FEBRUAR 2022 GIMNAZIJA SLOVENSKE KONJICE

FEBRUAR 2022 GIMNAZIJA SLOVENSKE KONJICE

2 VSEBINA UVODNIK 2022 KAZALO Beseda urednic: Približuje se novo šolsko leto... 2 Beseda ravnateljice... 3 Dijaški kotiček 1. a... 6 1. b... 7 Diamantna splošna matura 2021... 8 Vtisi diamantnega in zlatih o maturi... 9 Maturantski ples...10 Dijaška skupnost...12 NAJ dijaki...13 Hrana za zavržene in zapuščene živali...14 Kotiček za tekmovanja Dosežki na državnih tekmovanjih v šolskem letu 2020/2021...15 Kotiček intervjuji Dijaki, brez katerih ni minila prireditev...16 Kotiček za projekte Mednarodno sodelovanje ERASMUS +...18 Mednarodna konferenca ResetEDU...21 START UP vikend...22 Šola ambasadorka Evropskega parlamenta...23 Modni kotiček Trendi zbledijo, slog ostane večen...24 Kulturni kotiček Praznik umetnosti Prešerno po Prešernu...25 DEKD 2021 na Gimnaziji Slovenske Konjice... 26 Umetniške čajanke...28 Odsev leta...29 Jabolko navdiha...30 Zaljubljeni v gledališče...30 Nik Škorjanc Misli so tiste, ki me delajo človeka...31 Gledališka skupina...32 Pevski navdih...34 Jezikovni kotiček How to save the world...36 Evropski dan jezikov...37 Športni kotiček BOBER...38 Celica je zakon...38 Zakaj?...39 Jesenski športni dan...40 Naš gol? Preprečiti tvojega...41 Nepozaben športni vikend...42 Beseda urednic Približuje se novo šolsko leto Približuje se novo šolsko leto novi obrazi in novi cilji. Dijaki prvih letnikov bodo zvedavo opazovali šolske prostore, dijaki višjih letnikov pa bodo samozavestno in nekoliko oblastniško hodili po sredini hodnikov, saj vedo, kam jih vodi pot. Pri vseh pa čutimo skupno pripadnost. Tudi na naši šoli nismo ostali imuni pred zdravstvenimi problemi, vendar smo jih s sodobnimi učnimi metodami več ali manj uspešno reševali. Naši profesorji so ostali dostopni za reševanje stisk, dijaki se nismo počutili kot številke, ampak kot osebnosti. Čut domačnosti in povezanosti nam je pomagal rešiti tudi težje pregrade. KOLOFON 2022 Naša doživetja in uspehe smo opisali v letošnjem izvodu šolskega časopisa. Misli dijakov vas bodo popeljale skozi pestro dogajanje na kulturnem, športnem področju, še zlasti pa boste z nami podoživeli mednarodne izmenjave. Drage bralke in bralci, želiva vam, da tudi vi od prebiranju GoSKa spoznate našo»hišo učenosti«. Uživajte v branju! Zala Goršek, Urška Šelih Publikacija izhaja enkrat letno Urednici: Zala Goršek, Urška Šelih Mentorici: Katja Premru Kampuš, Mihaela Ribič Lektoriranje: Katja Premru Kampuš, Mihaela Ribič Slikovno gradivo: dijaki GSK Naslov: Gimnazija Slovenske Konjice, Tattenbachova ulica 2 a, 3210 Slovenske Konjice Grafično oblikovanje in izvedba: Blaž Prapótnik, Epigraf Leto izida: 2022 Slovenske Konjice, februar 2022

2022 UVODNIK 3 Beseda ravnateljice»šolo gradimo na zaupanju, spoštovanju, sodelovanju, solidarnosti in izražanju individualnosti. Želimo bogatiti drug drugega, okolje, v katerem bivamo, z željo, da znanje, delo in veščine prepoznate kot vrednoto.«vsako leto je polno novih, zanimivih dogodkov. Ti šolsko leto dodobra popestrijo in zato je v naglici današnjega dne še pomembneje, da si vzamemo čas, prelistamo spomine, preberemo besede dijakov, ki opisujejo življenje na naši gimnaziji, Gimnaziji Slovenske Konjice. Čeprav se zdi ta svet vedno bolj digitalen, pa vendarle nič novega ne nastane brez človeškega utripa. Gimnazijski utrip je nekaj posebnega, mladost, ki jo dijaki izžarevajo, se prepozna na vsakem koraku. Z zanimanjem spremljamo odzive dijakov, pogovore o njihovih pogledih na svet, novih vsebinah, ko spoznavajo nove kulture, pišejo naloge, eseje, spremljamo doživljanje prvih letnikov, ko stopajo v novo okolje, starejše dijake, ko izbirajo področja, ki jih veselijo, dosegajo vrhunske dosežke v športu, kulturi, na tekmovanjih, ko plešejo svoj maturantski ples, opravijo vozniški izpit In utrip srca maturantov, ko s svečano podelitvijo mature zaključujejo svoja srednješolska leta. Obdobje zadnjih let, obdobje epidemije, je spremenilo utrip delovanja šole, ne le zaradi različnih kombinacij poučevanja v živo in na daljavo, temveč tudi zaradi obilice novih vsebin, ki so jih dijaki in učitelji pridobili v tem času. Kako koristno uporabiti tehnologijo, nam je v izziv. Vrednote se v družbi venomer spreminjajo v odvisnosti od tehnoloških sprememb in obratno in tej vzročno posledični navezavi smo priča prav danes. Vse to in še več je strnjeno v časopisu, ki so ga ustvarjali dijaki Gimnazije Slovenske Konjice. Spoštovani dijaki, nekateri ste na začetku srednjega šolanja, drugi že kmalu odhajate naprej, na univerze, fakultete. Smo sredi šolskega leta, ki pa je za razliko od prejšnjih let bistveno bolj usmerjeno v zdravje, znanje in zaupanje. Naj vam bo naša Gimnazija dobra popotnica v svet. Želim vam pogum, odločnost in željo po znanju, raziskovanju novega in da dosežete zastavljene cilje. Glasilo pa je nenazadnje namenjeno tudi vam, bodočim gimnazijcem. Danes ste še osnovnošolci in le nekaj mesecev vas loči od vaše izbire, odločitve, v katero srednjo šolo se boste vpisovali. Odločitev je za mnoge že jasna, marsikomu pa še povzroča kakšen pomislek. Ste generacija, ki vam je tehnologija zelo blizu. Vsak pa potrebuje tudi pravo mero varnega, spodbudnega okolja, v katerem bo pridobival nova znanja, izkušnje, lažje izbiral svoj študij in v prihodnje tudi poklic. Noben drug srednješolski izobraževalni program ne ponuja toliko možnosti učenje različnih jezikov, družboslovnih in naravoslovnih vsebin, raziskovalno delo, uporabo znanj prihodnosti v učno-izdelovalnem laboratoriju, potovanj, izmenjav in sodelovanja z dijaki drugih držav kot gimnazijski program, ki hkrati dijakom zagotavlja razvijanje znanj in veščin, pomembnih za trajnostni razvoj, varovanje okolja in človeka. Vsem želim obilo dobrega, sproščenega branja. Mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica-direktorica

4 misli 2022 GIMNAZIJA SLOVENSKE KONJICE V KORAKU S PRIHODNOSTJO! Naša»HIMNA«V mestu cvetja in vina tam se zbira vsa mladina! V stavbi vseh učenosti polno barv in kreposti, da bi se kaj naučili, drug se z drugim veselili, smo v šolo vsi se podali, si prijatelje nabrali. Iz dneva v dan se prebijamo, včasih dolgčas ubijamo, v naše sanje zaupamo, na poti k ciljem ne obupamo! Z roko v roki v viharju želja ujeti v svobodo smo tega sveta. V življenju čaka nas še tisoč stvari, šola ta (konjiška gimnazija) je le začetek poti. Postali smo odgovorni, tudi malo bolj zgovorni. Da šola zdaj ni več šala, ve že vsaka punčka mala. Zato vsi se borimo, da se nekaj naučimo, da ne bi se izgubili med širnega sveta pravili! Iz dneva v dan se prebijamo, včasih dolgčas ubijamo, v naše sanje zaupamo, na poti k ciljem ne obupamo! Z roko v roki v viharju želja ujeti v svobodo smo tega sveta, v življenju čaka nas še tisoč stvari, šola ta (konjiška gimnazija) je le začetek poti! Avtor besedila: Rok Zorko Pevci: Mojca Sekirnik, Lucija Retuznik, Nejc Špoljar (https://www.sc-konjice-zrece.si/index.php/gimnazija/ o-nas/himna-gimnazije) Dobrodelnost je vrednota, ki lahko reši življenje mnogim ljudem in živalim. Potrebno jo je vzpodbujati in širiti. Lara Najpomembnejša stvar je, da uživaš v tem, kar delaš. Če si močno želiš, se vedno najde pot. Mia Trema se sliši tako strašno, ampak nastopanje je zame užitek. Med nastopom odmislim okolico in se osredotočim le na sporočilnost pesmi in malo zamigam z boki. Evelin Spoznali smo, da je Evropa bogata, velika zakladnica različnih kultur in pestrosti jezikov. Torej velja, več jezikov znaš, več veljaš. Urška Računalnik je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalnikarju ni nikoli dolgčas. Vasja Začeli smo spoznavati življenje slepih in slabovidnih oseb. Raziskovali smo nov svet z zaprtimi očmi, vendar odprtih misli, tako se je začel naš projekt. Ana

