odziv; in asinhroni objavi/naroči protokol. Slednjega je mogoče nadgraditi za čim boljšo izrabo pasovne širine. Modularizacija SIRI-ja omogoča postopen pristop. Za določeno aplikacijo je potrebno izvesti samo del storitev, ki jo omogočajo. Pričakuje se, da lahko uporabnik (tisti, ki črpa

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 17 informacije s pomočjo standarda SIRI) začne samo z eno ali dvema storitvama in čez čas poveča število storitev in območje podprtih moţnosti. Podobno lahko razvijalci in ponudniki (tisti, ki s pomočjo standarda SIRI širi informacije ) informacij postopno nadgradijo svojo podporo z informacijami za SIRI. SIRI uporablja pogled»zdruţevanja«informacij o storitvah, podatkih, podatkovnih modelih, transportu in posredovanja v realnem času. Glede na celoten kontekst je pomembno zaradi učinkovitosti storitev v realnem času ohraniti informacijski model prijazen do uporabnikov, saj je to v bistvu samo izmenjava trenutnih sprememb podatkov. Proces iskanja internetnih storitev omogoča, da ponudniki informacij na enostaven način omogočijo dostopnost podatkov vsem zainteresiranim stranem. Slika 5: Sestava standarda SIRI (Kizoom 2011b)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 18 2.5.2 Izvor standarda SIRI je nastal s pomočjo dobaviteljev opreme, organov transporta, prevoznikov in svetovalcev za promet iz večih evropskih drţav (Češke, Nemčije, Danske, Francije, Norveške, Švedske in Velike Britanije) s podporo VDV iz Nemčije, Direcion des Transports Terrestres iz Francoskega ministrstva za promet in RTIG iz Velike Britanije in na podlagi dela na evropskem projektu Trident. SIRI je protokol XML, ki omogoča posredovanje in računalniško izmenjavo informacij o javnem potniškem prometu v realnem času in podpira naslednje kategorije prevozov: - javni promet namenjen: umetnosti, rekreaciji in potovanjem (turistična potovanja, turistični prevoz, letalski prevoz, letališča, pristanišča in morski transport, trajekti, avtobusni prevozi, avtobusna postajališča in postaje, ţelezniški transport, ţelezniške postaje in proge, vlaki, podzemne ţeleznice,...); - javni promet namenjen: industriji in gospodarstvu (letalski transport, ladijski transport, ţelezniški transport, ceste in cestni transport). Protokol ima CEN (European Committee for Standardization, evropski urad za standardizacijo,) standard, razvit s pomočjo Francije, Nemčije (VDV), Skandinavije in Velike Britanije. SIRI je nastal na osnovi TransModela, abstraktnega modela za informacije o javnem prevozu, ki je javno dostopen model v shemi XML za informacije o javnem prevozu. (SIRI White Paper 2006) 2.5.3 Uporaba v praksi SIRI je v fazi revizije in sprejema za CEN standard. V Franciji, Nemčiji, Norveški, Švedski, Irski, Veliki Britaniji, Izraelu, Avstraliji in v ZDA se je začel uporabljati v storitvah za izmenjavo informacij v realnem času ţe leta 2005 (Kizoom 2011c). V Nemčiji se na primer uporablja v programih: Mentz Datenverarbeitung GmbH EFA (Mentzdv 2011); Init AG (VDV 2011)...

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 19 Standard SIRI pa je uporabljen tudi v sistemih: Trafikanten (na Norveškem), Travelline ( v Veliki Britaniji), Certu (v Franciji), MTA (v New Yorku, ZDA). 2.5.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Shema, ki jo uporablja Urban Traffic Management&Control (Urban Trafic Management&Control 2011). Primer SIRI sheme XML se nahaja v prilogi 2 (Kizoom 2011d). Primer iz standarda SIRI zahteva in odgovor o informaciji o stanju linije na določeni postajni točki: stoptimetable o exs_stoptimetable_request.xml: informacijski sistem pošlje streţniku SIRI zahtevo za informacije o stanju linije na neki postajni točki v določenem časovnem intervalu <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>  <Siri xmlns="http://www.siri.org.uk/siri" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/xmlschema-instance" version="1.4" xsi:schemalocation="http://www.siri.org.uk/siri../siri.xsd"> <ServiceRequest>  <RequestTimestamp>2004-12-17T09:30:47-05:00</RequestTimestamp> <RequestorRef>NADER</RequestorRef> <StopTimetableRequest version="1.4"> <RequestTimestamp>2004-12-17T09:30:47-05:00</RequestTimestamp>  <DepartureWindow> <StartTime>2004-12-17T09:30:47-05:00</StartTime> <EndTime>2004-12-17T10:30:47-05:00</EndTime> </DepartureWindow> <MonitoringRef>EH00001</MonitoringRef> <LineRef>LINE77</LineRef> </StopTimetableRequest> </ServiceRequest> </Siri> o odgovor s podatki s postaje: <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>  <Siri xmlns="http://www.siri.org.uk/siri" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/xmlschema-instance" version="1.4" xsi:schemalocation="http://www.siri.org.uk/siri../siri.xsd"> <ServiceDelivery>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 20  <ResponseTimestamp>2004-12-17T09:30:46-05:00</ResponseTimestamp> <ProducerRef>KUBRICK</ProducerRef> <Status>true</Status>  <TimetabledStopVisit> <RecordedAtTime>2004-12-17T09:25:46-05:00</RecordedAtTime>  <MonitoringRef>HLTST011</MonitoringRef> <TargetedVehicleJourney>  <LineRef>Line123</LineRef> <DirectionRef>Out</DirectionRef> <FramedVehicleJourneyRef> <DataFrameRef>2004-12-17</DataFrameRef> <DatedVehicleJourneyRef>Oubound</DatedVehicleJourneyRef> </FramedVehicleJourneyRef>  <PublishedLineName>123</PublishedLineName>  <OriginRef>PLACE21</OriginRef> <OriginName>Highbury</OriginName> <DestinationRef>PLACE45</DestinationRef> <DestinationName>Paradise Park</DestinationName>  <TargetedCall> <VisitNumber>1</VisitNumber> <AimedArrivalTime>2004-12-17T09:40:46-05:00</AimedArrivalTime> <AimedDepartureTime>2004-12-17T09:42:47-05:00</AimedDepartureTime> </TargetedCall> </TargetedVehicleJourney>  </TimetabledStopVisit> </StopTimetableDelivery> </ServiceDelivery> </Siri>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 21 2.6 NETEX NETWORK EXCHANGE (CEN TC 278 WG9) 2.6.1 Kratek povzetek standarda NeTEx je prcen/tehnični standard v razvoju s CEN oznako CEN TC 278 WG9. Glavni cilj NeTEx-a je zagotoviti učinkovit evropski standard za izmenjavo voznih redov JPP in sorodnih podatkov. Namen standarda je, da postane glavni format, ki omogoča izmenjavo voznih redov za ţelezniški, avtobusni, ladijski, letalski in vse ostale oblike JPP. Vključuje popolno podporo za ţeleznico in se lahko uporablja za izmenjavo podatkov na ravni UICja (International Union of Railways). NeTEx uporablja popolnoma prepletene modele, ki se ukvarjajo z JPP, in je obenem tudi večplastni abstraktni model. Format je namenjen za učinkovito, redno aţuriranje kompleksnih podatkov med raznimi sistemi. Ta podatkom omogoča uporabo v sodobnih spletnih aplikacijah in arhitekturah, ki podpirajo široko paleto podatkov pomembnih za potnike in operativne aplikacije. NeTEx zagotavlja moţnost izmenjave postajališč, poti in voznih redov med različnimi računalniškimi sistemi, skupaj z vsemi potrebnimi podatki. NeTEx je sestavljen iz naslednjih glavnih gradnikov: - specifikacije, - modularne NeTEx sheme XML, - opisa protokolov za izmenjavo dokumentov, ustvarjenih s shemo, - dokumentacije iz NeTEx sheme in procesov, ki so uporabljeni v njej, - primerov voznih redov zakodiranih kot NeTEx dokumenti XML. NeTEx je standard za izmenjavo voznih redov za JPP vključno s: - topografijo mreţ (poti, vzorci potovanj...), - vozni redi (vključno z vzorci potovanj, operativni dnevi), - podatki, ki podpirajo spremljanje v realnem času, - osnovni podatki o tarifah. XML dokumenti, ki imajo za osnovo NeTEx shemo, se zato lahko uporabljajo za izmenjavo naslednjih informacij:

