Pomen domaĊega uĊnega okolja in uĊinkovito delo s starši otrok z uĊnimi težavami

Transkripcija

1 POMEN DOMAČEGA UČNEGA OKOLJA IN UČINKOVITO DELO S STARŠI OTROK Z UČNIMI TEŽAVAMI Andreja Jereb, univ. dipl. pedagog Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, e-naslov: andreja.jereb3@gmail.com Domače učno okolje je otrokovo prvo in najbolj ključno učno okolje. V grobem ga lahko razdelimo na fizično učno okolje, kjer se otrok v krogu lastnega doma posveča šolskim obveznostim (soba, delovna miza, ustrezna opremljenost za učenje, ustreznost barv in osvetljenosti, odsotnost motečih zvokov in drugih delavnikov, ki odvračajo učenčevo pozornost od učenja, spodbudne in motivacijske misli ter seznam učenčevih želja, šolskih ciljev ter zbrani dokazi učenčevih dosežkov na različnih izvenšolskih področjih dejavnosti) ter odnose v učenčevi družini, predvsem staršev do učenca samega, ki naj bodo kar najbolj ljubeči, razumevajoči in spodbudni do učenčevega učenja. Starši so otrokovi prvi učitelji, vzorniki in partnerji pri osvajanju prvih znanj in spretnosti. So najboljši poznavalci svojega otroka, ki ga doživljajo celostno ter dodobra poznajo otrokove talente ter šibke lastnosti. Starši si vedno prizadevajo za kar najboljšo vzgojo svojega otroka, ki jo premorejo, skladno s svojim znanjem o vzgoji, izkušnjami in občutkom za delo z otroki ter končno refleksijo in pozitivnimi spremembami vzgojnega stila svojih staršev, ki so ga bili sami deležni. Učenci z učnimi težavami potrebujejo še bolj aktivno vlogo staršev tekom svojega odraščanja od svojih vrstnikov, saj zahtevajo večje razumevanje in več spodbude ter motivacije za uspešno spopadanje z vsakodnevnimi izzivi, več konkretne pomoči na poti učenja samostojnejšega opravljanja (šolskih) nalog ter vsakodnevno vadbo spretnosti, ki jim omogočajo večjo lastno aktivnost pri partnerskem sodelovanju tako v skupini svojih vrstnikov kot tudi kasneje pri šolskem delu. Nelson (1996) je povzel raziskave o vplivu staršev na šolske dosežke otrok v nekaj točkah: otrokovi prvi in najvplivnejši učitelji so starši, otrokove predstave o šolanju in njihov vpliv na njihovo šolanje se začne s starši, najpomembnejša aktivnost za dobro utrjeno znanje in kasnejši šolski uspeh je glasno branje otrokom, starši imajo največ nadzora nad otrokovim izostajanjem od pouka, različnimi otrokovimi revijami in čtivi doma, dostopom do interneta in gledanjem televizije, kaj družina dela z otrokom je pomembnejše od izobrazbe staršev in dogodkov družine.