2022 misli 5 Sledile so kratke vaje, katerih namen je bil povezati se s samim seboj ter nas ozavestiti o lastnih občutkih. Vzdušje je bilo prijetno. Izkušnja je bila res neverjetna. Nika Teater nas je vedno zanimal. Vedno smo želeli biti del njega. Lahko si praktično kdor koli in te zaradi tega ne bo nihče obsojal. Kot nekakšen pobeg iz realnosti. Gledališčniki Ko sem pogledal rezultate, sem bil presenečen, saj nisem pričakoval tako dobrega uspeha. Nato pa sem postal rahlo razočaran, saj sem dojel, da me do vseh točk na maturi loči le ena manjkajoča točka pri matematiki. To sem uspel pridobiti z ugovorom. Mark Z maturantskim plesom smo čarobno sklenili krog in se tako vrnili na začetek, le da se je ta začetek znašel stopničko više, kar pomeni, da smo bliže svojim sanjam. Veronika Vsak posameznik ima vsaj eno dobro lastnost, s katero se lahko pohvali, skupaj pa delujemo kot ena velika talentirana družina. Iza, Ajda, Eva Uživaš, ko se predajaš krasno odigrani igri v gledališču? Morda želiš postati igralec? Te zanima scenografija ali režija? Želiš doživeti katarzo? Morda pa le ljubiš umetnost Ana Na Gimnazijo gojim lepe spomine. Med drugim mi je bilo všeč, kako zelo je bilo zaposlenim mar, da čim uspešneje opravimo maturo. Ničesar niso prepustili naključju Primož Misli so tiste, ki me delajo človeka. Nik Ob večerih smo se družili, se spoznavali... Spletle so se prve prijateljske vezi. Marko

6 Kotiček za najmlajše 2022 1. a Naš razred je zelo povezan, dobro se razumemo ter izjemno komuniciramo. Prepiri se v našem razredu zelo redko pojavijo, a ko se, jih hitro razrešimo. Velikokrat se med sabo in prav tako s profesorji pošalimo ter nasmejimo. Smo dobri prijatelji. V našem razredu prevladujejo dekleta, zato fantom nikoli ni dolgčas. Imamo odlično razredničarko, ki nam je vedno pripravljena pomagati ter nam vedno stoji ob strani in nas podpira. V razredu je zelo dobra energija. Vsi upamo, da tako ostane še naslednja štiri leta. Mia Zorman, Ažbe Kotnik

2022 Kotiček za najmlajše 7 1. b V razredu smo zabavni, komunikativni ter iznajdljivi dijaki. Kljub temu da se v teh nekaj mesecih še nismo dodobra spoznali, smo zelo povezani. Ko nam težave potrkajo na vrata, jih s skupnimi močmi odženemo. Vedno držimo skupaj, posebej ob konfliktih (ki so zelo redki) in dogovarjanjih s profesorji. Vsak posameznik ima vsaj eno dobro lastnost, s katero se lahko pohvali, skupaj pa delujemo kot ena velika talentirana družina. Iza Žerjav, Ajda Repnik in Eva Strniša

8 MATURA 2022 DIAMANTNA SPLOŠNA MATURA 2021 Splošno maturo 2021 si bomo zapomnili po izjemnem dosežku našega dijaka Marka Burje. Mark je prvi diamantni maturant na naši Gimnaziji! V spomladanskem roku splošne mature 2021 je pogoje za opravljanje splošne mature izpolnjevalo vseh 45 dijakov četrtega letnika. Veseli in ponosni smo, saj so vsi maturo opravili. Še posebej nas navdušuje uspeh treh sošolcev, treh dobrih prijateljev. Gašper Bračko in Primož Zidanšek sta dosegla naziva zlata maturanta, Mark Burja je diamantni maturant. Pri vseh maturitetnih predmetih je osvojil vse možne točke in postal eden od 17 maturantov v Sloveniji, ki jim je to uspelo v letu 2021. Seveda si vsi maturantje zaslužijo velik poklon, saj so že drugo leto zapored večji del pouka spremljali na računalniških ekranih. A so kljub temu zmogli. In to odlično, saj je povprečna ocena naših maturantov za pol ocene višja od primerljivega slovenskega povprečja. Diamantni maturant Mark Burja z ravnateljico Še posebej so se izkazali pri informatiki, slovenščini, sociologiji in kemiji. Dve tretjini maturantov je pridobilo certifikat o znanju tujega jezika. Na izpitu iz matematike na osnovni ravni je 5 dijakov doseglo več kot 90 % vseh točk. Skoraj vse točke so dosegli 4 dijaki na izpitu iz sociologije ter po 2 dijaka pri geografiji, matematiki na višji ravni, angleščini na višji ravni, fiziki in angleščini na osnovni ravni. Skoraj vse točke so dijaki osvojili tudi pri informatiki, psihologiji in kemiji ter biologiji. Hvala vsem učiteljem, ki so dijake vodili v minulih dveh zahtevnih šolskih letih. Znova so dokazali, da so strokovnjaki, ki se znajo prilagoditi novim okoliščinam poučevanja. Hvala tudi staršem, ki so dijakom stali ob strani, jih vzpodbujali in verjeli vanje. Helena Skaza Birk, prof., t ajnica Š M K S M Gašper Bračko in Primož Zidanšek sta dosegla naziva zlata maturanta, Mark Burja je diamantni maturant.

MATURA 2022 9 Vtisi diamantnega in zlatih o maturi...»moji spomini na maturo in pripravo nanjo so relativno dobri. Sicer je bilo pri določenih predmetih treba malo potrpeti, pri drugih pa sem občasno med delom tudi užival. Sama izvedba mature ni bila nič posebnega, kot kakšen test, sam pa sem bil prepričan v svoje znanje. Malo me je sicer skrbelo glede ustnega dela, ker nisem vedel, kaj pričakovati. Ko sem pogledal rezultate, sem bil presenečen, saj nisem pričakoval tako dobrega uspeha. Nato pa sem postal rahlo razočaran, saj sem dojel, da me do vseh točk na maturi loči le ena manjkajoča točka pri matematiki. To sem uspel pridobiti z ugovorom.«mark Burja»Okoliščine, v katerih je potekala matura 2021, niso bile enostavne. Velik del priprav je potekal na daljavo, kar mi načeloma ni ustrezalo, poleg tega pa je bila naša generacija prva, ki se je na maturo pripravljala po nekoliko spremenjenem programu. V času pred maturo in med njo je bilo zato čutiti določeno negotovost, ki je povzročala še dodatne skrbi. Posledično so me rezultati, ne samo moji osebni, ampak tudi generacijski, prijetno presenetili. Tako dijaki kot učitelji smo dokazali, da lahko uspemo tudi, ko ni najlažje, slednjim pa se za vse skupaj še enkrat najlepše zahvaljujem.«gašper Bračko»Na Gimnazijo gojim lepe spomine. Med drugim mi je bilo všeč, kako zelo je bilo zaposlenim mar, da čim uspešneje opravimo maturo. Ničesar niso prepustili naključju, vse informacije o maturi sem vedel že pol leta pred izvedbo izpitov, kar je malo drugače kot na fakulteti, kjer si prepuščen samemu sebi in kjer profesorji en teden pred vsakim izpitom povejo, kako bo potekal. Snov sem v večini znal že na predmaturitetnih preizkusih, zato me ni posebej skrbelo, kako se bom odrezal kasneje na pravih izpitih. Pričakoval sem, da bom pisal dovolj dobro, da bom postal zlati maturant, kar se je tudi zgodilo. Ob objavi rezultatov sem bil seveda vesel, a se hkrati nisem povsem osredotočal na to, kar sem dosegel, temveč na to, kar bi lahko bilo bolje, zato sem bil vesel, da so me na podelitvi profesorji razvedrili in mi dali vedeti, da je to res super dosežek.«primož Zidanšek

