UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA David KOPRIVC UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFU

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA David KOPRIVC UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA D. O. O. univerzitetnega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, junij 2014

2 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA D. O. O. Študent: Študijski program: Smer: David KOPRIVC Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo Strojništvo Mentor (FS): Mentor (EPF): red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER red. prof. dr. Duško URŠI Maribor, junij 2014

3 II

4 I Z J A V A Podpisani David KOPRIVC izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof. dr. Boruta BUCHMEISTRA in somentorstvom red. prof. dr. Duška URŠI A; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršne koli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: III

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Borutu BUCHMEISTRU in mentorju red. prof. dr. Dušku URŠI U za pomo in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju Tajfun Planina d. o. o. Posebna zahvala velja staršema, ki sta mi omogo ila študij, me spodbujala in verjela vame. IV

6 UPORABA ORODJA 3DVIA COMPOSER PRI VZDRŽEVANJU V PODJETJU TAJFUN PLANINA D. O. O. Klju ne besede: 3DVIA Composer, tehni na dokumentacija, seznam rezervnih delov, navodila, marketinški material, 3D-animacija, SolidWorks UDK: 004.4:658.58(043.2) POVZETEK V preteklosti so proizvajalci morali sprejeti visoke stroške in zamude, povezane z ustvarjanjem dokumentacije izdelkov. Danes pove ujejo svojo konkuren no prednost, zmanjšujejo stroške in pove ujejo prihranek asa z uporabo programskega orodja 3DVIA Composer. V diplomski nalogi so predstavljene prednosti in na in uporabe programa v podjetju Tajfun Planina d. o. o. V podjetju uporabljajo program za izdelavo seznamov rezervnih delov, navodil za uporabo in za servisne storitve, animacije in u no gradivo. Glavni cilji prehoda na novo programsko podporo so bili: znižanje stroškov tiskovin, znižanje stroškov izobraževanj, optimizacija sejemskih stroškov in u inkovitejša izraba razvojnega asa. Nakup in uporaba nove programske opreme sta se v podjetju pokazala kot smotrna odlo itev, s katero so uspešno optimizirali stroške. V

7 APPLICATION OF 3DVIA COMPOSER TOOL FOR MAINTENANCE AT THE COMPANY TAJFUN PLANINA D.O.O. Key words: 3DVIA Composer, technical documentation, spare parts lists, instructions, marketing materials, 3D animation, SolidWorks UDK: 004.4:658.58(043.2) ABSTRACT In the past, manufacturers have had to accept the high costs and delays associated with creating technical documentation. Today, however, product manufacturers are increasing their competitive advantage, cutting costs and saving time by using the 3DVIA Composer software tool. This thesis presents the advantages and how to use the software at the company Tajfun Planina d. o. o. The company uses the software to produce spare parts lists, instructions for use and maintenance services, animation and study material. The main objectives of the transition to the new software are: to reduce the cost of printed materials, to reduce the cost of training, the optimisation of fair costs and the more effective use of development time. The purchase and use of the new software by the company have proven to be a wise decision that has led to the successful optimisation of costs. VI

8 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Splošno podro je diplomskega dela Opredelitev problema dela Struktura diplomskega dela PREDSTAVITEV PODJETJA TAJFUN PLANINA D. O. O PREDSTAVITEV IZDELKOV PODJETJA Gozdarski vitli Hidravli ni vitli TAJFUN (AHK) Profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO in EGV 60 PRO N Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x Mobilna ži nica MOZ Rezalno-cepilni aparati Prenosni škripec Tajfun PS Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS Dvigala Tajfun LIV Gozdarska elektronska premerka Bob PREDSTAVITEV PROGRAMSKEGA PAKETA 3DVIA COMPOSER Uporaba programa 3DVIA Composer v podjetju Tajfun Planina, d.o.o Prikaz programskega okolja in najuporabnejših orodij Uvoz 3D-modelov v okolje 3Dvia Composer Izdelava interaktivnih in tiskanih seznamov rezervnih delov Primer izdelave seznama rezervnih delov Primer izdelave 3D-animacije Prikaz izdelave 3D-animacije Objava animacije VII

9 4.6 Marketinške spletne vsebine in katalogi Izdelava renderjev (fotorealisti nih slik) PREGLED STANDARDOV IN ZAHTEV DOKUMENTACIJE IZDELKA STROŠKI INVESTICIJE IN UPORABE PROGRAMA 3DVIA COMPOSER SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV KAZALO SLIK Slika 2.1: Logotip podjetja Tajfun Planina d. o. o. [1] Slika 2.2: Tajfun Planina d. o. o. skozi as [1] Slika 2.3: Nova montažno-skladiš na hala zunaj [1] Slika 2.4: Nova montažno-skladiš na hala znotraj [1] Slika 3.1: Gozdarski vitel EGV 65 AHK SG Slika 3.2: Gozdarski vitel EGV 60 PRO N Slika 3.3: Gozdarski vitel EGV 60 PRO Slika 3.4: Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x Slika 3.5: Mobilna ži nica MOZ 300 (transportni položaj) Slika 3.6: Mobilna ži nica MOZ 300 (delovni položaj) Slika 3.7: Rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy Slika 3.8: Rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy Slika 3.9: Prenosni škripec Tajfun PS Slika 3.10: Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS Slika 3.11: Dvigalo Tajfun LIV Slika 3.12: Gozdarska elektronska premerka Bob Slika 3.13: Informacijski sistem Bober Mobile Slika 4.1: Prikaz poteka izdelave podpore izdelka po konvencionalni metodi [4] Slika 4.2: Prikaz poteka podpore izdelave izdelka s 3DVIA Composerjem [4] Slika 4.3: Tajfun Planina d. o. o. na letni konferenci SolidWorks 2014 [5] VIII