2 Mnogi otroci z učnimi težavami so staršem poleg vira veselja in nenehnih dnevnih izzivov tudi vzroki njihovih čustvenih stisk. Predvsem ob soočenju staršev z učnimi težavami otroka doživljajo starši kopico različnih občutkov, od šoka, zanikanja, nezaupanja, jeze, krivde, depresije, občutka sramu Nekateri starši otroka z učnimi težavami težje sprejmejo ali pa postanejo do njega pretirano zaščitniški. Ti občutki so izrazitejši ob otrokovem prehodu na naslednjo stopnjo šolanja, zato v teh trenutkih starši potrebujejo toliko večjo oporo otrokovih učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Sodelovanje med učitelji in starši je tako v svetovnem kot slovenskem okviru staro dobro stoletje. Vzrok zanj velja iskati v želji učiteljev po pomoči staršem v njihovem vzgojnem poslanstvu. Šele pred nekaj desetletji pa se je v Sloveniji razvila iniciativa po tesnejšem sodelovanju staršev znotraj šolskega sistema in konkretnega šolanja njihovih otrok v želji po nadaljevanju učiteljevih prizadevanj pomoči učencu z učnimi težavami tudi v okviru družinskega okolja. Obstajata dva temeljna pogleda na sodelovanje šole in doma (Vec, 2009): šola sprejema starše kot nujne partnerje, katerih sodelovanje je ključno za boljše funkcioniranje šole, pri čemer učitelji sprejemajo starše kot otrokove prve učitelje, prevladujoča storitvena funkcija šole, ki se mora prilagajati potrebam in zahtevam ter ciljem uporabnikov, saj je njim namenjena. Partnersko sodelovanje med učitelji in starši pomeni skupno vzgojno in izobraževalno prizadevanje tako učenčevih roditeljev (ali skrbnikov) kot učenčevih učiteljev, ki so si enakovredni partnerji nudenja kar najbolj celostne podpore učencu z učnimi težavami. Starši s svojim celostnim poznavanjem otroka ter učitelji s svojim strokovnim znanjem tvorijo komplementarni odnos pomoči. Za uspešen celostni in šolski napredek vsakega učenca, toliko bolj učencev z učnimi težavami, je nujno tesno partnersko sodelovanje med šolo in domom. Tak partnerski odnos mora postati potreba tako staršev kot učiteljev. Partnerstvo je trdno, kolikor je trden njegov najšibkejši člen. Prav zato je treba vlogo staršev okrepiti ter jih enako kot učitelje naučiti kvalitetnega medsebojnega sodelovanja. Ustvariti partnerski odnos pomeni skupno sodelovanje obeh kot enakovrednih partnerjev s specifičnimi pravicami in odgovornostjo ter jasno določenim skupnim ciljem blagor otroka. Učitelji in starši prispevajo k temu cilju svoje specifične sposobnosti in znanje. Temelj partnerskega sodelovanja je medsebojno spoštovanje in priznavanje primata specifičnih znanj in spretnosti drugemu partnerju ter dobronamerno sprejemanje nasvetov pomoči ali aktivnega medsebojnega sodelovanja. Vloga staršev in učiteljev (šole kot institucije) je dopolnjujoča, zato morajo imeti skupne cilje pomoč učencu, učiteljem in staršem. To zahteva odprt in spoštljiv odnos med starši in učitelji, ki je osnova sprotne kvalitetne komunikacije med starši in učitelji v želji čim prej odkriti (identificirati) otrokove učne težave, čim prej začeti z različnimi strategijami pomoči

3 otroku, tako v šolskem kot domačem okolju, mu nuditi kvalitetno in kar najbolj celostno pomoč in spremljanje njegovega napredka itd. Kot kažejo rezultati raziskave (Magajna in sod., 2008) na vzorcu 277 staršev učencev z učnimi težavami, ki obiskujejo predmetno stopnjo, so starši sami izrazili željo po tesnejšem sodelovanju in boljših odnosih z učitelji. V svojih predlogih so izpostavili več konkretnih navodil za pomoč svojemu otroku, več razpoložljivih učiteljev za pogovor in izmenjavo informacij o virih pomoči za otroka ter več izobraževalnih aktivnosti za starše (predavanje, delavnice, skupine staršev otrok z učnimi težavami), ki bi jim pomagale bolje spoznati naravo otrokovih težav ter nudile kar največ konkretnih nasvetov za pomoč staršev otrokom pri domačem delu za šolo. Učitelji, ki učence z učnimi težavami poučujejo, imajo namreč do staršev večkrat nerealna pričakovanja glede pomoči svojim otrokom, saj starši niso strokovnjaki za učne težave. Prav zato je verjetno toliko staršev v omenjeni raziskavi želelo pridobiti potrebna znanja s tega področja, da bi mogli svojemu otroku pri domačem delu za šolo kar najbolj pomagati. V prvi vrsti potrebujejo starši otrok z učnimi težavami kar največ informacij o otrokovem funkcioniranju v šoli ter naravi njegovih učnih težav, sledi svetovanje učiteljev staršem, kako lahko pomagajo otroku pri šolskem delu v njihovem domačem okolju in končno še ojačevanje staršev, da se zmorejo soočiti z otrokovimi učnimi težavami in kar najbolj aktivno vključiti v proces pomoči otroku ter sodelovanja z otrokovimi učitelji in ostalimi strokovnjaki, ki otroku pomagajo. Da bi zmogli in znali učitelji kar najbolj učinkovito sodelovati z otrokovimi skrbniki, je Lavoie (2008) kot ključna izpostavila naslednja načela dobre komunikacije učitelja s starši: 1. Najprej s starši ustvarite partnerski odnos. Partnerski odnos pomeni skupno sodelovanje dveh kot enakovrednih partnerjev, pri čemer ima vsak posebne pravice in odgovornost za dosego določenega skupnega cilja. Vsak partner prispeva svoje posebne sposobnosti in znanje. Na žalost je komunikacija med starši in učitelji večinoma enostranska, vodena s strani šole. Delijo se informacije, ne pa tudi moč obeh kot učitelja in vzgojitelja otroka, eden doma, drug v šoli. Velika večina kriz doma ali v šoli je direktna posledica slabe komunikacije med učiteljem in starši. 2. Bodite pozitivni. V mnogih družinah klic po telefonu ali pismo učitelja avtomatično pomeni slabe novice v zvezi z otrokovim vedenjem ali učnimi rezultati. Da bi se učitelj izognil takšnim pričakovanjem staršev, naj večkrat opravi vljudnostne klice, pove kakšen dogodek njihovega otroka, ki jih je razveselil, pozitivno presenetil. Pozitivna komunikacija lahko zelo izboljša odnos s starši. Hkrati lahko poveča učiteljevo kredibilnost s starši za tiste čase, ko jim učitelj mora posredovati tudi za starše neprijetne novice. 3. Uporabljajte 'sendvič' komunikacijo.