10 Maturantski ples 2022 MATURANTSKI PLES Na poletni julijski večer, 3. 7. 2021, smo maturantje odplesali v najdaljše poletje v času našega izobraževanja. Ker se je čarobni večer odvil nekoliko kasneje, kot je bilo vsako leto do sedaj, je bil zato za nas še toliko bolj poseben, predvsem pa težko pričakovan. Svetlikajoče se obleke, lesketajoči se čevlji in kar je najpomembneje nasmejani obrazi in iskrice v očeh. Vedeli smo, da je to ena izmed tistih noči, ki se ti globoko vtisne, zariše in nikoli ne odide iz tvojega srca, spomina. Vedeli smo, da je to ena tistih noči, za katero bi želeli, da se nikoli ne konča, da glasba nikoli ne utihne in da prijetna nota smeha nikoli ne izzveni. Ta večer je bil naš in samo naš, saj smo se imeli priložnost iz vsega srca zahvaliti vsem profesorjem, ki so nas spremljali in bdeli nad nami vsa štiri leta srednje šole. Lahko smo se zahvalili staršem, brez katerih sploh ne bi vedeli, kaj pomeni živeti v objemu brezpogojne ljubezni, in vsem ostalim, ki so nam pomagali sestaviti ta košček velike sestavljanke. Na vso srečo nas je ves čas usmerjala Plesna šola Pingi, ki je zagotovo preprečila še več modric na nogah in nas spremenila v strastne plesalce. Z maturantskim plesom smo čarobno sklenili krog in se tako vrnili na začetek, le da se je ta začetek znašel stopničko više, kar pa pomeni, da smo bliže svojim sanjam. Veronika Dečar Maturanti, generacija 2021

2022 Maturantski ples 11 4. Ga 4. Gb

12 Dijaški kotiček 2022 DIJAŠKA SKUPNOST Dijaško skupnost Gimnazije Slovenske Konjice sestavljamo predstavniki vseh razredov šole. 1. a: Lenart Gošnik 1. b: Luka Gorinšek 2. a: Špela Novak 2. b: Luka Hribernik 3. a: Lana Slatenšek 3. b: Vid Sešel 4. a: Aljaž Hitrec 4. b: Lorena Lukovič Predsednik dijaške skupnosti je Aljaž Hitrec. Načeloma se srečujemo enkrat tedensko ali po dogovoru, na naših srečanjih pa obravnavamo aktualne dijaške teme in iščemo rešitve za razne probleme ter skušamo ugoditi željam, ki jih izrazijo dijaki. Organiziramo tudi veliko aktivnosti, čeprav v zadnjih dveh letih bistveno manj zaradi koronavirusa. Letos smo z upoštevanjem vseh pravil uspeli prirediti tradicionalni kostanjev piknik. Okrasili smo tudi novoletno smrečico v avli in zbirali hrano za zavržene in zapuščene živali v zavetišču. Lana Slatenšek

Dijaški kotiček 2022 13 NAJ dijaki Naj kulturnik Nik Škorjanc Sem dijak drugega letnika. V prostem času se najraje ukvarjam z vsemi vrstami umetnosti; s slikanjem, z literaturo, s fotografiranjem in z igralstvom. Zelo rad zahajam v gledališče, kot igralec in gledalec, ter na različna likovna razstavišča. Navdih za ustvarjanje iščem v svetu okoli sebe, predvsem v ljudeh. Čeprav se včasih zdi, da je v nekaterih težko najti navdih, vedno obstaja drugi zorni kot, s katerega lahko pogledamo na posameznika, in vedno moramo težiti k iskanju tega. K umetnosti pristopam na drugačen in poseben način ter iščem nove in nove načine izražanja. Naj faca Tjaš Črešnar Sem dijak prvega letnika. Treniram nogomet pri Nogometnem društvu Dravinja. Vesel sem, da sem bil izbran za naj faco šole.»videti ste zelo živčni,«reče profesor študentu na izpitu.»vas je strah mojih vprašanj?ne, strah me je mojih odgovorov.«naj športnik Bor Krošl Naj dijak Miha Strmšek Sem dijak prvega letnika, star 15 let. V prostem času uživam ob gledanju akcijskih filmov in serij, hodim v fitnes, včasih odigram kakšno partijo nogometa s prijatelji, najraje pa grem na kebab. Vsem, ki to berete, želim, da uresničite svoje novoletne zaobljube, hkrati pa vam želim veliko sreče, zdravja in kebabov, čeprav so se zelo podražili. Sem dijak tretjega letnika. Atletiko treniram že od tretjega razreda osnovne šole. Najprej sem bil član Konjiške atletske šole, od leta 2020 pa sem član AD Kladivar Celje, kjer treniram pod mentorstvom Jolande Čeplak. Moji glavni disciplini sta tek na 100 in 200 metrov. Treniram šestkrat na teden. Ob šolskih obveznostih in treningih v Celju mi ostane zelo malo prostega časa, ki ga večinoma izkoristim za treninge v fitnesu. Moji največji dosedanji uspehi so: bronasta medalja na 100 m in peto mesto na 200 m na Atletskem pokalu za mlajše mladince in mladinke v Velenju (maj 2021); srebrna medalja v štafeti 4x100 m na Atletskem pokalu Slovenije za starejše mladince in mladinke v Ljubljani (junij 2021); peto mesto na 100 in 200 m na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke v Novem mestu (junij 2021) in prvo mesto z AD Kladivar na ekipnem državnem prvenstvu (2021). V novi sezoni si želim nemoteno trenirati, da ne bom poškodovan, da bom dosegal čim boljše rezultate. Pripravili: Zala Goršek in Urška Šelih

14 Dijaški kotiček 2022 Hrana za zavržene in zapuščene živali December je čas obdarovanja, solidarnosti in sočutja. Je mesec ljubezni, ki pa si je ne zaslužijo le ljudje, ampak tudi živali. Na žalost pa nimajo vse živali te sreče, da bi živele z ljudmi, ki bi jim poleg strehe nad glavo, hrane in pijače nudili še ustrezno mero fizične in mentalne zaposlitve ter najpomembneje ljubezni. Mnogo psov in mačk tako pristane na ulicah. Takšno življenje ne pozna milosti in ne izbira svojih žrtev. Novo upanje kosmatim potepuhom dajejo zavetišča, kjer so zaradi visokega števila oskrbovancev veseli vsakršne pomoči. Na šoli smo se tako odločili, da zberemo veliko hrane, igrač in drugih pripomočkov, ki smo jih nato darovali Zavetišču za živali Maribor. Na naši Gimnaziji torej mislimo tudi na druga živa bitja in želimo ozavestiti ljudi, kako pomembna je skrb zanje. Ne le zaradi zaščite in oskrbe živali, ampak s tem ščitimo tudi našo vrsto. Navsezadnje se zoonoze hitro širijo med potepuškimi živalmi, ker te niso ustrezno zaščitene. Dobrodelnost je vrednota, ki lahko reši življenje mnogim ljudem in živalim. Potrebno jo je vzpodbujati in širiti. O darovanju in dobrodelnosti se pogosto govori le decembra. Želimo, da bi ozaveščanje o pomembnosti bila tema celega leta in ne le enega meseca. Hvaležnih bo veliko tačk. Lara Mikolič

Kotiček za tekmovanja 2022 15 Dosežki na državnih tekmovanjih v šolskem letu 2020/2021 Zlato priznanje - Tjaša Petek na tekmovanju iz psihologije pod mentorstvom ge. Majger - Fiona Vodopivec na tekmovanju logike in lingvistike pod mentorstvom ge. Skaza Birk ter na tekmovanju iz znanja biologije za Proteusovo priznanje pod mentorstvom ge. Gilčvert Berdnik Srebrna priznanja - Lana Ribič na tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje pod mentorstvom ge. Ribič - Primož Zidanšek in Ulrik Trstenjak Lebeničnik na matematičnem tekmovanju pod mentorstvom ge. Štunf - Primož Zidanšek na tekmovanju iz znanja astronomije za Dominkova priznanja ter na tekmovanju iz znanja fizike za Stefanova priznanja obe priznanji pod mentorstvom g. Kamenška. - Larisa Ravnjak in Saša Jurač na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni pod mentorstvom ge. Gilčvert Berdnik in ge. Šegel