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 22 - voznih redov JPP (ki vključujejo postajališča, poti, čase odhodov, pogostost, opombe o delovanju in koordinate); - poti s kompleksno topologijo (kot so kroţne poti, deteljice in poti zaključene s kroţišči-lollipops. Prav tako imajo lahko kompleksno delovanje, kot so kratko delovanje in hitre vzorce. Lahko pa tudi opisujejo povezavo z ostalimi storitvami); - dneve delovanja JPP (vključno s prazniki in ostalimi izjemami); - potovanja lahko vključujejo posamezne odseke potovanj, kot so potovanje z vlakom, ki vključuje prestope; - informacije o podjetjih, ki ponujajo storitve JPP; - dodatne operativne informacije (vključno s pozicioniranjem potovanj, garaţami, usluţbenci, kar je uporabno za validacijske sisteme); - podatke o dostopnosti JPP za invalidne osebe; - podatki se upravljajo kot meta podatkovna baza, kar omogoča aţuriranje preko distribucijskih sistemov. NeTEx opisuje podatke kot dokument XML, ki se lahko izmenjujejo preko različnih komunikacijskih protokolov (FTP, http, SNMP). Lahko se uporabljajo za izmenjavo večih XML dokumentov na podlagi sheme in za dinamično izmenjavo posameznih podatkov ali skupine podatkov, kot na primer zahteva uporaba http-ja SIRI. NeTEx XML poenostavlja zapletene modele JPP s standardnim»flat file«formatom, ki se lahko obdeluje učinkovito in poceni z uporabo sodobnih računalniških tehnologij (Kizoom 2011e). 2.6.2 Izvor standarda NeTEx je zasnovan na osnovi standarda TransModel, ki je konceptni model za podatke JPP in je dopolnjen z dodatnimi koncepti za postajališča na osnovi standarda IFOPT.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 23 2.6.3 Uporaba v praksi Standard NeTEx je vključen v marsikateri sistem JPP, med drugim tudi v priprave koordinacijske skupine za JPP na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Uporabili so ga pri načrtovanju potovanj in tudi same dostopnosti do olimpijskih prizorišč. Poleg NeTEx-a so uporabili tudi druge britanske (NaPTAN, TransXChange) in evropske standarde (IFOPT, TransModel). (Department for Transport 2011b) 2.6.4 Primer NeTEx Primer zapisa postajnih točk v standardu NeTEx: stop_id,stop_name,stop_desc,stop_lat,stop_lon,zone_id,stop_url FUR_CREEK_RES,Furnace Creek Resort (Demo),,36.425288,-117.133162,, BEATTY_AIRPORT,Nye County Airport (Demo),,36.868446,-116.784582,, BULLFROG,Bullfrog (Demo),,36.88108,-116.81797,, STAGECOACH,Stagecoach Hotel & Casino (Demo),,36.915682,-116.751677,, NADAV,North Ave / D Ave N (Demo),,36.914893,-116.76821,, NANAA,North Ave / N A Ave (Demo),,36.914944,-116.761472,, DADAN,Doing Ave / D Ave N (Demo),,36.909489,-116.768242,, EMSI,E Main St / S Irving St (Demo),,36.905697,-116.76218,, AMV,Amargosa Valley (Demo),,36.641496,-116.40094,, Primer opisa potovanja v standardu NeTEx: route_id,service_id,trip_id,trip_headsign,direction_id,block_id,shape_id AB,FULLW,AB1,to Bullfrog,0,1, AB,FULLW,AB2,to Airport,1,2, STBA,FULLW,STBA,Shuttle,,, CITY,FULLW,CITY1,,0,, CITY,FULLW,CITY2,,1,, BFC,FULLW,BFC1,to Furnace Creek Resort,0,1, BFC,FULLW,BFC2,to Bullfrog,1,2, AAMV,WE,AAMV1,to Amargosa Valley,0,, AAMV,WE,AAMV2,to Airport,1,, AAMV,WE,AAMV3,to Amargosa Valley,0,, AAMV,WE,AAMV4,to Airport,1,,w

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 24 2.7 NAPTAN NATIONAL PUBLIC TRANSPORT ACCESS NODE 2.7.1 Kratek povzetek standarda NaPTAN baza je nacionalni sistem za enolično označevanje točk dostopa do javnega potniškega prometa v Veliki Britaniji. Je jedro komponent nacionalne prometno informacijske infrastrukture in se uporablja v mnogih standardih in informacijskih sistemih v Veliki Britaniji. Vsaka postaja, letališče, pristanišče, avtobusno postajališče itd. ima dodeljeno najmanj eno oznako. NaPTAN shema je standard, ki ga financira britansko Ministrstvo za promet in podpira tako javno registracijo avtobusnih voznih redov za Vehicle and Operator Services Agency (VOSA) in zbiranje podatkov za Transport Direct Portal. NaPTAN vključuje tudi soroden standard The National Public Transport Gazetter (RTIG). NaPTAN je sestavljen iz naslednjih elementov: standarda za poimenovanje in prepoznavanje dostopov do JPP; baze podatkov vseh dostopnih točk v Veliki Britaniji; shema XML za izmenjavo podatkov postajališč (kot dokumenti XML, ki opisujejo vsebino). Celotna baza ali pa po delih se lahko zamenja v tem formatu; format za izmenjavo postajnih točk so csv datoteke. (The National Public Transport Access Node) (Department for Transport 2011c) 2.7.2 Izvor standarda NaPTAN je nacionalni sistem za edinstveno poimenovanje točk JPP v Veliki Britaniji. Nastal je pod pokroviteljstvom britanskega Ministrstva za promet. Verzija 2.1 je bila objavljena 4. 12. 2006 in ima še danes status veljavnega standarda. (UK Goverment Cabinet Office 2011a)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 25 2.7.3 Uporaba v praksi NaPTAN zagotavlja enolične označbe za vsako točko dostopa do javnega potniškega prometa v Veliki Britaniji. Skupaj s smiselnim tekstom opisuje točke ustavljanja in njihove lokacije. To omogoča tako računalniško podprtim prometnim sistemom in širši javnosti laţje iskanje in načrtovanje postankov. Postanki se lahko povezujejo s topografskimi območji preko National Public Transport Gazetter. (Department for Transport 2011d)) NaPTAN se uporablja oz. je implementiran v programsko opremo naslednjih podjetij: Thales, MDV, Kizoom, Journey Plan, Atos Origin, Atkins, Trapeze, Acis... 2.7.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer NaPTAN sheme XML se nahaja v prilogi 3 (Department for Transport 2011e)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 26 2.8 NPTG - NATIONAL PUBLIC TRANSPORT GAZETTEER 2.8.1 Kratek povzetek standarda NPTG zagotavlja topografsko bazo mest in naselij v Veliki Britaniji; zagotavlja osnovni okvir referenc za NaPTAN shemo in ostale sheme sistemov za JPP v Veliki Britaniji. Primerno poimenovanje mest je pomembno za zagotavljanje zanesljivega iskanja mest in postajališč v modernem on-line načrtovanju potovanj in ostalih sistemov za obveščanje potnikov. NPTG shema XML se uporablja za distribucijo topografskih podatkov iz NPTG baze v lokalna upravna območja, ki upravljajo z NaPTAN podatki, prav tako vsi ostali sistemi za obveščanje o JPP. Pomoţna shema (NPTG Discovery shema XML) se uporablja za izmenjavo podatkov, ki povezujejo topografske pokrajine z razpoloţljivimi računalniško informativnimi storitvami. NPTG Discovery shema se lahko uporablja za samodejno nastavitev in povezovanje, na primer za iskanje streţnikov, ki pokrivajo določene točke za načrtovanje poti ali storitve v realnem času. NPTG shema je prav tako del podatkovnih shem JPP v Veliki Britaniji in si deli nekatere dele z JPP shemami, kot sta TransXChange in JourneyWeb. NPTG zagotavlja enolično označevaje za vsako mesto ali naselje v Veliki Britaniji, v katero bi ţelel potnik potovati, skupaj s primernimi tekstovnimi opisi. To omogoča tako računalniško podprtim sistemom kot širši javnosti laţje iskanje krajev. Uporablja se za organizacijo NaPTAN postajnih točk. Standard je sestavljen iz naslednjih elementov: - standarda za identifikacijo in poimenovanje krajev; - baze podatkov vseh krajevnih točk v Veliki Britaniji; - sheme XML za izmenjavo krajev (kot dokument XML, ki se lahko v celoti ali po delih izmenjuje v tem formatu); - izmenjivega formata za izmenjavo krajev (kot csv datoteke).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 27 2.8.2 Izvor standarda NPTG zagotavlja topografsko bazo mest in naselij v Veliki Britaniji in okvir referenc za NaPTAN shemo in ostalih shem za prometne informacije v Veliki Britaniji. Bazo NPTG standarda in shemo vzdrţuje britansko Ministrstvo za promet. Verzija standarda 2.1, je bil objavljen 4. 12. 2006 in ima status veljavnega nacionalnega standarda v Veliki Britaniji. (UK Goverment Cabinet Office 2011b) 2.8.3 Uporaba v praksi Standard se uporablja oz. je implementiran v programsko opremo naslednjih podjetij: omnibus-systems, acis, Trapeze, Journey plan, MDV, Atkins, ITO (Department for Transport 2011f). 2.8.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer NPTG sheme XML se nahaja v prilogi 4 (Department for Transport 2011g)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 28 2.9 TRANSXCHANGE 2.9.1 Kratek povzetek standarda TransXChange je nacionalni standard Velike Britanije za izmenjavo avtobusnih voznih redov in podatkov, povezanih z voznimi redi. Uporablja se tako v elektronski registraciji avtobusnih linij (EBSR) skupaj z Vehicle and Operator Services Agency (VOSA) in Traffic Area Networks (TAN), kot tudi za izmenjavo avtobusnih linij z ostalimi računalniškimi sistemi, kot so sistemi za načrtovanja potovanj in sistemov za spremljanje vozil v realnem času. Standard je sestavljen iz naslednjih komponent: - registracije in glavne verzije TransXChange sheme XML; - The TransXChange Publisher, orodje za objavljanje TransXChange dokumentov XML, ki jih iz TransXChange formata pretvori v tabelarične PDF datoteke; - dokumentacije TransXChange sheme in procesov za uporabo; primerov voznih redov zakodiranih kot TransXChange dokumenti XML. 2.9.2 Izvor standarda Standard TransXChange je nastal pod pokroviteljstvom Ministrstva za promet Velike Britanije. Verzija 2.1 je bila objavljena 4. 12. 2006 in ima status veljavnega nacionalnega standarda Velike Britanije (UK Goverment Cabinet Office 2011c). 2.9.3 Uporaba v praksi Uporablja se oz. je implementiran v programih naslednjih podjetij: Thalec, Atos Origin, Trapeze, Journey Plan, MDV, Omnibu, ACIS, Atkins (Department for Transport 2011h)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 29 2.9.4 Primer - prikaz konkretnega XMLa oz. zapisa Primer TransXChange sheme XML se nahaja v prilogi 5 (Department for Transport 2011i)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 30 2.10 GOOGLE TRANSIT 2.10.1 Kratek povzetek standarda Google Transit, kot del Google Maps, je orodje za načrtovanje poti z JPP, ki povezuje najnovejše podatke ponudnikov in orodje Google Maps (slika 6). Vključuje postajališča, linije, vozne rede in cenike, kar omogoča hitro in enostavno planiranje za vsakogar. Za ponudnike storitev JPP po celem svetu je Google Maps cenovno učinkovita rešitev, ki je primerna tako za novince, kot tudi za izkušene potnike. Google Maps je na voljo v 12 različnih jezikih in je zdruţljiv z bralniki zaslonov za slepe in slabovidne. Transit v Google Maps deluje tudi na pametnih telefonih, preko Google Maps za mobile telefone. Informacije o JPP so na voljo tudi v Google Earth orodju (Google Maps 2011). 2.10.2 Izvor standarda Google Transit je edina izmed mnogih inovativnih Googlovih storitev, ki je bila na medmreţju (http://www.google.com/transit ) objavljena poleti leta 2006 kot podatkovno izmenljiv format. Google Transit Data Feed Specification (GTFS) je specifikacija, kako morajo biti zapisani podatki, katere lahko ponudniki JPP posredujejo strani Google Transit in s tem ponudijo informacije o svojih storitvah na medmreţju. Po objavi je bila specifikacija nadgrajena skozi več različnih verzij. Začetni cilj Google Transita so bila transportna omreţja v večjih metropolah, ki bi zajemal avtobusne prevoze, podzemne ţeleznice in trajekte. Informacije o hitrih ţeleznicah in avtobusnih linijah so mogoče v nekaterih deţelah, kot so Švica, Avstrija in Japonska. (Kizom, Miller, 2008)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 31 2.10.3 Uporaba v praksi Standard Google Transit je dostopen na vsakem računalniku, ki podpira vsaj enega od naslednjih brskalnikov. Internet Explorer 6.0+, Firefox 0.8+, Safari 1.2.4+, Netscape 7.1+, Mozilla 1.4+, Opera 8.02+(Google 2011). Aplikacija Google Transit deluje tudi na novejših telefonih, ki delujejo na sistemih Android in Windows (BlackBerry, iphone, Nokia...) Od 1. 6. 2011 svojo pot lahko s pomočjo Google Transita načrtujete tudi po Ljubljani, vendar zaenkrat ţal samo s podatki LPP-ja (Ljubljana 2011). Slika 6 - Spletna stran Google Transit (Google Maps 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 32 3 PRIMERJAVA INFORMACIJSKIH STANDARDOV V naslednjem delu diplomske naloge bomo primerjali standarde, opisane v prejšnjem poglavju. Vsi prej opisani standardi imajo skupno lastnost, se lahko pri vseh zamenja oziroma nadgradi posamezen del modela, kar omogoča nemoteno delovanje celotnega modela. Skoraj vsi opisani standardi uporabljajo računalniški jezik XML, ki omogoča izmenjavo mnoţice podatkov po delih ali v celoti. Obenem datoteke s podatki niso preobseţne za izmenjavo po internetu in omogočajo hitro izmenjevanje in spremljanje dogajanja v realnem času. Glede na veliko raznolikost posameznih standardov se bomo v naslednjem poglavju osredotočili na lastnosti, po katerih jih bomo med seboj primerjali: - standard vsebuje opise, imena, lokacije postajališč (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letališč...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letalskih, cest...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP); - standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...); - standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...); - standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP; - standard omogoča planiranje potovanja (za potnike); - standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP; - je standard povezan s katerim od ostalih standardov; - v katerih drţavah se uporabljajo opisani standardi; - standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...);