4 Vedno začnite klic ali pisanje na pozitiven način. Kar je problematično, naj bo vedno v sredini zapisanega. Na ta način dobi starš tako pozitivno kot negativno informacijo, zaradi česar negativna informacija ne prevlada. 4. Imejte oseben odnos do učencev in staršev. Starši želijo čutiti, da poznate njihovega otroka in ste radi v njegovi družbi. Za otroka, ki je težaven v šoli, je lahko tak odnos najpomembnejši element njegovega uspeha. Vsak starš je kdaj doživel nikoli zaključena, dolgočasna srečanja ali roditeljske sestanke, kjer je učitelj drdral, kaj vse pričakuje od svojih učencev, različne učne načrte, ni pa povedal nič, kar bi kazalo na poznavanje otroka kot posameznika in njegovih interesov, motivacije, ciljev in želja 5. Ne uporabljajte poklicnega žargona pri komuniciranju s starši. Vsak poklic ima svoje strokovno besedišče, ki je ustvarjeno za ustrezno komuniciranje med člani znotraj poklica. Vendar lahko tak poklicni žargon postane ovira pri učinkoviti komunikaciji s posamezniki, ki ne pripadajo temu poklicu. Nekateri učitelji zmedejo starše z (ne)hoteno uporabo žargonskega jezika, ki ga starši ne razumejo. Če že morate uporabiti žargonsko besedo, tudi razložite njegov pomen. Ključno pri komunikaciji s starši je, da prilagajate globino, vrsto in zahtevnost komunikacije tako, da jo starši razumejo in se počutijo enakovredne partnerje učitelju. 6. Uporabljajte spodbuden dialog. Kadar napišete obvestilo staršem, pustite ne le prostor za podpis staršev, s čimer potrjujejo, da so z vsebino obvestila seznanjeni, temveč tudi prostor za zapiske, obvestilo, pripombe staršev. S tem se bodo starši počutili povabljene v sodelovanje z učiteljem. 7. Začnite in nadaljujte s pisanjem mesečnih ali dvakrat mesečnih novic za starše. Na začetku to za učitelja izgleda kot ena sama izguba časa, sčasoma, dolgoročno pa je ta čas vreden in nadvse učinkovit. V resnici učitelju prihrani veliko časa poklicati preko 30 staršev, jih nepričakovano zmotiti sredi obveznosti ali njihovih družabnih dogodkov. 8. Vsak konec tedna naj učenec nese domov mapo šolskega dela. Učitelji, ki vztrajajo, da učenci odnesejo vsak petek domov izdelke in učne liste, ki so jih naredili med tednom, poročajo o občutnem izboljšanju komunikacije s starši. Mnoge družine uporabijo mapo z izdelki svojega otroka kot tedenski ritual, kjer pregledajo otrokovo delo in nagradijo ali spodbudijo otrokov napredek in dosežke. 9. Ne dopustite nerazrešenih situacij. Učitelj naj komunicira s starši redno, tako z zgolj vljudnostnimi frazami kot v trenutkih reševanje kompleksnejših kriznih situacij. Staršem naj zaupa svoja opažanja o otroku v