16 Intervjuji 2022 DIJAKI, BREZ KATERIH NI MINILA PRIREDITEV GLEDALIŠČE Mia Pučnik, Katarina Skarlovnik, Saša Jurač Kaj vas je spodbudilo k temu, da se pridružite gledališki skupini? Saša: Od nekdaj sem zelo rada hodila v gledališče. Najbolj mi je všeč vzdušje, ki vlada tam. Prav tako sem se tudi sama želela preizkusiti na odru. Katarina: Že v osnovni šoli sem se praktično zaljubila v gledališče. Vedno sem rada hodila na predstave in ogromno mi je pomenilo, ko sem lahko tudi sama stala na odru. Ko sem slišala, da bo na Gimnaziji ponovno zaživela gledališka skupina, nisem dvakrat pomislila o pridružitvi. besedilo, je čas za ponavljanje. Najprej je tvoja naloga, da se naučiš besedilo, ki ga govoriš. Ko si pripravljen do te mere, da lahko govoriš prosto, brez pomoči, se začnemo osredotočati na naše gibe, premike po odru in postavitev samo. Na vseh nadaljnjih vajah sledi samo še dril, dril, dril Teme vaših predstav so zelo aktualne, od kod črpate ideje in kako potem oblikujete celotno predstavo? Saša: Pred vsako predstavo se pogovorimo, kaj nas moti v današnjem svetu, nato pa skozi različne aktivnosti pridobimo snov za predstavo, ki jo kasneje Miha (naš režiser) oblikuje v smiselno celoto. Namen naših predstav je predati ljudem neko sporočilo. Mia: Veliko prizorov Miha črpa iz nas in naših idej. Delamo tudi različne meditacijske vaje. Kakšen mora biti človek, ki je del gledališke predstave? Saša: Po mojem mnenju mora biti človek vztrajen, poslušati nasvete režiserja in mu zaupati, saj režiser ve, kaj dela. Pomembna je tudi samozavest, ki pa se pridobi z vajami in zaupanjem vase. Najpomembnejša stvar pa je, da uživaš v tem, kar delaš. Če si močno želiš, se vedno najde pot. Katarina: Mislim, da je vsak lahko igralec oziroma pomočnik pri predstavi, dokler v tem uživa. Res je, da moraš znati sprejeti kritiko, biti samozavesten in poslušati nasvete, ki ti jih da režiser. Ampak dokler v tebi gori ljubezen do gledališča, ni ničesar, kar bi te lahko pri sodelovanju oviralo. Kako potekajo vaše vaje in priprave na uprizoritev predstave? Mia: Najprej določimo termine vaj. Na vajah delamo vsak prizor posebej, dokler ni vsak od njih izpiljen do popolnosti, potem pa povežemo predstavo v celoto. Seveda nam pri tem pomaga naš Miha. Katarina: Na vajah najprej izoblikujemo skupno mnenje. Nato ideje nadgradimo z gibi in glasom. Najprej se dobro ogrejemo in poskrbimo, da se nas bo slišalo, kar pomeni, da delamo vaje za razločno govorjenje. Veliko imamo tudi improvizacije, predvsem na temo naše predstave. Ko mentor napiše

2022 Intervjuji 17 BAND Luka Kavkler, Luka Zalar, Aljaž Hitrec, Elija Slivečka PETJE Tina Pliberšek, Evelin Sadek 1. Vsi vedo, kdo ste, a nihče vas ne pozna. Se lahko kratko predstavite? Za našo skupino, ki jo sestavljamo Aljaž Hitrec klavir, Elija Slivečka električna kitara, Luka Zalar akustična kitara in Luka Kavkler pevec, žal še nismo uspeli poiskati ustreznega imena, torej smo trenutno še neimenovani. Nastanek banda je posledica ideje zaradi nastopa pred koncem lanskega šolskega leta Bila je odlična priložnost za večje število izostankov od pouka (smeh). 2. Kaj vas povezuje oz. ali ste med seboj zelo različni? Povezujejo nas skupni interesi, med katere seveda spada tudi ljubezen do glasbe, in skupne izkušnje zadnjih štirih let, najbolj tiste, ki smo si jih nabrali izven Gimnazije. Razlike med nami pa zagotavljajo, da vaje še vedno ostajajo zanimive. 3. Predvsem v prazničnih mesecih ste bili zelo aktivni... Zelo zgodaj smo začeli s pripravami na decembrski koncert Vesele note. Žal je zaradi virusa dogodek odpadel. Ker smo imeli pripravljen že praktično celoten program, smo se odločili za izvedbo manjšega nastopa na zadnji šolski dan pred novoletnimi počitnicami. 4. Po katerih glasbenikih se najbolj zgledujete in katero zvrst najraje igrate? Načeloma nam je najbližje rock, še posebej malo starejši klasični komadi, izvajamo pa tudi druge zvrsti, da vse skupaj nekoliko poživimo. Nihče od nas nima izbranega posameznega vzornika, po katerem bi oblikoval svoj stil, sicer pa inspiracijo iščemo pri različnih ustvarjalcih iz različnih obdobij, med drugimi tudi Weezer, Joker Out, John Mayer, Eagles, The Smiths. 5. Ker ste sošolci, sklepam, da ste tudi prijatelji. Kako pa rešujete situacije, ko kaj»zašteka«? Ideja za band se je pojavila šele na začetku poletnih počitnic, zato še nismo imeli časa za pravi spor, vsi manjši konflikti, ki se pojavljajo na poti, pa se zaenkrat rešujejo brez težav. 1. Že od 1. letnika dalje aktivno sodelujeta pri kulturnih dejavnostih šole, še posebej na glasbenem področju. Od kod izvira vajina ljubezen do glasbe oz. petja? Tina: Glavni razlog za razvoj te ljubezni je bila zagotovo moja družina, saj se skoraj vsi ukvarjajo z glasbo. Glavni spodbudnik pa je bil dedek, ki je igral v ansamblu Toneta Kmetca in me je še dodatno navdušil za petje. Evelin: Glasba je z mano že od malih nog. Na vsakem praznovanju sem pela, igrala kitaro, klarinet Največji navdih pa mi je moj ati Jože, ki je tudi sam glasbenik. Na Gimnaziji me je najbolj navdušila sproščenost banda in kompatibilnost učiteljev pri vajah. Tudi moderna in dovršena oprema nam je omogočala boljše in kvalitetnejše izvajanje. 2. Nastopati pred veliko množico ljudi, še posebej vrstnikov, ni ravno lahko. Kako premagujeta tremo pred nastopi? Tina: Tremo imam, ampak ker vem, da imam ob strani Evelin, mi jo je toliko lažje premagati, ker vem, da imam ob sebi osebo, ki me spodbuja in verjame, da zmorem. Druga drugi zaupava in si poveva, da je strah le v najinih glavah in tako skupaj premagava strah in tremo. Evelin: Trema se sliši tako strašno, ampak nastopanje je zame užitek. Med nastopom odmislim okolico in se osredotočim le na sporočilnost pesmi in malo zamigam z boki. Vendar pa so živčki seveda še vedno prisotni. 3. Med slavno karanteno v letu 2020 sta sodelovali tudi pri ustvarjanju videa»vse je dobilo drug obraz«, ki je objavljen na Facebook strani Gimnazije Slovenske Konjice. Kako je to dolgo obdobje vplivalo na vajino ustvarjanje? Tina: Zdi se mi, da je karantena veliko bolj kot na najino ustvarjanje vplivala na vsa ostala področja življenja. Ker živiva zelo blizu, sva se srečevali, skupaj prepevali in tudi kaj zaigrali. Edino, kar je pustilo negativen pečat, je, da nisva mogli nastopati in ustvarjanja deliti z drugimi. Evelin: Med karanteno sem imela malo več časa za glasbeno ustvarjanje. Zaprta v domači glasbeni sobi sem pela in včasih tudi odigrala coverje najnovejših pesmi. Intervjuje pripravila: Lana Slatenšek

18 Mednarodni projekti 2022 Mednarodno sodelovanje ERASMUS + Naša šola je znana po aktivnem udeleževanju v različnih mednarodnih projektih. Ti projekti nam pomagajo razumeti različnosti in podobnosti med evropskimi državami. Dejstvo je, da na mladih svet leži in prav tako Evropa. Prihodnost Evrope je odvisna od nas in naših odločitev, zato je pomembno, da razumemo kulturne in nacionalne raznolikosti sosednjih držav. Projekt je trajal od leta 2018 in se zaključil v letu 2021. Za zaključek smo pripravili razstavo, ki je bila na ogled v Slovenskih Konjicah. Žal nam je epidemija Covida 19 onemogočila, da bi razstavo prenesli v Avstrijo. Kljub temu pa smo izvedli zaključno prireditev na daljavo in dosežke predstavili partnerski šoli. Projekt Skupna prihodnost v Evropi je več kot 50 dijakom omogočil spoznavanje Avstrije. Namen projekta je bil najstnikom približati migrante in njihov način življenja ter jim dati možnost kritičnega razmišljanja o trenutnem problemu. Med srečanji (trikrat v Avstriji in dvakrat v Sloveniji) smo se naučili medsebojnega spoštovanja in spoznavanja naše severne sosede. Srečanja so zajemala delavnice, diskusije in predavanja na temo migracij. Sodelovali smo z veliko institucijami (npr. največjim muzejem na Dunaju) in s koordinatorsko šolo WI MO. Tako smo dijaki dobili tudi možnost potovanja v drugo državo in spoznavanja njihovega življenjskega okolja.