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 33 - standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času; - standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk. 3.1 DEFINICIJA KRITERIJEV ZA PRIMERJAVO INFORMACIJSKIH STANDARDOV Kriteriji za primerjavo informacijskih standardov so bili podatki, dostopni na internetnih straneh posameznih standardov in ostali dostopni literaturi. Če pogledamo po posameznih točkah primerjave: - standard vsebuje opise, imena, lokacije postajališč (avtobusnih, železniških, trajektnih, letališč...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije postajališč; - standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, železniških, trajektnih, letalskih, cest...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije linij; - standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, križišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije ostalih točk; - standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije dogodkov; - standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...). Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje opise, imena in lokacije mobilnih objektov; - standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP. Kriterij je, da standard za delovanje potrebuje vozne rede; - standard omogoča planiranje potovanja (za potnike). Kriterij je, da standard omogoča planiranje potovanja; - standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP. Kriterij je, da standard pokriva več kot eno vrsto transporta;

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 34 - je standard povezan s katerim od ostalih standardov. Kriterij je kakršna koli povezava s katerim od ostalih standardov. Lahko je osnova za druge standarde, ali pa z drugim standardom deli podatke; - v katerih državah se uporabljajo opisani standardi. Kriterij je drţava, ki uporablja standard, lahko ena drţava uporablja več standardov oz. več drţav uporablja posamezen standard; - standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč...). Kriterij je, da standard podatke obdeluje in prikazuje v grafični obliki (slike, zemljevidi); - standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času. Kriterij je, da uporabnik JPP dobi aţurne podatke o transportu na zahtevo; - standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk. Kriterij je, da standard zahteva in kreira bazo podatkov in nedvoumno poimenuje posamezne točke. 3.1.1 Podatki o postajališčih Postajališče je točka, na kateri ustavljajo vozila JPP. Lahko je postajališče za samo eno vrsto transporta oziroma je stičišče večih vrst transporta. Na tej točki lahko potniki samo vstopajo, lahko samo izstopajo oziroma oboje skupaj. Opis postajališča je kratek opis glavnih lastnosti postajališča, kjer je navedeno za katero vrsto prometa se uporablja in kakšne so njenegove arhitekturne značilnosti. Ime postajališča kakršnega poznajo uporabniki se lahko razlikuje od imena uporabljenega v standardu. Ime postajališča je osnovni podatek o točki, kjer ustavljajo vozila JPP in preko katere se povezuje z ostalimi elementi standarda. Standard lahko uporablja svoje poimenovanje oziroma lahko uporablja imena iz baze nekega drugega standarda. Ne glede na izvor imena je zelo pomembno, da se ime ne ponovi za dve ali več postajališč, saj standard v tem primeru ne bi deloval pravilno. Lokacija postajališča se v standardih uporablja, da se lahko posamezno postajališče umesti v prostor, poveţe z ostalimi postajališči v linijo. V primeru, da standard omogoča grafični prikaz, pa se s temi podatki tudi preko zemljevidov in ostalih vizualnih predstavitev

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 35 natančno izriše. Lahko se uporabljajo koordinate, ali pa samo opisno določi lega posameznega postajališča. Opise, imena in lokacije postajališč, so tri točke s katerimi opisujejo postajališča naslednji standardi: TransModel, IFOPT, SIRI, NeTEx, Google Transit, NaPTAN in delno NPTG. - TransModel vsebuje vse tri točke informacij, vendar samo za avtobusna postajališča, saj je bil model zasnovan na osnovi avtobusnega prometa. - IFOPT vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih, saj je osredotočen na poimenovanje stalnih objektov v JPP. - SIRI vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih v JPP, saj jih uporablja za izmenjavo informacij v realnem času. - NeTEx vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih in jih nadgrajuje z ostalimi pomembnimi informacijami za JPP. - NaPTAN vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih za večino mest v Veliki Britaniji. - NPTG vsebuje samo poimenovanje postajališč, katero bazo uporabljajo drugi standardi. - TransXChange vsebuje informacije o avtobusnih postajališčih posredno preko voznih redov, saj je osredotočen na izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov za avtobusni promet. - Google Transit vsebuje vse tri točke informacij o postajališčih, vendar samo za omejeno število mest, vendar baza podatkov in števila podprtih mest nenehno rastejo. Če primerjamo torej standarde na osnovi postajališč, vidimo, da so skoraj vsi vsaj delno povezani vsaj z eno vrsto postajališč, od koder črpajo informacije in jih povezujejo z ostalimi. Torej lahko rečemo, da so postajališča osnovni element vseh opisanih standardov za izmenjavo podatkov o JPP.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 36 3.1.2 Standard vsebuje opise, imena, lokacije linij (avtobusnih, ţelezniških, trajektnih, letalskih, cest...) Linija je povezava oziroma pot med dvema ali večimi točkami. Opis linije je kratek opis glavnih lastnosti linije. Tu nas predvsem zanima katero vrsto prometa se uporablja opisana linija, njene arhitekturne značilnosti, katere točke oziroma postajališča povezuje. Ime linije je osnovni podatek, med katerimi točkami vozijo vozila JPP in preko katerega se povezuje z ostalimi elementi standarda. Standard lahko uporablja svoje poimenovanje oziroma lahko uporablja imena iz baze nekega drugega standarda. Pri tem pa je ne glede na izvor imena zelo pomembno, da se ime ne ponovi za dve ali več linij, saj standard v tem primeru ne bi deloval pravilno. Lokacija linije se v standardih uporablja, za umestitev posamezne linije v prostor in povezavo s postajališči, ter ostalimi pomembnimi točkami na poti. V primeru, da standard omogoča grafični prikaz, pa se s temi podatki tudi preko zemljevidov in ostalih vizualnih predstavitev natančno izriše. Lahko se uporabljajo koordinate, ali pa samo opisno določi potek linije. Opise, imena, lokacije linij vsebujejo naslednji standardi: Google Transit, NPTG, TransXChange, NeTEx, TransModel in SIRI. - TransModel uporablja linije, vendar samo za avtobusni promet. - SIRI uporablja linije za izmenjavo informacij o JPP v realnem času. - NeTEx vsebuje vse tri točke linij, da lahko v realnem času povezuje postajališča različnih vrst JPP in pa ostale informacije pomembne za JPP. - NPTG samo poimenuje linije in ustvarja njihovo bazo. - TransXChange je prav tako kot pri točkah povezan z linijami preko voznih redov za avtobusni promet. - Google Transit vsebuje vse tri točke linij za povezovanje posameznih točk. Kot vidimo, so linije uporabljene v manjšem številu standardov. Glavni razlog je, da so standardi, ki jih ne uporabljajo, samo baza podatkov za točke, pri katerih jih ne zanima

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 37 povezava med njimi. V dveh opisanih standardih pa se uporabljajo povezave med posameznimi točkami samo za avtobusni promet. 3.1.3 Standard vsebuje opise, imena, lokacije ostalih točk (signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP) Ostale točke, kot so signalizacija, zanimivosti, kriţišča, stičišča z ostalimi vrstami JPP, so vse tiste točke, ki ne vplivajo direktno na prometne povezave, so pa zanimive za uporabnike JPP. Bodisi da so njihov končni cilj ali pa samo orientacijska točka. V opisanih standardih niso obravnavane enakovredno kot postajališča ali linije, vendar so zgolj drugotnega pomena, ali pa sploh niso obravnavane. Direktno z ostalimi točkami se ukvarja le standard IFOPT, ki se ukvarja s poimenovanjem in opisi stalnih objektov JPP. Posredno pa se z ostalimi točkami preko standarda IFOPT ukvarja tudi standard NeTEx. 3.1.4 Standard vsebuje opise, imena, lokacije dogodkov (dela na liniji, nesreče, obvozi...) Dogodki so vse dejavnosti, ki posredno ali neposredno delujejo oziroma vplivajo na JPP. Taki dogodki so na primer: dela na cesti, nesreče, obvozi... Podobno kot ostale točke se tudi dogodki pojavijo zgolj v treh standardih, in sicer v: IFOPT, SIRI in njuni nadgradnji NeTEx standardu. 3.1.5 Standard vsebuje opise, imena, lokacije mobilnih objektov (avtobusov, trajektov...) Mobilni objekti so prevozna sredstva, ki se uporabljajo v posameznih vrstah JPP. Na primer avtobusi v avtobusnem prometu, vlaki v ţelezniškem prometu... Mobilni objekti imajo vsak svoje ime, pod katerim ga najdemo v voznih redih oziroma pod katerim ga prepoznajo upravljavci. Poleg imena pa imajo seveda tudi krajši opis z vsemi glavnimi značilnostmi. Lokacija mobilnih objektov se nenehno spreminja in je pomembna v