5 razredu ali pa opazne spremembe v otrokovem funkcioniranju, v vzpostavljanju odnosov s sošolci in njegovih šolskih dosežkih. Sprotni in redni pogovori učitelja s starši pomagajo, da zmorejo sproti reagirati in odpravljati probleme, kadar so le-ti še majhni 10. Učinkovito razrešujte konflikte. Nestrinjanja in konflikti so pogosti ravno zaradi redke in pomanjkljive komunikacije učitelja s starši. Kadarkoli učitelj čuti, da so se kakšni starši zopet preveč oddaljili pri sodelovanju s šolo, naj nemudoma z njimi ponovno vzpostavi kontakt. Kljub morebitnim konfliktom mora učitelj ostati pri svojem delu strokoven in vedno delati samo v najboljšem interesu otroka. Se pravi, da mora znati ločiti osebo od problema. Nikoli ne sme dopustiti, da morebitni konflikti z otrokovimi starši vplivajo na njegovo obravnavo otroka. Naj poskusi naj drugačen način informirati starše, da bodo mogli na njim najbližji način razumeti, kar jim želi učitelj sporočiti. 11. Ne bodite preveč obsojajoči. Mogoče ima učitelj opravka z družino, katere vrednote, pričakovanja in dinamika so drugačna od učiteljevih. Kot profesionalec mora učitelj spoštovati kulturo družine, čeprav se z njo ne strinja. 12. Prepoznajte tri faze odnosa med učiteljem in staršem. Cheng pravi, da v odnosu med učiteljem in starši obstajajo tri glavne faze: Začetna faza zahteva od učitelja vzpostavitev verodostojnega in kompetentnega ter zaupnega profesionalnega odnosa. Postavi naj temelje odprtega sodelovanja s starši, postavi naj specifične cilje staršev in učiteljev, določi njihove vloge in odgovornosti vsakega člana v partnerstvu, Faza vzdrževanja zahteva, da učitelj uporablja redno komunikacijo in izboljšuje ali vzdržuje partnerski odnos s starši. Zaključna faza sega v čas otrokovega prehoda (tranzicije) na višjo raven izobraževanja. Učitelj naj starše opogumi, jim pove vse opažene učenčeve kvalitete, potrebne nasvete za lažji preskok na višjo raven ter z refleksijo dotedanjega sodelovanja s starši ta odnos tudi zaključi. Učitelj naj staršem zagotovi, da bo njihov otrok tudi pri naslednjem učitelju v dobrih rokah. 13. Ne poskušajte braniti tega, kar je neopravičljivo, nesprejemljivo. Pride do situacij, ko učitelj, njegov kolega ali kdo drug zaposlen v šoli ali šolskem sistemu naredi napako. Glede na učiteljevo poklicno odgovornost so take situacije precej neizogibne. Kadar učitelj stori napako, naj ne preide v obrambno držo, temveč se opraviči za storjeno napako in izrazi obžalovanje zaradi nje. Zagotovi naj, da bo v prihodnje bolj pazil, da se napaka ne bo ponovila. Tudi najbolj razburljivi starši dobro prenesejo takšno učiteljevo reakcijo. Opravičilo ni izraz značajske lastnosti ali nekompetentnosti, obratno, kaže na človekovo zrelost in samozaupanje. 14. Ne glejte staršev preveč obsojajoče.

6 Na starše svojih učencev naj učitelj gleda tudi v njegovih ostalih življenjskih vlogah, zato naj učitelj ne obsoja staršev otrok, če ne uspejo priti na dogovorjen roditeljski sestanek, ampak naj vedno vzpostavi kontakt, izrazi skrb zaradi njihovega izostanka ter jih ponudi naslednji možen datum srečanja. 15. Obdržite nepristransko 'ravnotežje moči'. V vsakem učinkovito delujočem odnosu je moč enakovredno in primerno porazdeljena. V partnerskem odnosu med učitelji in starši se je pomembno zavedati enkratnega znanja in sposobnosti obeh partnerjev. Starši so dobro usposobljeni pri razvojni zgodovini svojega otroka, njegovih interesih in življenjskem stilu. Učitelj ima znanje poučevanja in strategij spremljanja (ocenjevanja), šolske zakonodaje in postopkov ter otrokovih šolskih zmožnostih. Učitelj in starš naj si delita to znanje in izkušnje preko za obe strani najbolj učinkovitih aktivnih načinov partnerskega sodelovanja. 16. Ustvarite staršem prijazno in dobrodošlo okolje v svojem razredu in v šolski stavbi. Šola lahko k vhodu stavbe postavil prijazno tablo z dobrodošlico za starše učencev z jasnimi smerniki do prostorov za roditeljski sestanek ali govorilne ure. Nekatere šole imajo t. i. sobe za starše, v katerih starši počakajo na učitelja, imajo možnost spiti kavo ali kakšno drugo pijačo ter imajo na voljo nekatera (brezplačna) gradiva za starše. Mnogi učitelji objavljajo svoja razredna pisma in novice preko elektronske pošte staršem. Učinkovite razredne novice naj vsebujejo: napovedi prihajajočih dogodkov, opomnik, nasvete za domače delo, najboljše učence tedna, zahvale za družine, ki so kjerkoli pomagale ali sodelovale, 'seznam želja', kjer učitelj navede, za katere akcije v razredu trenutno zbirajo material, sredstva ali denar, spodbude za dopolnitev šolskega kurikula v domačem okolju (recimo, če bo kakšen film na TV, ki osvetljuje temo, ki jo trenutno obravnavajo), zanimive članke za starše, primere učenčevih zapiskov ali umetniških del, načrte za prihajajoč teden, profil ali najboljša družina tedna 17. Pomagajte staršem otrok s posebnimi potrebami razviti realno razumevanje in hvaležnost za spremljanje učnega procesa njihovega otroka. Učitelj naj se potrudi, da starši ne vidijo različnih ocenjevanj in testiranj otrokovih šibkih in močnih področij kot nečesa negativnega, kar je zgolj samo sebi namen, temveč so različni testi pomoč pri učinkovitem procesu pomoči otroku z namenom določitve zanj kar najprimernejših metod dela in morebitnih prilagoditev.