2022 Mednarodni projekti 19 Leta 2019 smo dijaki začeli še z enim projektom Open it. Postavljeni smo bili v popolnoma novo situacijo. Začeli smo spoznavati življenje slepih in slabovidnih oseb. Raziskovali smo nov svet z zaprtimi očmi, vendar odprtih misli, tako se je začel naš projekt. V tem projektu so sodelovale Slovenija, Hrvaška in Češka, ki so z medsebojnim sodelovanjem iskale praktične načine vključevanja ljudi iz šibkih skupin v hitro razvijajočo se sodobno družbo. Jeseni v letu 2019 je tudi prišlo do izmenjave na Hrvaškem, kjer so si naši dijaki izmenjali vtise projekta. Ustvarjalci projekta so se zavedali, da je šola pomemben prostor oblikovanja vrednot, ne zgolj razvijanja različnih znanstvenih kompetenc. Svojo praktičnost smo dijaki pokazali z izdelovanjem sobe pobega. Preden smo zavihali rokave, nam je Anja Pustak Lajovic, ki je že od rojstva slepa, v intervjuju predstavila svoje življenje. Potrebovali smo samo še temo naše sobe pobega, odločili smo se za zgodovino podjetja Konus. Tako se je akcija začela, dijaki so začeli ustvarjati v U-LAB-u, sestavljati načrte, ki jih je možno rešiti zgolj brez odprtih oči. Zadnje izmenjave ni bilo mogoče izpeljati zaradi zdravstvenih razmer, zato je srečanje potekalo virtualno, soba pa je bila končana decembra (2021). Veselimo se obiskovalcev.

20 Mednarodni projekti 2022 Najnovejši projekt na šoli je GEMS of Europe, ki se je začel leta 2020. Sodelujoči dijaki se preskušajo v elementih igrifikacije. Poleg Slovenije sodelujejo tudi Avstrijci, Madžari, Portugalci, Španci in Hrvati. Cilj projekta je medkulturno povezovanje in spoznavanje različnih držav v tujem jeziku. Naši dijaki lahko tako svoje znanje angleščine uporabijo za komuniciranje z dijaki iz tujih držav. V preteklem šolskem letu je potekala prva virtualna izmenjava. Preizkusili smo se v znanju geografije, naravoslovja in tehnologije. Pripravili smo razne aktivnosti za sodelujoče dijake iz ostalih držav ter prav tako oni za nas. Preživeli smo tri zabavne dneve druženja. Bolje smo se spoznali kolikor je bilo to pač mogoče. Že na začetku tega šolskega leta pa so se profesorji zbrali v Szazhalombatti, kjer so načrtovali prihodnje odvijanje dogodkov. V marcu sledi izmenjava na Portugalskem, ki naj bi končno potekala v živo. Maja pa naj bi tudi k nam v Slovenske Konjice pripotovali dijaki iz ostalih držav. Vsi se napovedanega nadaljevanja zelo veselimo in upamo, da se z našimi mednarodnimi prijatelji res v živo srečamo. Ana Breznik

Mednarodni projekti 2022 21 Mednarodna konferenca ResetEDU 6. 11. 2021 smo se mednarodne konference o izobraževanju ResetEDU v Ljubljani udeležile Lana Slatenšek, Ana Breznik, Nika Kavčič, Aneja Matevžič in Zoya Katarina Golež s profesoricama mag. Aleksandro Boldin in mag. Marjetico Štante Kapun. Dijakinje so s profesoricama aktivno sodelovale na predstavitveni delavnici, ki je bila vezana na tematsko področje sociologije v angleškem jeziku. Na delavnico je bila Gimnazija Slovenske Konjice povabljena zaradi uspehov v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Sodelovali smo z različnimi strokovnjaki s področja izobraževanja ter s člani evropskega parlamenta in evropske komisije. Konferenca se je odvijala v Grand hotelu Union v Ljubljani. Udeležile smo se tudi različnih plenarnih tematik, ki so bile koristne in zelo zanimive. Na trenutke pa tudi zabavne. Pritegnila nas je tematika delavnice»artificial intelligence in and for education«. Cilj te tematike je bil, da so sodelujoči predstavili svoje mnenje ter načine poučevanja ter predloge in novosti, ki bi jih uvedli v učni proces. Prisluhnili smo tudi štirim strokovnjakom in tudi same smo aktivno podajale svoje mnenje. Zanimivo je bilo prisluhniti različnim pogledom na področju izobraževanja. Predstavitvena delavnica, v kateri smo aktivno sodelovale, je nosila naslov:»what is the role of teachers in supporting emotional well being and nurturing social skills«. Govorili smo o tem, kakšno bi moralo biti vzdušje v razredih ter medsebojni odnos učitelja ter učenca, od stika z drugimi ljudmi do stika s samim sabo, delali smo na samoaktualizaciji ter odnosih z drugimi okoli nas. Sledile so kratke vaje, katerih namen je bil povezati se s samim seboj ter nas ozavestiti o lastnih občutkih. Vzdušje je bilo prijetno. Izkušnja je bila res neverjetna. Nika Kavčič

22 projekti 2022 START UP VIKEND Pri urah ITS širimo svoje znanje na drugačen način. Srečamo se s problemom, ki ga z uporabo različnih znanj rešujemo tako, da znanje gradimo sami, iščemo podatke in vsebino povezujemo tako, da problem rešimo. Pomoč učiteljev mentorjev je vedno dobrodošla in nam pomaga pri delu. Zanimiva vsebina je tudi podjetništvo, ki se ga lotimo tako, da razvijamo model nastajanja podjetja, in sicer tako, da iščemo probleme, ki se pojavljajo v okolju in za te probleme poskušamo najti rešitev, izdelamo prototip in fiktivno zasnovo podjetja. Strnjeno v obliki vikenda smo se preizkusili tudi v tem. K sodelovanju smo povabili tudi učence sosednje osnovne šole, ki so se nam z veseljem pridružili. Ulrik L. Trstenjak:»Start up vikend na Gimnaziji mi je bil zelo všeč, saj sem skupaj s sošolci in prijatelji poizkušal razviti revolucionarno vodko, ki bi bila brez vsebnosti alkohola, t. i. brezalkoholno vodko. Hkrati smo se lahko v teh nekaj urah družili še z drugimi udeleženci in tako preživeli kar nekaj kvalitetnih ur ob druženju ter izmenjevanju izkušenj in novih idej.«v. I.

2022 projekti 23 Šola ambasadorka Evropskega parlamenta Že vrsto let sodelujemo v nacionalnem in evropskem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Projekt dijakom in mentorjem omogoča obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu in sodelovanje na mednarodni simulaciji EUROSCOLA. Sodelujoči dijaki vsak mesec aktivno sodelujemo v razpravah z evropskimi poslanci in pošiljamo svoje predloge izboljšav ter se preizkušamo v vlogah odločevalcev:»če bi jaz odločal/-a, bi...«naša mentorica je mag. Aleksandra Boldin. Lana Slatenšek

24 Modni kotiček 2022 Trendi zbledijo, slog ostane večen Na prestopu iz osnovne v srednjo šolo se lahko kaj hitro zgodi, da se z nepravilno izbiro oblačil že na prvi pogled zameriš učiteljem ali pa te postrani gledajo novi sošolci. Zato je zelo pomembna izbira pravih oblačil, saj je prvi vtis težko popraviti. Šola je za mlade tako kot služba za odrasle. Zato je kultura oblačenja zelo pomembna. Odsvetuje se preveč nakita, visoke pete, globok dekolte... To naj se prihrani za prosti čas po šoli. Pomembno je, kako se oblačimo, saj tudi z oblačili dajemo informacije o položaju, statusu, pripadništvu določenim skupinam in podobno. V ožjem pomenu pa pomeni moda zadnje modne smernice in najnovejši način oblačenja. Moda kot kulturni fenomen sodobnega časa je postala sestavni del življenjskega sloga ljudi. Na njo vplivajo številni dejavniki, od družbenih pojavov, popularne kulture, medijev, svetovne politike do razvoja v znanosti, tehnologiji in umetnosti. Sem dijakinja tretjega letnika in pred mojimi očmi so se menjale tri generacije. Lahko rečem, da se trendi zelo spreminjajo. Danes ima vedno več dijakov večja oz.»oversized«oblačila zemeljskih barv. Vedno manj je elegantnega stila. Nekako se vračajo trendi izpred 20-ih let. Brez smisla se mi zdi nakladati o trendih, ker bi lahko o tem še na dolgo in široko razlagala. Naj poudarim, trendi zbledijo, naš slog pa ostane večen. Slog je tisto, kar izraža našo individualnost, pomešano s karizmo. Če greste v trgovino in nakupite vse možne trendovske kose zato, ker ste jih že nekje videli, ukinete sebe. Annemarija Ribič Ne glede na vpliv družbe ne smemo brezglavo zapravljati za oblačila, ker obleka vedno NE naredi človeka. Ena izmed svetovno znanih modnih ikon, Rihanna. V reviji Vogue najdemo vse zadnje svetovne modne trende.

Kulturni kotiček 2022 25 PRAZNIK UMETNOSTI Prešerno po Prešernu Saj ne more biti res Praznik jezika, lepoto pisane besede, 8. februar, smo proslavili na daljavo, prireditev smo posneli Kljub vsemu pa smo uživali ob prebiranju pesmi Franceta Prešerna. Poklonili smo se njegovemu delu in življenju. Pesmi velikega poeta smo poskušali interpretirati na različne načine. Ob sproščenih preigravanjih variacij pa smo se dodobra zabavali. Čeprav so priprave na prireditev potekale popolnoma drugače, kot smo načrtovali, smo ugotovili, da je snemati prireditev še težje, kot nastopati v živo. Še dobro, da smo v ekipo povabili tudi mojstra Miho, ki je posnetke uredil v film prireditev, ki nas je grela celo zimo. K. P. K.