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 38 primeru, da ţeli uporabnik ali upravljavec spremljati natančno lokacijo, kje se mobilni objekt nahaja v določenem trenutku, bodisi v realnem času lahko tudi bodisi na dan in uro potovanja. Mobilni objekti so podobno kot prejšnji točki zastopani v manjšem številu standardov, in sicer v standardu IFOPT, SIRI, NeTEx in Google Transit. 3.1.6 Standard vsebuje vozne rede za posamezen JPP Vozni red je zapis, po navadi v obliki tabele, kdaj in na katerih postajališčih se ustavi prevozno sredstvo JPP. Vozni red je namenjen tako upravljavcem oziroma ponudnikom JPP, kot tudi končnim uporabnikom JPP. Prvim omogoči upravljanje s svojimi vozili, drugim pa moţnost izbire načina potovanja iz točke A v točko B. Z voznimi redi se ukvarjajo oziroma jih vsebujejo naslednji standardi: - TransModel uporablja zgolj vozne rede za avtobusni promet v modelu za standard izmenjave podatkov v JPP. - IFOPT, ki se ukvarja s poimenovanjem stalnih objektov JPP in vsebuje vozne rede kot dodatno informacijo za posamezne stalne objekte. - SIRI, ki se ukvarja za izmenjavo informacij o JPP v realnem času in so mu vozni redi v pomoč. - NeTEx, ki deluje na osnovi TransModela, SIRI-ja, IFOPT-a in je njegova glavna naloga povezovanje voznih redov večih različnih vrst JPP. - TransXChange, ki se ukvarja z izmenjavo voznih redov in sorodnih podatkov večih ponudnikov JPP. - Google Transit, ki omogoča uporabniku najlaţji pregled in načrtovanje potovanja. 3.1.7 Standard vsebuje informacije o cenah prevoza v JPP Cenik oziroma informacije o cenah prevoza v JPP so pomembne informacije tako za končne uporabnike JPP kot za ponudnike JPP. Cenike vsebujejo standardi: TransModel, SIRI, NeTEx in Google Transit.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 39 3.1.8 Standard vsebuje informacije o razdaljah med posameznimi točkami oz. daljinar Daljinar je izraz, ki opisuje ponudbo, z opisovanjem elementov poti (postaje, razdalje med njimi in časi voţenj med njimi) (Tibaut et al. 2010a). V točno taki definiciji ga uporablja le standard TransModel. Drugače pa ga preko voznih redov, postaj, razdalj med njimi najdemo v večini opisanih standardov: SIRI, NaPTAN, NPTG, TransXChange, Google Transit. 3.1.9 Standard omogoča planiranje potovanja (za potnike) Planiranje potovanja je funkcija oziroma končni rezultat obdelave vseh zbranih podatkov, ki uporabniku omogoča, da na določen dan v prihodnosti načrtuje potovanje iz točke A v točko B po različnih kriterijih. Planiranje potovanja omogočajo naslednji standardi: - TransModel omogoča planiranje potovanja, vendar zgolj za avtobusni promet. - IFOPT omogoča planiranje potovanja na podlagi podatkov o stalnih objektih v JPP. - SIRI omogoča planiranje potovanja in pa spremljanje poteka potovanja v realnem času. - NeTEx omogoča planiranje potovanj in predvsem povezljivost z različnimi vrstami JPP. - TransXChange omogoča planiranje potovanja na podlagi voznih redov, s katerimi se ukvarja. - Google Transit planiranje potovanja je glavna funkcija in namen tega standarda, kjer se zdruţijo vsi podatki, ki jih zbira, in po določitvi kriterijev uporabniku ponudijo najboljše moţne variante potovanja iz točke A v točko B. 3.1.10 Standard pokriva več različnih vrst transporta v JPP Med vrste transporta štejemo: avtobusni, ţelezniški, letalski in ladijski promet. Torej vse vrste prometa, ki so na voljo javnosti in delujejo po določenih urnikih med določenimi

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 40 kraji. Zaradi velikega števila informacij znotraj ene vrste JPP postanejo kombinacije z ostalimi vrstami JPP zelo zapletene in je potrebno premišljeno in natančno povezovanje vseh podatkov. Take povezave so uspeli opisati v IFOPT, NeTEx, NaPTAN, NPTG in Google Transit standardih.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 41 3.1.11 Je standard povezan s katerim od ostalih standardov Kot smo omenili ţe na začetku, so vsi standardi sestavljeni iz večih modulov, kar omogoča hitro in enostavno popravljanje in nadgrajevanje podatkov. Glede na to, da se opisani standardi ukvarjajo z različnimi podatki JPP, so lahko med seboj povezani in med seboj črpajo oziroma si izmenjujejo podatke, ki jih obdelujejo. Lahko pa so med seboj povezani, tako da nek standard zgolj nadgradi drug standard, ki ga je vzel kot osnovo. TransModel kot osnovni model za standarde izmenjave podatkov o JPP je povezan z večino opisanih standardov, saj so ga uporabili za osnovo in ga nadgradili. Ti standardi so: Google Transit, NaPTAN, TransXChange, IFOPT, SIRI. - IFOPT je izdelan na osnovi standarda TransModel in NPTG. - SIRI je izdelan na osnovi standarda TransModel, katerega je razširil. - NeTEx je nastal na osnovi treh standardov: TransModel, SIRI in IPOFT, poleg tega pa črpa informacije tudi iz drugih. - NaPTAN je povezan s standardom NPTG, od kogar pridobiva podatke. - NPTG je baza podatkov o lokacijah in nedvoumnih poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji in deli svoje podatke s standardi: NaPTAN, TransXChange, Journey Web. - TransXChange črpa informacije iz standarda NPTG. - Google Transit je zasnovan na osnovi TransModela, ki je le-tega razširil in nadgradil. 3.1.12 V katerih drţavah se uporabljajo opisani standardi Večina opisanih standardov je zaradi velikega števila podatkov omejena na določeno območje, vendar so skoraj vsi standardi izdelani, tako da obstaja moţnost razširitve. Trenutno stanje pa je tako: - TransModel se uporablja na območju Evrope, - IFOPT se uporablja na območju Evrope, - SIRI se uporablja na območju Evrope,

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 42 - NeTEx se uporablja na območju Evrope, - NaPTAN se uporablja na območju Velike Britanije, - NPTG se uporablja na območju Velike Britanije, - TransXChange se uporablja na območju Velike Britanije, - Google Transit deluje na območju večjega dela sveta, vendar le za določena mesta, se pa število podprtih mest nenehno širi in nadgrajuje. 3.1.13 Standard omogoča topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz (linij, postajališč,...) Topografsko opisovanje oziroma grafični prikaz je umestitev postajališč, linij, kriţišč in ostalih pomembnih objektov JPP na obstoječe oz. prilagojene zemljevide posameznih mest, krajev, drţav. Taka funkcija je zlasti pomembna za vizualno razlago poteka npr.: avtobusne linije, ţelezniške proge... Take karte oziroma zemljevidi so obstajali ţe pred dobo računalnikov in so pomagali mnoţicam ljudi pri uporabi JPP. Danes pa so ti podatki s pomočjo standardov samo še obogateni in dostopni na postajališčih, v vozilih JPP, na računalnikih in mobitelih. Poleg zemljevida pa z nekaj kliki na postajališče dobimo še vse ostale pomembne podatke. Tako funkcijo podpirajo naslednji standardi: - IFOPT s pomočjo zemljevidov locira stalne objekte JPP v prostor. Poleg tega pa s pomočjo podrobnih načrtov razloţi oziroma bolje rečeno oriše vse pomembne podatke o stalnem objektu (slika 7).

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 43 Slika 7 - Podroben načrt stalnega objekta (IFOPT tehnična specifikacija 2008) - NPTG standard je v osnovi baza podatkov o lokacijah in nedvoumnem poimenovanju večjega dela krajev v Veliki Britaniji in omogoča tudi prikaz na zemljevidih. - Google Transit preko povezav z aplikacijama Google Maps in Google Earth, kjer imamo poleg vseh pomembnih informacij JPP še neskončno število ostalih podatkov (zanimivosti, slike uporabnikov, satelitske slike, zemljevida...). Kot lahko vidimo iz števila standardov, zelo malo standardov uporablja moţnost povezave z zemljevidi, ki pa je zelo uporabna in zelo poenostavi uporabo JPP za večino potnikov. 3.1.14 Standard omogoča posredovanje podatkov uporabniku v realnem času Posredovanje podatkov uporabniku v realnem času pomeni, da so vsi podatki, ki jih uporabnik zahteva v določenem trenutku tisti trenutek osveţeni in veljavni. Če ponazorimo s primerom: potnik JPP ţeli iz točke A v točko D, preko točke B. Sistem, ki uporablja standard z moţnostjo posredovanja podatkov v realnem času, uporabnika obvesti, da je linija preko točke B zaprta oziroma traja dlje časa zaradi nesreče, dela na cesti oziroma