7 18. Ne obotavljajte se zagotoviti posebno izobraževanje za starše otrok s posebnimi potrebami z občasno pomočjo in nasveti za delo z otrokom doma, če to želijo. Znanje in razumevanje učitelja o otrokovih učnih zmožnostih je zelo uporabno za njegove starše, ko delajo z njim doma. Spodbudite starše k prebiranju ustreznih knjig, k opazovanju otroka in njegovega napredka, k pozitivnem govorjenju o učenju, šoli, učiteljih, k večjemu interesu za otrokovo šolsko delo, k nagrajevanju otrokovih uspehov, k spodbudam k neodvisnosti, samostojnosti otroka, k vzpostavitvi posebnega prostora in časa za otrokovo delo doma, k zagotavljanju ljubečega in podpornega družinskega okolja, k zmanjševanju uporabe kazni doma, k spodbudam za negovanje vrstniških odnosov, k počasnemu in razločnemu govorjenju itd. 19. Razumite, da je posebno izobraževanje staršev pogosto zelo problematično zaradi dejstva, da ima njihov otrok težave. Zagotovite staršem, na koga se lahko obrnejo po nasvete, kje lahko dobijo ustrezno literaturo ali gradiva za pomoč otroku doma. Starši ne smejo dobiti občutka, da so prepuščeni sami sebi, temveč da se jih spodbudi k sodelovanju v organiziranem sistemu pomoči za njihovega otroka in zanje. 20. Spodbudite posebno izobraževanje staršev, da bi razumeli vlogo 'spremljanja'. Gre za čas, ko se starši morajo nekoliko umakniti, ne skušati ves čas na vse načine pomagati svojemu otroku, temveč ga samo spremljati na poti k njegovi kar največji samostojnosti. Povejte otrokom, da tudi dober športni trener ni tisti, ki z otroki skupaj igra šport, ampak se vedno drži ob strani, igralce spodbuja, jih pravilno vodi, jim daje navodila in jim je v zgled. 21. Ne pozabite, da gre posebno izobraževanje staršev pogosto preko vrste nepredvidenih faz, ko poskušajo sprejeti in razumeti otrokovo težavo. Starši gredo od soočenja z otrokovimi učnimi težavami pa do sprejetja in konstruktivne pomoči otroku čez nekaj običajnih faz (jeza, občutki krivde, depresija, zanikanje, sovraštvo, izoliranost ). Mogoče bo zato v začetku učitelj s starši težje delal, zato naj bo zelo previden in spoštljiv do reakcij staršev, saj se zaveda, da so na težki poti sprejetja otrokovih omejitev in drugačnosti, za katero se niso prostovoljno odločili, ampak so vanjo prisiljeni. Čustvenih izpadov staršev ne vzemite osebno! Mnogi starši ne zmorejo toliko znanj, energije in prostega časa, da bi mogli otroku ustrezno pomagati, zato poiščejo pomoč usposobljenih strokovnjakov in inštruktorjev. S tem da bi starši v šoli prejeli zadostna znanja ter pridobili tudi ustrezne spretnosti sodelovanja in pomoči svojemu otroku ter strokovno podporo za konkretno vadenje šolske snovi doma, bi gotovo bili otrokov najboljši partner pomoči. Viri in literatura

8 Lavoie R. (2008). The teacher's role in home/school communication: Everybody wins! NY. Allem&co. Magajna L. in sod. (2008). Učne težave v osnovni šoli. ZRSŠ. Ljubljana. Nelson, C. (1996). Website Page authored by Carla Nelson January 22, 1996.URL: New, R.S. (1994). Reggio Emilia: Some lessons for U.S. Educators. ERIC Digests. ERIC Document Service No. EDOPS933. Vec T. (2009). Partnerstvo med šolo in starši enoznačni cilj in različnost poti. V Šola kot stičišče partnerjev. Ljubljana. ZRSŠ.