26 Kulturni kotiček 2022 DEKD 2021 na Gimnaziji Slovenske Konjice Vsi dijaki Gimnazije Slovenske Konjice so sodelovali v projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2021. Pripravili smo delavnice z različnih tematskih področij, in sicer: z likovnega področja za 1. letnik: PREHRANA V UMETNOSTI (mentorica: Doroteja R. Stramšak, prof.) z glasbenega področja za 1. letnik (mentorica: mag. Mojca K. Dobnik, prof.) z zgodovinskega in humanističnega področja (mentorica: mag. Aleksandra Boldin, prof.): za 1. letnik: LEGENDA O KONJIŠKEM ZMAJU za 2. letnik: JEDI NA KONJIŠKEM za 3. letnik: LEGENDE NA KONJIŠKEM za 4. letnik: v povezavi s krajevno zgodovino in internim delom zgodovine na maturi s področja slovenščine za 1. in 3. letnik: KAKO NAPISATI RECEPT ZA PESEM? (mentorici: mag. Katja P. Kampuš, prof., in Mihaela Ribič, prof.) s področja nemščine v povezavi s projektom Erasmus + (mentorica: Jožica O. Berginc, prof.) s področja angleščine v povezavi z evropskim dnevom jezikov (mentorica: mag. Marjetica Š. Kapun, prof.) Projekt je tajal od septembra do decembra, zaključili pa smo ga z odprtjem razstave in s kulturno prireditvijo 12. oktobra 2021. Koordinatorica projekta DEKD mag. Aleksandra Boldin, prof.

2022 Kulturni kotiček 27

28 Kulturni kotiček 2022 Umetniške čajanke Da bi se tudi v času epidemije gledališko in literarno sladkali, smo organizirali 4 čajanke. Naši gostje so bili pesnica in pisateljica Majda Labotar, gledališka igralca Gorazd Žilavec in Blaž Šef ter pisatelj Goran Vojnović. Njegov roman Figa je bil tudi lansko maturitetno gradivo. Veseli smo bili, da smo se z gosti lahko družili, pa čeprav na daljavo. V njihovi družbi smo neizmerno uživali, polepšali so nam šolski vsakdan. Ob nekaterih njihovih odgovorih smo se iz srca nasmejali, iz drugih pa smo se marsičesa tudi naučili. Hvala umetnikom za uporabne nasvete, da so svoje izkušnje delili z nami. K. P. K.

2022 Kulturni kotiček 29 ODSEV LETA Šolsko leto 2020/21 je bilo res drugačno. Ozrli smo se nazaj ter se spomnili dogodkov, ki smo jih obeležili na daljavo in ob koncu leta tudi v živo. Podelili smo nagrade odličnim dijakom, priznanja na državnem nivoju, se zahvalili vsem, brez katerih ni minila nobena prireditev Posebno pozornost smo namenili tudi 25. juniju, ko smo praznovali 30. obletnico razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne Republike Slovenije. S pesmijo, ki jo je častitljivi obletnici poklonil Nik, smo poudarili veselje in ljubezen do domovine. Poklonili smo ji tudi naslednje pismo. Draga Republika Slovenija! Ob tvojem prazniku ti želimo vse najboljše. Čeprav s tabo nekateri nismo od vsega začetka, smo v tvoji družbi preživeli veliko lepih dogodkov eden teh je tudi današnji Odsev leta. Na tvoji nadaljnji poti ti želimo predvsem čim boljše odnose s sosedi in prijateljicami na zemljevidu, prav tako pa tudi to, da ljudje, ki s tabo živimo, cenimo vse, kar nam omogočaš in daješ. Spoštuj vse ne glede na spol, leta, bogastvo, barvo kože, spolno usmerjenost Vsem daj glas in bori se za pravico vseh. Le tako nam lahko uspe. V preteklosti si že pokazala, kaj zmoreš, stori to ponovno. Dokaži, da lahko tudi mladi sanjamo o lepi prihodnosti! Na koncu smo si zaželeli najdaljše in najboljše počitnice do sedaj. K. P. K.

30 Kulturni kotiček 2022 Jabolko navdiha Tudi to šolsko leto se je naša šola udeležila natečaja Mladi raziskovalci evropske dediščine, ki poteka v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Letos je šolo v kategoriji 11 do 17 let zastopal dijak drugega letnika Nik Škorjanc. Tema natečaja je bila prehrana. V okviru teme Jedi na Konjiškem je na šoli za dijake drugih letnikov potekala humanistična delavnica, ki je Niku služila kot izhodišče za pripravo likovno-literarnega dela z naslovom Jabolko navdiha, ki je sprva zmagalo na nacionalni ravni, kasneje pa se uvrstilo med izbor evropskih zmagovalcev. Nagrado so mu podelili na spletni prireditvi v Strasbourgu, ki jo je spremljal s svojo mentorico profesorico Aleksandro Boldin.»Zmaga mi predstavlja majhen korak v želji, da se moja umetnost, ideje in pozitivne vrednote širijo ne le v domačem okolju, ampak tudi drugod po svetu. Obenem pa evropsko nagrado sprejemam kot veliko potrditev in zagon za nadaljnje ustvarjanje in širjenje mojih idej,«nam je Nik zaupal po prejeti novici o zmagi. Maša Ramšak ZALJUBLJENI V GLEDALIŠČE Uživaš, ko se predajaš krasno odigrani igri v gledališču? Morda želiš postati igralec? Te zanima scenografija ali režija? Želiš doživeti katarzo? Morda pa le ljubiš umetnost Abonmajevci smo tokrat skupina več kot 20 dijakov, ki se ob večerih redno družimo v SNG Maribor. V lanskoletnem sklopu smo si ogledali igre Lov na čarovnice, Grmače in Popolni tujci, nad katerimi smo bili naravnost navdušeni. V tem letu pa Romeo in Julija, Mostovi in bogovi ter Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače. Komaj čakamo, da bomo o vsebini ponovno razglabljali. Smo te prepričali, da se nam prihodnjo sezono pridružiš?! Ana Retuznik

2022 Predstavitev ustvarjalca 31 NIK ŠKORJANC Misli so tiste, ki me delajo človeka Naš dijak Nik Škorjanc je mlad nadobudni umetnik, ki se ukvarja z literaturo, likovno umetnostjo in gledališčem. Skozi literarna dela izraža svoj pogled na svet in izliva sebe in svoje občutke skozi prenesene pomene. Ustvarja tudi na likovnem področju, najraje pa združuje literaturo in likovno umetnost, saj meni, da ena z drugo nosita globlji in močnejši pomen. Napisal je mnogo knjig, naslikal ogromno slik, predstavil več razstav in na različnih področjih dosegel veliko nagrad. Najbolj je ponosen na dvakratno prvo in dvakratno drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v Avstriji za štiri pravljice, na zmago na evropskem natečaju Mladi raziskovalci evropske dediščine, ki poteka v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so najbolj prepoznavna prireditev pod okriljem Evropske unije, na naziv fotovizionar 2020 in na umetniški projekt Narava v ognju, kjer je v sodelovanju z organizacijo Greenpeace predstavil pesniško zbirko in likovno razstavo na temo onesnaževanja narave. Kot pravi Nik, pa je njegova največja strast oder, saj je lahko na njem kdor koli, ker oder ni mesto za predsodke. Aktivno sodeluje v šolski gledališki skupini in si želi postati igralec. Vse zvrsti umetnosti, ki jih združuje Nik, pa so ga pripeljale do njegovega največjega uspeha, postal je Mladi up. Gre za razpis, s katerim Zavarovalnica Triglav spodbuja mlade športnike, umetnike in znanstvenike. Med vsemi prijavljenimi se je uvrstil med izbor zmagovalcev in prejel sredstva, ki mu bodo koristila pri izpopolnjevanju njegove umetnosti. Nik si najbolj želi, da se njegova umetnost razširi tudi izven Slovenije in se dotakne vsakega izmed nas ter v nas, po Nikovih besedah prebudi edinstveno spodobnost, ki jo imamo ljudje, misli. Maša Ramšak