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 44 katerega drugega dogodka in mu ponudi moţnost potovanja preko točke C. Takoj ko je dogodek na točki B končan in ne ovira več poti med točkama A in D preko C, sistem ponudi to pot kot bolj primerno. Torej ideja takih standardov je, da so vsi podatki najnovejši in aţurno osveţeni, kar pa zahteva nenehno vnašanje in spremljanje informacij. Vendar si pri tem pomagajo s povezavami za spremljanje prometa preko senzorjev, kamer in informacijskih centrov. Tako moţnost podpirajo IFOPT, SIRI, NeTEx, NPTG, TransXChange in Google Transit standardi. 3.1.15 Standard uporablja svoje nedvoumno poimenovanje posameznih točk Nedvoumno poimenovanje posameznih točk (krajev, postajališč), ki povezujejo podatke oz. nastopajo kot podatki je zelo pomembno, saj se imena krajev večkrat ponavljajo. Če navedem samo prikaz Statističnega urada Republike Slovenije se je med slovenskimi naselji, evidentiranimi v začetku leta 2011, je bilo veliko enakoimenskih. Med temi je bilo največ, 328 takih, ki so se ponovila dvakrat. Trikrat se je ponovilo 83 imen naselij, 28 štirikrat, 30 pa petkrat ali večkrat. Največkrat sta se ponovili imeni Gradišče in Pristava (osemkrat), po sedemkrat so se ponovila imena Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne, po šestkrat pa Brdo, Dobrava, Draga, Javorje, Kal, Laze, Log, Planina, Podkraj, Selce in Trnovec (Statistični urad RS 2011). Zatorej je sploh pri obdelavi mnoţice podatkov pomembno, da so»skupni imenovalci«različnih podatkov edinstveni enolični, saj s tem onemogočimo mešanje in neskladje podatkov. Med opisanimi standardi sta samo dva, ki sama poimenujeta točke. To sta: - IFOPT baza stalnih objektov v JPP, - NPTG baza podatkov o lokaciji in nedvoumnih poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji. Kot vidimo, sta oba standarda bazi, osredotočeni na določen del JPP, in samo nedvoumno oziroma enolično poimenovanje omogoča nemoteno delovanje baze take mnoţice podatkov.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 45 3.2 PRIMERJALNA TABELA Standard TransModel Identification of Fixed Objects in Public Transport Service Interface for Real-time information Network Exchange The National Public Transport Access Node Kratica standarda IFOPT SIRI NeTEx NaPTAN NPTG GT CEN oznaka standarda CEN TC278 EN12896 osnovni (konceptni) model za standarde izmenjave podatkov o JPP CEN/TS 28701 Poimenovanje stalnih objektov JPP CEN/TS 15531-1 CEN/TS 15531-2 CEN/TS 15531-3 CEN/TS 15531-4 CEN/TS 15531-5 izmenjava informacij o JPP v realnem času CEN TC 278 WG9 Izmenjava voznih redov in sorodnih podatkov v JPP baza podatkov nacionalnih transportnih vozlišč JPP v VB, z vsemi podatki in lokacijami National Public Transport Gazetter TransXchange Google Transit baza podatkov o lokacijah in nedvoumnimi poimenovanjih za večino krajev v Veliki Britaniji izmenjava voznih redov in sorodnih podatkov Osnovni namen standarda Postajališča DA DA DA DA DA DA (e) NE DA Linije DA NE DA DA NE DA (e) DA (f) DA Vozni red DA DA DA DA NE NE DA DA Cenik DA NE DA DA NE NE NE DA Daljinar DA NE NE NE NE NE NE NE Planiranje potovanja DA DA DA DA NE NE DA DA Pokriva več različnih vrst transporta NE (a) DA NE DA DA DA NE DA Širši mnoţici uporabnikov nuditi informacije o JPP

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 46 Ali je povezan s katerim od standardov da, za osnovo ga uporabljajo: NaPTAN, TransXChange, JourneyWeb, SIRI Standard je izdelan na osnovi Transmodela; NPTG Transmodel, SIRI, IFOPT NaPTAN, TransXChange, Journey Web NE Transmodel Transmodel NPTG Drţava, kjer se uporablja Evropa NE Evropa Evropa Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija večji del sveta Topografija NE DA (c) NE DA NE DA NE DA (b) posreduje informacije v realnem času NE DA DA DA NE DA DA DA nedvoumno poimenovanje krajev (točk) NE DA NE DA NE DA NE NE ostale točke (signalizacija, zanimivosti, ceste) NE DA (d) NE DA NE NE NE NE dogodki NE DA DA DA NE NE NE NE mobilni objekti NE DA DA DA NE NE NE NE a samo avtobusni promet v povezavi z Google Maps in Google Earth samo b poimenovanje c lociranje v prostor samo avtobusne linije d samo poimenovanje in opisi e samo poimenovanje f samo avtobusne linije

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 47 4 PRIMER UPORABE PREDLOGA STANDARDA NETEX NA PODATKIH JPP V SLOVENIJI V naslednjem poglavju bomo uporabili konkretne podatke o liniji K6: Petrina Kočevska Reka Kočevje iz projekta SIJPRO, katere bomo zapisali po predlogu standarda NeTEx. Z uporabo obstoječih podatkov in vnosom le-teh v standard nameravamo prikazati delovanje standarda NeTEx in omogočiti primerjavo s projektom SIJPRO. Rezultat projekta SIJPRO je geografski informacijski sistem SIJPRIS, ki je bil po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste pripravljen za upravljanje gospodarske javne sluţbe javnega medkrajevnega avtobusnega prometa. Sistem omogoča z zakonom predvidene naloge koncedenta, te so predvsem izdelava in vzdrţevanje daljinarja, izdelava in vzdrţevanje voznorednega registra ter podpora pri poslovanju s koncesionarji. Tem osnovnim administrativnim nalogam so dodane še naloge načrtovanja in analiziranja javnega potniškega prometa. Spletni pregledovalnik omogoča uporabnikom grafični prikaz vseh podatkov v bazi prometnih podatkov. SIJPRIS je zasnovan tako, da bo vanj v prihodnosti moţno vključiti tudi druge oblike javnega potniškega prometa. (Tibaut et al 2010b) V projektu SIJPRO, katerega del je SIJPRIS se uporabljajo naslednji izrazi, katere bomo uporabili v opisu praktičnega primera JPP v Sloveniji. - LINIJA za skupino ITINERARJEV, ki jih uporabniki zaznava(j, m)o kot»eno«, - ITINERAR za urejeno zaporedje postajnih točk; pri čemer urejeno pomeni dvoje: da se eksplicitno ve, katero je prvo, drugo...; da nek par postajnih točk sploh obstaja v tabeli Linijski odseki. - VOŢNJA je posamezni odhod avtobusa po določenem ITINERAR-ju. - KOLEDAR je časovni vzorec ponavljanja voţnje

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 48 4.1 PRIMERJAVA LASTNOSTI MODELA SIJPRIS S STANDARDI V poglavju 3.1 smo izvedli primerjavo med posameznimi obstoječimi standardi, v tem poglavju bomo primerjali lastnosti standardov, ki so nastali na osnovi TransModela (TransXChange, NaPTAN, GTFS, NeTEx, IPOFT), z lastnostmi podatkovnega modela izdelanim v SIJPRISu. Za laţjo primerjavo si oglejmo spodnjo tabelo, v kateri so zajete glavne funkcije. V tabeli so zajete glavne funkcije, ki so značilne za posamezne standarde in se pojavljajo v večini. Primerjava funkcij standardov (tistih, ki izhajajo iz Transmodela, GTFS in SIJPROja) (Vir: Knowles, Miller, Drummond, 2011) Funkcije TransXChan ge NaPTAN GTFS NeTEx IFOPT SIJPRO Operacije DA DA DA DA za prevoze Postajališča/postaje Točke Točke Polna izmenjav a DA Poti DA DA DA DA Sledi DA DA DA NE Linije DA DA DA DA Vzorci potovanj DA NE DA DA (Režimi, Koledar) Informacije v realnem času DA NE DA NE Potovanja po voznem redu DA DA DA DA Izmenjava potovanj DA NE DA DA (shematransportxml:o rg) Delovni (obratovalni) dnevi Predlagano NE DA DA Popolna železniška podpora NE NE DA NE samo postaje do žel. postaj Samo posamezne stopnje Osnovn a območj a Osnovni Cenik vozovnic model NE Porazdeljeno vzdrževanje podatkov DA NE DA DA Izmenjava med računalniki DA NE DA DA Osnovan na podlagi modela DA NE DA DA Vsebuje elemente, ki se lahko uporabijo večkrat DA NE DA DA Rahlo sklopljen sistem DA NE DA DA