10 Slika 4.4: Prikaz delovnega okolja 3DVIA Composer Slika 4.5: Okno Quick access toolbar Slika 4.6: Zavihek Home Slika 4.7: Zavihek Render Slika 4.8: Zavihek Author Slika 4.9: Zavihek Transform Slika 4.10: Zavihek Workshop Slika 4.11: Zavihek Animate Slika 4.12: Okna Assembly Pane, Collaboration Pane in Views Slika 4.13: Okno Properties Pane Slika 4.14: Zavihek Status Bar Slika 4.15: Okno Viewport Slika 4.16: Okno Timeline Slika 4.17: Okno Workshops Slika 4.18: Prikaz orodja Digger v funkciji Slika 4.19: Prikaz orodij v Digger oknu Slika 4.20: Prikaz zavihka v SolidWorks programu Slika 4.21: Prikaz okna za izbiro lokacije in poimenovanja v SolidWorks programu Slika 4.22: Prikaz okna za Save as v SolidWorks programu Slika 4.23: Prikaz okna Open (odpri) v 3DVIA Composer programu Slika 4.24: Prikaz samodejnega pretvarjanja CAD-formata v *.smg format Slika 4.25: Centrifugalna sklopka v programskem okolju 3Dvia Composer Slika 4.26: Prikaz orodij v zavihku Transform Slika 4.27: Centrifugalna sklopka v eksplodiranem stanju Slika 4.28: Prikaz nastavitev BOM in podatkov iz SolidWorksa Slika 4.29: Prikaz tabele BOM in obla kov Callouts Slika 4.30: Prikaz Publish zavihka Slika 4.31: Prikaz Seznama rezervnih delov v PDF-formatu Slika 4.32: Izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl Slika 4.33: Izbira sklopa E08500 Sklopka kpl Slika 4.34: Izbira elementa E08511 Gred sklopke Slika 4.35: Prikaz orodij v zavihku Transform IX

11 Slika 4.36: Prikaz slik v zavihku pogledi Views (pogledi) Slika 4.37: Prikaz orodij na asovnem traku Timeline Slika 4.38: Orodje za kreiranje video formata Slika 4.39: Predvajanje video animacije v Windows Media Player Slika 4.40: Prikaz slike za montažo iz navodil Slika 4.41: Prikaz orodja za izvoz fotorealisti nih slik Slika 5.1: Grafi ni prikaz korakov do CE [8] Slika 5.2: Grafi ni prikaz oznake CE [9] Slika 6.1: Izdelava eksplozijske risbe v programu SolidWorks KAZALO TABEL Tabela 6.1: Skupni strošek uporabe programskega orodja 3DVIA Composer Tabela 6.2: Skupno število kopij dokumentacije na leto X

12 UPORABLJENI SIMBOLI % odstotek evro (denarna enota) UPORABLJENE KRATICE 2D Dvodimenzionalen 3D Tridimenzionalen API Application programming interface AVI Audio Video Interleave BOM Bill of materials CAD Computer Aided Design CE Conformité Européenne - evropska skladnost EFTA European Free Trade Association EGP Evropski gospodarski prostor EU Evropska unija FS Fakulteta za strojništvo HTML Hyper Text Markup Language IETM Interactive electronic training manuals IGES Initial Graphics Exchange Specification ISO International Organisation for Standardization JPEG Joint Photographic Experts Group XI

13 PDF Portable Document Format PRT Part or model file format SAP Systems, Applications and Products SLDASM SolidWorks Assembly File SMG 3D light weight file STEP Clear Text Encoding of the Exchange Structure SVG Scalable Vector Graphics XML Extensible Markup Language XII