32 Kulturni kotiček 2022 GLEDALIŠKA SKUPINA Verjetno ni osebe, ki ne bi rada hodila v gledališče. Si s prijatelji, sedeš na udoben stol in čakaš, da se predstava prične. Med predstavo uživaš, se smejiš, razmišljaš... Na koncu zaploskaš V resnici nastajanje predstave ni zgolj zabavno, potrebnega je veliko trdega dela in številne ure prostega časa. Zakaj pa bi se kljub vsemu odločil za sodelovanje v gledališki predstavi, če lahko preprosto gledaš TV ali pa si na telefonu? Naši dijaki, ki so nastopali v predstavi Obujanje konjiških legend, vam bodo odgovorili na to vprašanje:»teater nas je vedno zanimal. Vedno smo želeli biti del njega. Lahko si praktično kdor koli in te zaradi tega ne bo nihče obsojal. Kot nekakšen pobeg iz realnosti.«in kot bi povedala tudi profesorica Katja P. Kampuš:»Življenje je igra.«kako je predstava nastajala, nam je zaupal mentor gledališke skupine Miha Slapnik:»Najprej smo z dijaki raziskali legende in preko zabavnih vaj spoznavali okolico in svojo igralsko identiteto. Ukvarjali smo se z različnimi energetskimi stanji igralca in se dokopali do veliko zanimivega materiala, ki smo ga kasneje uporabili v predstavi. Dijaki so morali tudi sami raziskovati svojo notranjo in zunanjo energijo v prostoru. Dodeljene so jim bile domače naloge, preko katerih so odkrivali nove igralske pristope in nabirali znanje na temo predstave. S kreativnimi pristopi in z idejami so soustvarjali celoten proces nastanka zgodbe. Sledilo je pisanje teksta in razdelitev vlog. Nato pa kar nekaj ur, preživetih na odru, da smo osvojili telo, tekst, prostor in prave misli. Del predstave smo tudi posneli. Tudi nastop pred kamero je imel svojevrsten čar in nas je vse navdušil.«v gledališki skupini je vedno prostor za vsakogar in če vas še nismo prepričali, naj spomnim, da imate na odru večjo možnost prijeti v roke»orožje«in brez pomisleka kriviti politika za vse probleme. Deja Ilovšek

2022 Kulturni kotiček 33

34 Kulturni intervju 2022 PEVSKI NAVDIH Na šoli imamo res mnogo glasbenih talentov. Eni se družijo v vokalni skupini, drugi v šolskem bandu. Popolnoma različne dijake druži ena stvar: ljubezen do glasbe. Letos so se vneto pripravljali za nastop na prireditvi Vesele note, ki se žal potem ni odvila, vseeno pa so se nam predstavili na zadnji šolski dan v letu 2021. Pri vajah sta jim pomagala še profesorica Karmen Kotnik in profesor Boris Pokorn.»Ko besede ne uspejo, govori glasba.«hans Christian Andersen Ena izmed poznanih glasbenic je vsekakor Laura Pesjak. Če je še ne poznate, je dijakinja drugega letnika. Več o njej pa lahko izveste iz spodnjega intervjuja. 1. Kdaj si se začela ukvarjati s petjem? Navdih za petje mi je bil dedek, saj sva rada skupaj pela. Začela sem pri desetih letih. 2. Že kot majhno deklico smo te lahko spremljali v Slovenskem pozdravu s pesmijo Povej, zakaj. Koliko si bila takrat stara? Kakšna je bila ta izkušnja zate, poslušala te je vsa Slovenija? Zelo zanimiva izkušnja. Smešno je bilo, da je bilo veliko kamer, saj je studio relativno majhen. Spomnim se, da sem srečala Jana Plestenjaka in se slikala z Blažem Švabom. Stara sem bila enajst. 6. Kam hodiš k solopetju? Šola petja Orfeus. Pesem ja nastajala na daljavo. Naredil jo je Denis Maver, s katerim sva se spoznala na poroki, na kateri smo skupaj peli. Vse se je hitro odvilo, vendar se mi zdi, da je res lepo izpadlo. 5. Pred letom in pol si tudi bila v ožjem izboru za Vesele note. Predstavila si se nam s pesmijo Ne, ni res. Takrat smo bili prvič seznanjeni s tvojim pevskim talentom. Bi nam lahko zaupala, zakaj si se odločila za to pesem? Kako si doživljala nastop? Izbrala sem si jo, ker je kar zahtevna. Postavila sem si cilj, da mi jo bo uspelo dobro zapeti. Res sem zapela, tako kot sem si želela in se tako uvrstila na četrto mesto, na kar sem zelo ponosna. 7. Kakšne so tvoje sanje oz. cilji s petjem? Logično, da si želim, da bi od petja živela, vendar je to v Sloveniji malo težje, zato bi rada postala profesorica petja oz. nekaj v tej smeri. 8. Kako se spopadaš s tremo? Rečem si, da bo vse v redu in se poskušam umiriti. Laura nam je zaupala še, da nastaja njena nova pesem, česar se zelo veselimo. Intervju pripravila: Deja Ilovšek 3. Verjetno imaš kakšnega idola. Katerega in zakaj? Beyonce. Odlično petje (smeh). 4. Lansko leto si ravno v tem božičnem času izdala svojo prvo avtorsko pesem Decembrski poljub. Tudi meni je pesem všeč. Nam lahko predstaviš, kako je prišlo od ideje do izvedbe?

2022 Kulturni intervju 35 Tudi Deja Ilovšek, dijakinja drugega letnika, se prav aktivno ukvarja z glasbo. 1. Kako dolgo se že ukvarjaš z glasbo in s katerim inštrumentom si začela? Že od nekdaj sem se zanimala za glasbo. Najprej me je navduševalo petje, kljub vsemu pa sem se najprej odločila za inštrument. V drugem razredu osnovne šole sem začela igrati frulico, saj sem imela namen igrati pihalo, vendar sem se leto kasneje odločila za godalo. 2. Kdo je tvoj vzornik in zakaj? Pevki Adele in Demi Lovato. Sami pišeta svoja besedila in dajata v pesmi delček sebe, kar se vsekakor zazna. Upata si pokazati tudi svoje slabosti, strahove ipd. Kar se tiče inštrumenta pa vsekakor Lindsey Stirling. Že od majhnega jo spremljam, saj ne le da igra violino, zraven deli zgodbo in tudi pleše, kar je zelo težko. 3. Ali imaš podporo družine in prijateljev na ustvarjalni poti? Na začetku očetu ni preveč dišalo moje ukvarjanje z glasbo, zdelo se mu je potrata časa. Sedaj, ko sem nadgradila svoje znanje, pa me starši na glasbeni oz. umetniški poti podpirajo. Prijatelji prav tako. Mislim, da ni lepšega, da imaš ob sebi osebe, ki te cenijo in te podpirajo na tvoji ustvarjalni poti. 4. Kako usklajuješ čas, ki ga nameniš glasbi, s šolo in svojim prostim časom? Priznam, da je včasih res zelo težko, saj si želim tako v šoli kot v glasbeni šoli pridobiti največ, ker vem, da sem sposobna. Prostega časa imam malo, vendar ga vseeno stoodstotno izkoristim. 5. Na katere dosežke si najbolj ponosna? Najbolj sem ponosna na to, kar se je zgodilo pred kratkim, ko sem bila poklicana na snemanje reklame, ki se žal zaradi korone ni izvedlo do konca. Sodelovala sem z znanim slovenskim producentom Simonom Šimatom in s kitaristom iz benda Nude. 6. Seveda tudi veliko nastopaš. Ali v tem uživaš in zakaj? Oder je zame kot nekakšen kruh, brez katerega ne morem živeti. Sedaj, ko je bilo vse zaprto zaradi korone, so bili tudi nastopi odpovedani, kar mi je res manjkalo. Že od malega sem navajena stati na odru v kakršni koli vlogi; kot pevka, inštrumentalistka, napovedovalka, igralka ipd. Tega sem se res navadila, saj tako izražam sebe še ostalim. 7. Koliko inštrumentov igraš? Končala sem nižjo glasbeno šolo za violino, nekaj časa sem hodila tudi h godalnemu orkestru. Zadnja tri leta hodim k solopetju, prav tako pa se sama učim klavir in kitaro. 8. Kakšno zvrst glasbe najraje izvajaš? Pop in rock, včasih tudi balade. Vsekakor pa tudi svoje avtorske pesmi. Intervju pripravila: Lea Priteržnik