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 49 4.2 OPIS VZORČNEGA PODROČJA Podatki o liniji K6: Petrina Kočevska Reka Kočevje so povzeti po voznorednem obrazcu (priloga 6). Koncesionar na tej liniji je Integral Stojna d.o.o. (A09), oznaka linije je K6. Obrazec je bil veljaven v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009, vrsta prevoza je medkrajevni (MK). Obrazec pa je registriran (R). Sama linija je sestavljena iz desetih itinerarjev: - Petrina Kočevje, - Kočevje Petrina, - Kočevje Črni Potok Kočevska Reka Petrina, - Kočevska Reka Kočevje, - Kočevska Reka Stara Cerkev, - Kočevje Kočevska Reka, - Črni Potok Kočevje, - Kočevje Črni Potok, - Kočevje Livod, - Livod Kočevje. V praktičnem primeru bomo uporabili tri itinerarje, in sicer: Petrina Kočevje (01), Kočevje Petrina (02) in Kočevje Črni Potok, Kočevska Reka Petrina (slika 8). Za prikaz itinerarjev smo uporabili SIJPRIS.WebGIS Slika 8 - Grafični prikaz uporabljenih itinerarjev 01, 02, 03 - svetlomodra linija (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 50 Itinerar 01 Petrina Kočevje (Slika 10) vsebuje petnajst postajnih točk: Petrina, Pirče, Potok, Krkovo nad Faro, Vrh pri Fari, Colnarji, Nova Sela, Banjaloka, Briga, Kaptol, Morava, Štalcerji, Livod, Dolga vas, Kočevje. Dolţina tega itinerarja je 27,9 km. Tu avtobus vozi enkrat na dan. Voţnjo prične v Petrini ob 8:20 v Kočevje pa prispe ob 8:53. Predviden čas voţnje s postanki naj bi bil 33 minut. Ta itinerar ima določen tudi reţim, kjer avtobus vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji. Zapis postankov na voţnji iz programa SIJPRIS za itinerar št. 01. (Slika 9). Slika 9 - Izpis postankov o voţnji za itinerar 01 (Petrina - Kočevje) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 51 Slika 10 - K6: 01 Petrina-Kočevje (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 52 Itinerar 02 Kočevje Petrina (Slika 12) vsebuje naslednje postajne točke: Kočevje, Dolga vas, Livod, Štalcerji, Morava, Kaptol, Briga, Banjaloka, Nova Sela, Colnarji, Vrh pri Fari, Krkovo nad Faro, Potok, Priče, Petrina. Dolţina tega itinerarja je 35,8 km, kljub temu da je vrstni red postajališč obraten kot pri itinerarju 01, njuna pot ni enako dolga. Voţnjo avtobus začne ob 12:15 v Kočevju in jo konča v Petrini ob 12:48. Skupen čas voţnje po tej poti je torej 33 minut, ki pa je enak itinerarju 01, kljub različni dolţini poti. Reţim pa je enak kot pri itinerarju 01, kar pomeni, da avtobus vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji. (Slika 11). Slika 11 - Izpis podatkov o voţnji za itinerar 02 (Kočevje-Petrina) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 53 Slika 12 - K6: 02 Kočevje-Petrina (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 54 Itinerar 03 Kočevje Črni Potok Kočevska Reka Petrina (Slika 14) vsebuje postajne točke: Kočevje, Dolga vas, Livod, Zajčje Polje, Črni Potok pri Kočevju, Zajčje Polje, Štalcerji, Novi Lazi, Kočevska Reka, Novi Lazi, Morava, Kaptol, Briga, Banjaloka, Nova Sela, Colnarji, Vrh pri Fari, Krkovo nad Faro, Potok, Pirče, Petrina. Dolţina tega itinerarja je 42,8 km. Začetek voţnje je v Kočevju ob 14:10 in se konča v Petrini ob 15:04. Celotna pot traja 56 minut. Voznoredni reţim pri tem itinerarju pa je sledeči: ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. (Slika 13). Slika 13 - Izpis podatkov o voţnji za itinerar 03 (Kočevje-Črni Potok- Kočevska Reka-Petrina) (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011) Če primerjamo te tri itinerarje, vidimo, da sta itinerarja 01 in 02 enaka, le da imata obrnjen vrstni red postajnih točk in da se razlikujeta v dolţini poti. Itinerar 03 pa ima z itinerarjem 02 enake prve tri in zadnjih deset postajnih točk.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 55 Slika 14 - K6: 03 Kočevje-Črni Potok-Kočevska Reka-Petrina (Vir podlage Geodetska uprava RS 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 56 4.3 ZAPIS PODATKOV VZORČNEGA PODROČJA Z UPORABO NETEX Za laţjo predstavo smo v praktičnem delu diplomske naloge podatke iz projekta SIJPRO o liniji K6 itinerar 01 Petrina Kočevje, prenesli v shemo XML iz standarda NeTEx. Kjer smo ugotovili, kje se projekt SIJPRIS in standard NeTEx ujemata in razhajata. Iz projekta SIJPRIS smo v shemo XML prenašali podatke predvsem o postajališčih, njihovi lokaciji, vrstnem redu, imenih, povezovalnimi cestami... Shema XML, ki smo jo poimenovali NeTEx_SIJPRIS_LinijaK6_PRIMER.xml (priloga 7), je sestavljena iz naslednjih glavnih gradnikov: - COMPOSITE FRAME: zdruţuje vse preostale (podrejene) podstrukture (okvirje), - RESOURCE FRAME: vsebuje odgovornost za podatke v dokumentu, - SITE FRAME: vsebuje podatke o postajah in postajnih točkah (daljinar), - INFRASTRUCTURE FRAME: zdruţuje elemente cestnega omreţja, - SERVICE FRAME: vsebuje vsebinske (prometne) podatke o linijah, itinerarjih. COMPOSITE FRAME je sestavljen iz RESOURCE FRAME, SITE FRAME, INFRASTRUCTURE FRAME in SERVICE FRAME. RESOURCE FRAME se deli na: Responsibility Sets kdo je zadolţen za zbiranje posameznih podatkov in njihovo vzdrţevanje, npr.: prevoznik INTEGRAL STOJNA za prevoze, DRSC za upravljanje s podatki o cestnem omreţju (baza BCP), DRSC za daljinar; Organisation lastniki podatkov, npr.: INTEGRAL STOJNA odgovoren za postaje, DRSC odgovorna za vozne rede v omreţju, za infrastrukturne elemente. SITE FRAME se deli na: STOP PLACE avtobusne postaje, njihov opis je sestavljen iz: identifikacijske številke postajališča <Id>, imena <Name>, koordinat <Coordinates>, kratkega imena <ShortName>, identifikacijske številke ceste <Id>, imena ceste <RoadName>, tipa postaje <StopPlaceType>, opisa postaje <Description>, lokacije <Longitude>, <Latitude>.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 57 <StopPlace created="2006-09-11t15:42:00"> <ResponsibilitySetRef ref="mybus:rs_a09">..</responsibilitysetref> <Id>mybus:SP001</Id> <Name>Postaja Petrina</Name> <Centroid> <Location srsname="ukos">  <Coordinates>488851.57 35593.0</Coordinates> </Location> </Centroid> <ShortName>Petrina</ShortName> <RoadAddress>  <Id>1593</Id> <RoadName>Fara-Petrina</RoadName> </RoadAddress> <TransportMode>bus</TransportMode>  <StopPlaceType>onstreetBus</StopPlaceType> <quays> <Quay created="2010-04-17t09:30:47z"> <Id>mybus:Q_SP001_1</Id> <Name>Petrina</Name> <Description>Začetna postaja (brez postajnih točk)</description> <Centroid> <Location>  <Longitude>45.4645</Longitude>  <Latitude>14.8527</Latitude> </Location> </Centroid>  <Covered>outdoors</Covered>  <PublicCode>1-3454</PublicCode>  <Label>Petrina</Label>   <CompassOctant>S</CompassOctant>  <QuayType>busStop</QuayType> </Quay> </quays> </StopPlace> Pri vpisovanju podatkov o postajališčih (stop places), kot vidimo v zgornjem primeru, je kar nekaj atributov, kjer smo morali podatke poiskati drugje oz. niso bili del SIJPRIS-a. To so: - ID številka ceste, po kateri gre naš obravnavani itinerar. Podatek smo pridobili iz Atlasa okolja (Slika 15) (Agencija Republike Slovenije za okolje 2011); - tip postaje (stop place type), ta podatek je v SIJPRIS-u impliciten, podatek smo pridobili iz ortofoto posnetka (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011);

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 58 - opremljenost postaje (covered), ta podatek je v SIJPRIS-u impliciten, podatek smo pridobili iz ortofoto posnetka (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011); - usmerjenost (compass octant); - tip postajne točke (quay type). Slika 15 Primer vpisa podatkov pridobljenih iz Atlasa Okolja (Agencija Republike Slovenije za okolje 2011) IFRASTRUCTURE FRAME vsebuje podatke o posameznih cestnih odsekih med posameznimi postajami, opisanimi z identifikacijskimi številkami, koordinatami njihove lokacije <longitude>, <latitude>, povezavami od točke do točke, omejitvami <restrictions> in tipi vozil. <InfrastructureFrame version="b005" created="2010-05-17t09:30:47.2z" changed="2011-10-20t08:55:15.2z" modification="revise" derivedfromversionref="004"> <ResponsibilitySetRef ref="mybus:rs_a09">..</responsibilitysetref> <Id>mybus:ifwkf001</Id> <Name>My Infrastructure Version 5 with 15 stops in it </Name> <BaselineVersionFrameRef ref="004">..</baselineversionframeref>  <junctions>   <RoadJunction version="002" created="2011-10-20t09:00:00"> <ResponsibilitySetRef ref="gis:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 59 <Id>gis:10115</Id> <Name>linijski odsek 1</Name> <Location> <Longitude>45.4645</Longitude> <Latitude>14.8527</Latitude> </Location> </RoadJunction> </junctions> <elements> <RoadElement version="002" created="2011-10-20t09:00:00"> <ResponsibilitySetRef ref="gis:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref> <Id>gis:rdE001_1to2</Id> <FromPointRef>gis:10115</FromPointRef> <ToPointRef>gis:10116</ToPointRef> <Name>linijski odsek 1-2</Name> </RoadElement> V sklopu podatkov o infrastrukturi (infrastructure frame) srečamo kar nekaj delov, kjer zahtevanih podatkov SIJPRIS ne vsebuje. To so: - linijski odseki (junctionst RoadJunctions) SIJPRIS nima podatka o lokaciji cestnih kriţišč; - segmenti linijskih odsekov (elements RoadElement), v SIJPRIS-u segmenti niso zapisani eksplicitno s koordinatami; - manevri na cesti (road manoevre) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o omejitvah infrastrukture in dovoljenih manevrih na cesti; - omejitve srečanj vozil (road meeting restrictions) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o omejitvah infrastrukture glede srečanja dveh vozil; - moţnost prehitevanja (road overtakign possibility) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o dovoljenem prehitevanju; - tip vozila (vehicle type) SIJPRIS ne vsebuje podatkov o vozilih, ki vozijo na posameznih linijah. SERVICE FRAME je sestavljen iz postajne točke po voznem redu(scheduledstoppoint), povezava med postajnimi točkami (ServiceLink), urejeno zaporedje postajnih točk (ServicePattern), zaporedje postajnih točk z časi (TimingPattern), povezave med sosednjimi časi (TimingLink), voţnja (JournyPattern), točka na poti (RoutePoint), povezava med točkami na poti(routelink), pot oz. itinerar (Route) in linija (Line). <scheduledstoppoints>  <ScheduledStopPoint version="032" created="2000-12-17t09:30:47.0z" changed="2002-12-17t09:30:47.0z">  <ResponsibilitySetRef ref="hde:rs_1_drsc">..</responsibilitysetref> <Id>hde:SSP0001</Id>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 60 <Name>Petrina</Name> <Location> <Longitude>45.4645</Longitude> <Latitude>14.8527</Latitude> </Location> <Label>Naslednja postaja Pirče</Label> </ScheduledStopPoint> <ServiceLink version="001" created="2011-10-20t09:00:00"> <Id>hde:SL_SvP001o_L001</Id> <FromPointRef>hde:SSP0001</FromPointRef> <ToPointRef>hde:SSP0002</ToPointRef> <Name>PETRINA do PIRČE smer Kočevje</Name> </ServiceLink> V zadnjem podatkovnem sklopu, ki govori o storitvah (Service Frame), smo vpisovali podatke o vrstnem redu postajnih točk po voznem redu, njihovih povezavah, urejenem zaporedju postajnih točk, postajnih točkah s časi, njihovimi povezavami, o točkah na poti, njihovih povezavah, ter o poti oziroma itinerarju. Ti podatki so bili pridobljeni iz voznorednega obrazca oziroma SIJPRIS voznih redov. O lokacijah postajnih točk pa so se ponovili iz sklopa o infrastrukturnih podatkih, s katerimi so se tudi povezovali. <TimingPointInJourneyPattern> <Id>TPIJP_TP001o_02</Id> <Order>2</Order> <TimingPointRef ref="hde:ssp0002">">..</timingpointref> </TimingPointInJourneyPattern> <TimingLink> <Id>TK_TP001o_02</Id> <FromPointRef>hde:SSP0002</FromPointRef> <ToPointRef>hde:SSP0003</ToPointRef> <Name>PIRČE smer Kočevje do POTOK odcep za Vas in Faro smer Kočevje</Name> </TimingLink> Vse podatke, ki so bili zahtevani v tej shemi, smo zajemali direktno iz SIJPRIS-a in pa iz Atlasa Okolja (identifikacijske številke cest). Če podatki niso bili dostopni in če smo ocenili, da podatki niso ključnega pomena, jih nismo vpisovali v našo shemo XML-a.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 61 Slika 16: Primer vnosa podatkov iz Atlasa Okolja (Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011) Slika 17: Linija K6 - Petrina-Kočevska Reka-Kočevje (Google Earth 2011)

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 62 Slika 18: Linija K6 itinerar 01 Petrina-Kočevje (Google Earth 2011) Zgoraj opisana shema XML opisuje opremljenost linije, njeno lego in fizične lastnosti, nikjer pa ne zasledimo voznega reda oziroma natančnejših časovnih elementov. Standard NeTEx ima zato ločeno shemo XML (Time Table Frame). Zato smo podatke o voznem redu in časih iz našega primera vnesli v datoteko Netex_SIJPRIS_LinijaK6_voznired.xml (Priloga 8). Ker je bil naš namen samo prikazati in primerjati smo v primer vnesli podatke za dva tedna in sicer od 01.05.2009 do 14.05.2009, s tem smo zajeli praznike, vikende in navadne šolske dni. Kot je razvidno iz voznorednega obrazca za linijo K6 Petrina- Kočevska Reka-Kočevje, na itinerarju 01 Petrina-Kočevje vozi avtobus po naslednjem reţimu: Vozi ob dneh šolskega pouka v LJ in MB regiji (Priloga 6), kar smo upoštevali tudi pri vnosu podatkov v primer. Tudi ta shema je sestavljena iz večih elementov in sicer dveh glavnih; COMPOSITE FRAME - koledar voţenj za določeno obdobje in SERVICE CALENDAR FRAME koledar z podatki o delovnih dneh, vikendi in praznikih. Koledar je prikazan z dvemi različnimi kodiranji. V prvem delu Composite frame se uporablja skrčeno compact kodiranje, v Service calendar frame pa se uporablja opisno kodiranje - verbose. COMPOSITE FRAME pa ima naslednje podelemente:

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 63 Service Calendar Frame v katerem so podatki o identifikaciji obdobja Id, imenu obdobja Name, veljavnosti oziroma obdobju From Date, To Date in opisu tipov dnevov Day Type Assigments. Frames opisuje obdobje veljavnosti voznega reda za določeno linijo in ima podelement Timetable Frame, ki pa je sestavljen iz identifikacije - Id, imena - name, osnovne verzije Base Version Frame, veljavnosti obdobja Frame Validity Conditions, tipa prevoza Vehicle Modes in pa poti vozil Vehicle Journeys. <CompositeFrame>  <ServiceCalendarFrame> <Id>hde:CAL_02</Id> <Name>Koledar storitev Maj 2009 ALTERNATE MORE COMPACT Coding </Name> <FromDate>2009-05-01</FromDate> <ToDate>2009-05-14</ToDate> <daytypeassignments> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-01</Id> <Description>Petek 2009-05-01</Description> <Date>2009-05-01</Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2008-05-02</Id> <Description>Sobota 2009-05-02</Description> <Date>2009-05-02</Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-03</Id> <Description>Nedelja 2009-05-03</Description> <Date>2009-05-03</Date> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-04</Id> <Description>Ponedeljek 2009-05-04</Description> <Date>2009-05-04</Date> <DayTypeRef ref="dt_01-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> </ServiceCalendarFrame> <frames>  <TimetableFrame> <Id>hde:TIM_K601_O</Id> <Name>Vozni red za obdobje 01.01.2009-31.12.2009 linija K6</Name> <BaselineVersionFrameRef ref="12">..</baselineversionframeref> <framevalidityconditions> <AvailabilityCondition> <Id>hde:Cnd001</Id> <Description>od Januarja do Decembra</Description> <FromDate>2009-01-01T00:00:00Z</FromDate> <ToDate>2010-12-31T00:00:00Z</ToDate> <daytypes> <DayTypeRef ref="hde:dt_01-mf-nh">..</daytyperef> <DayTypeRef ref="hde:dt_03-we-nh">..</daytyperef> <DayTypeRef ref="hde:dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </daytypes> </AvailabilityCondition> </framevalidityconditions> <VehicleModes>bus</VehicleModes> <vehiclejourneys> <ServiceJourney>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 64 <Id>hde:vj_K6_01</Id> <DepartureTime>08:20:00.0Z</DepartureTime> <DayTypeRef ref="dt01">..</daytyperef> <JourneyPatternRef ref="hde:jp001o">..</journeypatternref> <TimeDemandTypeRef ref="hde:td_45">..</timedemandtyperef> <BlockRef ref="mybus:block_2345">..</blockref> <LineView> <LineRef ref="mybus:ln_k6">..</lineref> <PublicCode>06</PublicCode> <Name>Linija K6:01 Petrina-Kocevje</Name> <ShortName>Linija K6:01</ShortName> <TransportMode>bus</TransportMode> </LineView> <JourneyPatternView> <RouteView> <RouteRef ref="mybus:rt123">..</routeref> </RouteView> <DirectionType>outbound</DirectionType> <DestinationDisplayView> <DestinationDisplayRef ref="hde:dst123">..</destinationdisplayref> <Name>Kocevje</Name> <ShortName>Kocevje</ShortName> <PublicCode>Kocevje</PublicCode> </DestinationDisplayView> </JourneyPatternView> <calls> <Call> <Id>hde:JP_K6_01_001">..</Id> <ScheduledStopPointView> <ScheduledStopPointRefref="mybus:SSP_001">..</ScheduledStopPointRef> <Name>Petrina</Name> <ShortName>Petrina</ShortName> </ScheduledStopPointView> <OnwardTimingLinkView> <TimingLinkRef ref="mybus:ssl_001_to_002">">..</timinglinkref> <ToPointRef>mybus:SSP_002</ToPointRef> </OnwardTimingLinkView> <Arrival> <ForAlighting>false</ForAlighting> </Arrival> <Departure> <Time>08:20:00.0Z</Time> <ForBoarding>true</ForBoarding> </Departure> <QuayAssignment> <StopPlaceRef ref="mybus:sp001">..</stopplaceref> <QuayRef ref="mybus:q_sp001_1">..</quayref> </QuayAssignment> </Call> </calls> </ServiceJourney> </vehiclejourneys> </TimetableFrame> </frames> </CompositeFrame> SERVICE CALENDAR FRAME pa ima najprej identifikacijo Id, ime Name in obravnavano obdobje From Date, To Date. Potem pa ima še tri podelemente: Tipe dnevov Day Types, kjer so opisani in definirani delovni dnevi, vikendi, prazniki in pa vsi dnevi, ki niso prazniki. Funkcije tipov dnevov Day Type Assignments, kjer je definirano za vsak posamezen datum, kakšen tip dneva je in povezavo kakšne operacije se takrat vršijo na opisovani liniji. Operativni dnevi Operating Day, kjer so opisani vsi obravnavani datumi.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 65  <ServiceCalendarFrame> <Id>hde:CAL_01</Id> <Name>Service Calendar Maj 2009 </Name> <FromDate>2009-05-01</FromDate> <ToDate>2009-05-14</ToDate> <daytypes> <DayType> <Id>hde:DT_01-MF-NH</Id> <Name>Solski dnevi razen pocitnic</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Ponedeljek Torek Sreda Cetrtek Petek</DaysOfWeek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>DT_02-AA-NH</Id> <Name>Vsak dan razen pocitnic</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Vsak dan</daysofweek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>hde:DT_03-WE-NH</Id> <Name>Vikendi razen praznikov</name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Sobota Nedelja</DaysOfWeek> <HolidayTypes>pocitnice praznik</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> <DayType> <Id>hde:DT_04-AA-NH</Id> <Name></Name> <properties> <PropertyOfDay> <DaysOfWeek>Vsak dan</daysofweek> <HolidayTypes>pocitnice prazniki</holidaytypes> </PropertyOfDay> </properties> </DayType> </daytypes> <daytypeassignments> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-01</Id> <Description>Petek 2009-05-01</Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_2009-05-01">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_04-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-02</Id> <Description>Sobota 2009-05-02</Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_2009-05-02">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-03</Id> <Description>Nedelja 2009-05-03</Description> <OperatingDayRef ref="hde:opday_2009-05-03">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_03-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <DayTypeAssignment> <Id>hde:DayAsgn_2009-05-04</Id> <Description>Ponedeljek 2009-05-04</Description>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 66 <OperatingDayRef ref="hde:opday_2009-05-04">..</operatingdayref> <DayTypeRef ref="dt_01-mf-nh">..</daytyperef> </DayTypeAssignment> <operatingdays> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_2009-05-01</Id> <CalendarDate>2009-05-01</CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_2009-05-02</Id> <CalendarDate>2009-05-02</CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_2009-05-03</Id> <CalendarDate>2009-05-03</CalendarDate> </OperatingDay> <OperatingDay> <Id>hde:OPDAY_2009-05-04</Id> <CalendarDate>2009-05-04</CalendarDate> </OperatingDay> </operatingdays> </ServiceCalendarFrame> </dataobjects> </PublicationDelivery>