36 Jezikovni kotiček 2022 How to save the world Sodelovali smo tudi na tekmovanju v znanju angleškega jezika za dijake drugih letnikov srednjih šol. Naslov tekmovanja je How to save the world in three easy steps. Za vas smo intervjuvali dijake Anžeta Kovača, Laro Rečnik, Lucijo Klančnik, Lano Ribič in Ivo Kos, ki so sodelovali na tekmovanju. 1. Kdo iz vaše skupine je začel s tem projektom? Začela je Lara Rečnik, vendar sama pri tem projektu ni mogla sodelovati, saj je bilo v skupini potrebno sodelovanje najmanj štirih posameznikov, zato je prosila Lano, Lucijo in Ivo, da se ji pridružijo. Ker pa so vedele, da bodo potrebovale nekoga, ki zna urejati in montirati videoposnetke, so za sodelovanje prosile še mene (Anžeta). všteti so popravki, ki smo si jih priporočali. Da smo vse skupaj oddali, pa smo potrebovali okoli en mesec. 4. Kako ste si v skupini med seboj razdelili delo? Lara je napisala tekst ter svoj glas posnela. Vsi smo snemali in podajali ideje za video, Anže je video spremenil v celoto, Iva je uredila naslovnico, Lana in Lucija pa sta uredili mapo ter ves material oddali na dogovorjeno mesto. 5. Ali ste potrebovali pomoč mentorice? Profesorica ga. Štante Kapun nam je svetovala, kako bi lahko kaj izboljšali. Preverila je izgovorjavo in nas usmerjala. 2. Kaj vas je motiviralo pri ustvarjanju tega videa? Motivirala nas je želja po novih izzivih in druženju, saj se zaradi korone med razredi nismo mogli tako povezati kot drugače. Ogromno časa smo preživeli v karanteni in se šolali na daljavo. Med tem sodelovanjem smo se med seboj zelo povezali in smo za to hvaležni. 3. Kako dolgo ste snemali video oz. koliko poskusov ste zanj potrebovali, da ste dosegli želeni rezultat? Za snemanje smo se dobili dvakrat, za celoto pa smo porabili bistveno več časa. Približno 14 dni, da smo naredili video, 6. Vas je to tekmovanje motiviralo za ustvarjanje podobnih projektov v prihodnosti? Seveda, saj smo se ob pripravljanju projekta zabavali, se med seboj povezali ter bolje spoznali. Upamo, da se bo ponudil še kakšen projekt, ki nas bo zanimal, kot nas je ta. 7. Kaj ste se naučili? Strpnosti, sodelovanja, upoštevanja mnenja drugih, tudi nekaj novih besed Najpomembneje pa je, da smo postali boljši prijatelji. Držimo pesti in upamo na najboljše rezultate! Intervju pripravila: Lea Priteržnik

2022 Jezikovni kotiček 37 Evropski dan jezikov Na pobudo Sveta Evrope vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Na ta dan še posebej spodbujamo učenje jezikov. To je znanje, ki ga potrebujemo za sedanjost in prihodnost. Izvedli smo veliko različnih aktivnosti, ki se nanašajo na tematiko spoznavanja tujih jezikov. Dijakinje 3. a razreda smo pripravile igro spomin, po šoli so dijaki 3. b izobesili veliko QR kod z zanimivimi vprašanji v različnih jezikih, dijakinje 2. a pa so pripravile poučno radijsko uro in zanimive dnevne izzive za vse dijake. Spoznali smo, da je Evropa bogata, velika zakladnica različnih kultur in pestrosti jezikov. Torej velja, več jezikov znaš, več veljaš. Urška Pučnik

38 Naravoslovni kotiček 2022 BOBER Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega mišljenja, namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem. Njegov namen je spodbuditi zanimanje posameznikov za računalništvo. Pokazati želimo, da računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, urejanje besedil ter poslušanje glasbe in gledanje filmov. Računalnik je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalnikarju ni nikoli dolgčas. Pri pripravah na tekmovanje udeleženci spoznajo računalniško področje na zabaven in poučen način. Tekmovalna vprašanja se navezujejo na algoritmično razmišljanje, logično sklepanje in razvoj spretnosti za reševanje problemov. Ugotovijo, da je razmišljanje oziroma ustvarjalno reševanje problemov zanimivo in zabavno. Letos je tekmovalo 20 dijakov, od tega jih je nekaj dobilo bronasto priznanje, uvrstitev na državno tekmovanje je za las zgrešila dijakinja Fiona Vodopivec, a ji za dosežen rezultat lahko vseeno čestitamo. Se želite tudi vi preizkusili v reševanju bobrove naloge? Izvolite. V. I. Celica je zakon»biologija je najmočnejša tehnologija, ki je bila kdaj koli ustvarjena. DNA je programska oprema, beljakovine so strojna oprema, celice pa so tovarne.«to je bila misel, ki je spodbudila nadobudnega dijaka prvega letnika Žigo Juharta k ustvarjanju. V prostem času je iz žice, časopisa in lepila ustvaril različne tipe celic. Vsak model celice je unikaten in vsebuje sestavne dele, ki so podrobno ustvarjeni. Pobarval jih je z različnimi pisanimi barvami, da takoj privabijo oko gledalca. Profesorica Darinka Gilčvert Berdnik je slike celic poslala v Ljubljano, kjer je Žiga prejel veliko pohvalo. Že v osnovni šoli je bil navdušen predvsem nad fiziko in kemijo ter se udeleževal različnih tekmovanj. Čeprav je šele v prvem letniku, ima za prihodnost velike načrte. Njegove sanje so, da bi študiral mikrobiologijo ali kvantno fiziko. Lara Leber

Naravoslovni kotiček 2022 39 ZAKAJ? V novembru 2021 je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko objavila natečaj z naslovom Zakaj?, s katerim je osnovnošolce, dijake in študente želela vzpodbuditi k interesu za področje STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika). Naloga je bila, da dijak ali dva dijaka skupaj izdelata video o različnih temah iz naravoslovja, in sicer predvsem o uporabi sodobne tehnologije in razumevanju pomena njihovega delovanja. Dijaki so si morali zastaviti vprašanje ZAKAJ? Torej Zakaj so izum, orodje ali tehnologija pomembni? Zakaj je pomembno razumeti, kako tehnologija deluje? Nenazadnje Zakaj je to pomembno za dijaka? Scenarij in žanr posnetkov je bil odprtega tipa. Zaželeno je bilo, da se prikaže konkreten problem, ob katerem se pojavi vprašanje Zakaj? Dijaka Anže Kovač in Joži Satler sta se pod mentorstvom profesorice informatike Vasje Ivančič lotila projekta in v ustreznem času izdelala video. Pogledate si ga lahko na povezavi: https://youtu.be/yllihqksnei Na natečaju sta dosegla drugo mesto v državi! Prejela bosta praktični nagradi, šola pa učni pripomoček za zanimivo izvajanje nekaterih ur informatike. Joži in Anže, iskrene čestitke!! V. I.

40 šport 2022 Jesenski športni dan V septembru smo se dijaki 1., 2. in 3. letnikov odpravili na pohod. Prvi letniki so se povzpeli na Stolpnik, 2. letniki so šli do Žičke kartuzije, 3. letniki pa smo osvojili Golek. Čeprav nas je zjutraj na štartu zelo zeblo, so nas kmalu pogreli topli sončni žarki, družba sošolcev pa je pohod le še popestrila. Dijaki tretjih letnikov smo bili na vrhu vzpona kar malo izmučeni, vendar nam to ni pokvarilo dobre volje, in tudi po poti navzol so se pletle same zanimive debate. Na koncu smo vsi dobre volje, malo utrujeni, a zelo ponosni nase, prišli nazaj. Fiona Vodopivec

2022 šport 41 Naš gol? Preprečiti tvojega Pri nas je polno nadobudnih mladih športnikov, ki jih lahko opazimo tudi na novem šolskem koledarju. Udeležujejo se tekmovanj, trenirajo, stremijo k cilju, pa je povsod tako? Raziskave kažejo, da se danes manj kot 10 % vseh najstnikov ne giba dovolj. Razlogi se razlikujejo; pomanjkanje športnih površin, premalo število športnih naprav (njihova nepravilna uporaba, ki privede do poškodb) in pomanjkanje motivacije. Motivacija za izvajanje različnih športnih aktivnosti upada, ker najstniki raje posežejo po mobilnih napravah, kot pa se odpravijo»športat«v naravo. S tem povečajo tveganje za različne srčno-žilne in dedne bolezni. Čeprav so otroci v osnovnih šolah in vrtcih aktivni (tudi pouk preživljajo zunaj učilnice), so pubertetniki premalo aktivni, česar je kriv tudi šolski sistem, saj daje prednost učenju in pridobivanju znanja znotraj učilnice, manj pa fizični aktivnosti. Vendar vse ni tako črnogledo. Na olimpijskih igrah v Tokiu je bilo največ atletov in športnikov starih manj kot 18 let v celotni zgodovini olimpijskih iger do zdaj. Najmlajša tekmovalka, stara le 12 let, je tekmovala v namiznem tenisu. Pokazala je, da je starost le številka. Lara Leber

42 šport 2022 NEPOZABEN ŠPORTNI VIKEND V sončnem septembrskem jutru nas je avtobus odpeljal proti Tolminu. Namestili smo se po sobah in pričeli s športnimi aktivnostmi. Spoznali smo naravne lepote Tolmina in okolice ter uživali v naravi. Najbolj se nam je vtisnil v spomin rafting po ledeno mrzli Soči, kjer so mnogi premagali strah pred valovi. V Kobaridu smo si ogledali muzej prve svetovne vojne in podoživljali takratne dogodke. Ob večerih pa smo se družili, se spoznavali... Spletle so se prve prijateljske vezi. Zadnji dan pa smo si ogledali še manjšo podzemno jamo. Športni vikend nas je tesneje povezal in ostal nam bo v nepozabnem spominu. Tudi v prihodnje si želimo veliko športnih vikendov. Marko Šelih

2022 šport 43