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 67 5 ZAKLJUČKI Z naraščanjem prebivalstva in posledično prometa so se razvili in se vzporedno z rastjo razvijajo mnogi standardi, ki omogočajo laţje obvladovanje javnega potniškega prometa tako za uporabnika kot ponudnika storitev. Spoznali smo osnovni model standardov TransModel, na podlagi katerega so se razvijali novi, sodobnejši in bolj dodelani standardi, kot so IFOPT, SIRI, NeTEx. Vzporedno z njimi pa smo si podrobneje ogledali še standarde, ki jih uporabljajo v Veliki Britaniji NaPTAN, NPTG, TransXChange. Pri čemer smo ugotovili, da se standardi, ki so nastajali na enakem področju, med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Kot alternativo nacionalnim programom ene ali večih drţav smo predstavili Google Transit in ga primerjali z evropskimi standardi. Izkazalo se je, da je Google Transit bolj zaprt in manj zmogljiv kot aktualni evropski standardi in predlogi novih standardov. Ob primerjavi glavnih lastnosti, predstavljenih standardov, smo ugotovili, da novejši standardi nadgrajujejo predhodne s področji, ki jih prejšnji standardi še niso obravnavali. Videli smo, da v Sloveniji pri implementaciji standardov zaostajamo. Na drţavni ravni so bili izvedeni nekateri projekti, eden zadnjih, ki se je zelo pribliţal evropskim standardom, je bil projekt SIJPRO (z informacijskim sistemom SIJPRIS). Le-ta je bil izdelan po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste, z namenom upravljanja gospodarske javne sluţbe javnega medkrajevnega avtobusnega prometa. Zapis podatkov vzorčnega področja iz projekta SIJPRO v predlogu standarda NeTEx je, da projekt SIPRIS zbira in obdeluje podobne sklope podatkov o JPP. Podatke iz SIJPRIS je moţno pretvoriti tudi v NeTEx. Pretvorba pa ni popolna, saj SIJPRIS ne vsebuje nekaterih elementov, ki jih NeTEx pričakuje. To velja predvsem za opis cestnega in prometnega omreţja, nekoliko manj pa za opis linij, voţenj in koledarja. NeTEx je popolnejši tudi pri podpori različnih oblik javnega prevoza. Lahko bi rekli, da v Sloveniji (še ni) potrebe po tako podrobnem opisu gradnikov JPP, vendar je to slaba tolaţba saj ne-uporaba standardov pomeni zmanjšano povezljivost naših informacijskih sistemov s tistimi, ki standarde

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 68 podpirajo. Kljub temu bi bilo v prihodnosti dobrodošlo, da se za izboljšanje projekta SIJPRIS oziroma ob vzpostavitvi podobnega nacionalnega projekta vzame v ozir priporočila evropskih standardov in se iz njih izlušči najboljše lastnosti za slovenski prostor. Vsekakor pa je na področju izmenjave podatkov v javnem potniškem prometu, s pomočjo informacijskih tehnologij, potrebno v Sloveniji storiti korak naprej in vzpostaviti učinkovit sistem, ga vzdrţevati in nadgrajevati. S tem bi omogočili boljšo povezanost med slovenskimi kraji in ljudem pribliţali javni potniški promet, katerega bi s tem korakom zagotovo tudi izboljšali in mu povrnili priljubljenost in funkcionalnost. Tako pa bi zmanjšali obremenitev okolja in zagotovili lepšo in čistejšo prihodnost nam in našim zanamcem.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 69 6 SEZNAM VIROV Agencija Republike Slovenije za okolje 2011, Atlas Okolja. Dostopno na: <http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=atlas_okolja_axl@arso> [05. 11 2011] CEN 2011a, European Committe for Standardization. Dostopno na: <http://www.cen.eu/cen/nts/what/pages/default.aspx> [09. 08 2011] CEN 2011b, IFOPT kot CEN standard. Dostopno na: <http://esearch.cen.eu/esearch/details.aspx?id=4751622> [08. 08 2011] Department for Transport 2011a, IFOPT spletna stran. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/ifopt/> [20. 06 2011] Department for Transport 2011b, NeTEx implementacija. Dostopno na: <http://dft.gov.uk/naptan/papers/index.htm> [21. 09 2011] Department for Transport 2011c, NaPTAN spletna stran. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/> [21. 06 2011] Department for Transport 2011d, NaPTAN implementacija. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/implementations.htm> [22. 06 2011] Department for Transport 2011e, NaPTAN shema XML. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/schema/schemas.htm> [21. 06 2011] Department for Transport 2011f, NPTG implementacija. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/nptg/implementations.htm> [23. 06 2011] Department for Transport 2011g, NPTG shema XML. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/schema/2.0/nptg.xsd> [23. 06 2011] Department for Transport 2011h, TransXChange implementacija. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/transxchange/implementations.htm> [23. 06 2011]

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 70 Department for Transport 2011i, TransXChange shema XML. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/transxchange/realexamples/index.htm> [23. 06 2011] Geodetska uprava Republike Slovenije 2011, Drţavna pregledna karta v merilu 1:1 000 000. Dostopno na: <http://e-prostor.gov.si/?id=415> [06. 10 2011] Google 2011, Google Transit implementacija. Dostopno na: <http://www.google.com/intl/en_all/help/faq_transit.html> [23. 06 2011] Google Maps 2011, Google Transit spletna stran. Dostopno na: <http://maps.google.com/help/maps/transit/partners/index.html> [23. 06 2011] IFOPT tehnična specifikacija 2008, Road traffic and transport telematics - Public transport - Identification of fixed objects in public transport (2008), str. 5. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/naptan/ifopt/ifoptv1.0-36/centc278wg3sg6_ifopt_20081110_36.pdf> [20.06.2011] Kizom, N, Miller, P, 2008, A Transmodel based XML schema for the Google Transit Feed Specification - With a GTFS/Transmodel comparison. Dostopno na: <http://www.dft.gov.uk/transmodel/schema/doc/googletransit/transmodelforgoogle- 09.pdf> [23. 06 2011] Kizoom 2011a, IFOPT shema XML. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/ifopt/schema/0.4/ifopt.xsd> [20. 06 2011] Kizoom 2011b, SIRI spletna stran. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/siri/> [06. 06 2011] Kizoom 2011c, SIRI implementacija. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/siri/implementations.htm> [20. 06 2011] Kizoom 2011d, SIRI shema XML. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/siri/schema/1.3/siri.xsd> [20. 06 2011]

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 71 Kizoom 2011e, NeTEx spletna stran. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/netex/> [08. 09 2011] Knowles, N, Miller, P, Drummond, P, 2011, Transmodel and GTFS - Comparison and Convergence, Briefing Paper for the Public Transport Coordination Group (PTIC). Dostopno na: <http://www.rtig.org.uk/web/portals/0/090206%20-%20ptic%20- %20Transmodel%20GTFS%20-%20v4%20(Issued).pdf> [31. 10 2011] Ljubljana 2011, Uporaba Google Transita v LPP. Dostopno na: <http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/72581/detail.html> [23. 06 2011] Mentzdv 2011, Mentz Datenverarbeitung GmbH EFA. Dostopno na: <http://www.mentzdv.de/englisch/products/efa/real-time/real-time-information> [20. 06 2011] Ministrstvo za promet Republike Slovenije Direkcija Republike Slovenije za ceste 2011, Spletna stran SIJPRIS. Dostopno na: <http://213.253.102.20/sijpris/gis/index.html> [28.09.2011] SIRI White Paper 2006, Siri White paper 2006, Version 1.0, Prepared by CEN TC 278 Working Group 3 Sub Group 7, str.1-2. Dostopno na: <http://www.kizoom.com/standards/siri/index.htm> [06. 06 2011] Statistični urad Republike Slovenije 2011, Rejec, Renata, 30 imen naselij se ponovi petkrat ali večkrat. Dostopno na: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4062> [18. 07 2011] Tibaut, A, Lep, M, Fajfar, D, Gabrovec, M 2010, SIJPRIS Geografski informacijski sistem za upravljanje javnega potniškega prometa, GIS v Sloveniji 2009-2010, str. 261 Tibaut, A, Mrkela, A, Čelan, M, Perunović, R, Rebolj, D, Fajfar, D, Ilijevski, B, Vogrinc, S, Ravnik, D, Podobnik, V, Habič, M, Gabrovec, M, Bole, D, Blaţ, J, Zalar, D, Habjanič, S, Bele, J, Sterle, Z, Priprava strokovnih podlag za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v Sloveniji: projekt SIJPRO, (SIJPRO). Maribor: Fakulteta za gradbeništvo; Ljubljana: IGEA d.o.o.; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2009.

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 72 Transmodel 2011, Transmodel spletna stran. Dostopno na: <http://www.transmodel.org/en/cadre1.html> [20. 06 2011] UK Goverment Cabinet Office 2011a, NaPTAN izvor. Dostopno na: <http://interim.cabinetoffice.gov.uk/govtalk/schemasstandards/xmlschemas/schemalibrary/ transport/national_public_transport_access_nodes_schemas.aspx> [23. 06 2011] UK Goverment Cabinet Office 2011b, NPTG izvor. Dostopno na: <http://interim.cabinetoffice.gov.uk/govtalk/schemasstandards/xmlschemas/schemalibrary/ transport/national_public_transport_gazeteer_schemas.aspx> [23. 06 2011] UK Goverment Cabinet Office 2011c, TransXChange izvor. Dostopno na: <http://interim.cabinetoffice.gov.uk/govtalk/schemasstandards/xmlschemas/schemalibrary/ transport/transxghange_schemas.aspx> [23. 06 2011] Urban Traffic Management & Control 2011, Primer SIRI sheme XML. Dostopno na: <http://www.utmc.uk.com/schema/utmc_siri.xsd> [20. 06 2011] VDV 2011, SIRI v praksi. Dostopno na: <http://www.vdv.de/en/wir_ueber_uns/vdv_projekte/siri.html> [20.06.2011] W3schools 2011, Shema XML. Dostopno na: <http://www.w3schools.com/schema/schema_simple.asp> [22. 08 2011] Wikipedia 2011a, European Committe for Standardization. Dostopno na: <http://en.wikipedia.org/wiki/european_committee_for_standardization> [08. 08 2011] Wikipedia 2011b, Primer sheme XML. Dostopno na: <http://en.wikipedia.org/wiki/xml_schema_(w3c)> [22. 08 2011] Wikipedia 2011c, XML. Dostopno na: <http://sl.wikipedia.org/wiki/xml> [22. 06 2011]

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 73 7 PRILOGE Priloga 1: Primer IFOPT sheme XML

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 74 Priloga 2: Primer SIRI sheme XML

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 75 Priloga 3: Primer NaPTAN sheme XML

Pregled in primerjava informacijskih standardov za javni potniški promet 76 Priloga 4: Primer NPTG shema XML