14 1 UVOD 1.1 Splošno podro je diplomskega dela S prihodom finan ne gospodarske krize se je v zadnjem desetletju gospodarstvo in poslovno okolje mo no spremenilo. Gospodarski subjekti so primorani stremeti k finan ni optimizaciji in ekonomski u inkovitosti lastnega delovanja. Podjetja so se prisiljena ukvarjati z optimiziranjem stroškov in var evanjem ter s problematiko rasti in z višanjem prodaje. Konkuren nost na globalnem gospodarskem trgu in obstanek podjetja zagotavljajo le takšne ekonomske smernice. Tako kot ostalim konkuren nim podjetjem je tudi podjetju Tajfun Planina d. o. o. cilj zniževanje stroškov, ve anje prodaje in s tem dobi ka, saj le to omogo a obstanek na trgu ter nadaljnji razvoj in rast samega podjetja. Diplomska naloga se osredoto a na predstavitev programskega paketa 3Dvia Composer, prednosti uporabe paketa in samega dela z njim. Uporaba tega programa predstavlja znižanje stroškov na razli nih podro jih izdelane dokumentacije in privar evani as v razvojnem oddelku. 1.2 Opredelitev problema dela prikazuje razliko med konvencionalno metodo izdelave tehni ne dokumentacije in izdelavo s programskim orodjem 3Dvia Composer. V delo je vklju ena predstavitev programa, njegove uporabne vrednosti, izdelava slikovnih navodil, seznamov rezervnih delov, navodil za serviserje ter sejemskih in predstavitvenih animacij. Cilj diplomskega dela je jasen prikaz ekonomske upravi enosti oz. prihranka, ki ga uporaba programskega paketa omogo a, ter s tem smotrnosti nakupa in uporabe programa

15 1.3 Struktura diplomskega dela Uvodno poglavje diplomske naloge Uporaba orodja 3dvia Composer pri vzdrževanju v podjetju Tajfun Planina d. o. o. opredeljuje splošno podro je diplomskega dela; sledi opredelitev problema ter struktura diplomske naloge. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi podjetja Tajfun Planina d. o. o. in kratki zgodovini razvoja podjetja. V tretjem poglavju so predstavljeni izdelki in stroji podjetja, za katere je bila tehni na podpora in dokumentacija izdelana s programskim paketom 3DVIA Composer. V etrtem poglavju je predstavljen programski paket 3DVIA Composer in njegova uporaba v podjetju. V nadaljevanju je prikazana izdelava interaktivnih slikovnih navodil, seznamov rezervnih delov, navodil za serviserje, sejemskih in predstavitvenih animacij in marketinškega materiala. Peto poglavje zajema pregled standardov in zahtev pri izdelavi dokumentacije izdelka. V šestem poglavju je zajeto ugotavljanje stroškov nakupa programske opreme, kalkulacije stroškov in var evanja v povezavi z uporabo programa in prikaz smotrnosti nakupa in uporabe programa. Sedmo poglavje je namenjeno sklepu in ugotovitvam diplomskega dela. Na koncu sledi seznam uporabljenih virov

16 2 PREDSTAVITEV PODJETJA TAJFUN PLANINA D. O. O. Podjetje Tajfun Planina d. o. o., s sedežem na Planini pri Sevnici, je proizvodno podjetje, ki ga je leta 1967 ustanovil g. Jože Špan. Na za etku je bila to manjša obrtna delavnica, ki je postopoma prerasla v proizvodnjo puhalnikov, imenovanih Tajfun, po katerih je podjetje dobilo tudi ime. Izdelovali so tudi obra alnike sena, imenovane Sental, in prikolice. Leta 2002 je vodenje družbe prevzel g. Iztok Špan. Danes je podjetje s 180 zaposlenimi najve ji proizvajalec gozdarske mehanizacije v Evropi. Slika 2.1: Logotip podjetja Tajfun Planina d. o. o. [1] Svoj proizvodni program, ki v osnovi zajema gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje, v ve kot 90 % izvozijo na tuja tržiš a: Evropsko unijo, Kanado, Norveško, ZDA, Južno Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Švico, države bivše Jugoslavije, Rusijo, Belorusijo, Litvo, ile... Vsako leto je podjetje navzo o na vseh ve jih sejmih doma in po svetu. Slika 2.2: Tajfun Planina d. o. o. skozi as [1] - 3 -

17 Leta 2011 so ustanovili h erinsko podjetje TAJGO LLC v ZDA, novo razvojno in proizvodno družbo Tajgo d. o. o. v Sloveniji ter svoje prodajne prihodke pove ali za kar rekordnih 40 %, kar jim je v letu 2012 med drugim prineslo tudi nagrado rating leta za družbe z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu. V letu 2012 so poleg prejetja nagrade rating leta doživeli kar nekaj prelomnih dogodkov. Ustanovili so že tretje h erinsko podjetje v tujini, Tajfun RIS v Republiki Srbiji, v juliju so z otvoritvijo nove montažno-skladiš ne hale obeležili že 45-letni obstoj podjetja in razvili nov rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy, prvi profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO, mobilno ži nico MOZ 300, nov prenosni škripec PS 130, v svojem h erinskem razvojnem podjetju Tajgo d. o. o. univerzalni daljinec Tajfun KIS 200, s katerim je možno na daljavo upravljati stroje in koordinirati komunikacijo med njimi, prav tako pa so v dogovoru s podjetjem Cerjak d. o. o. za eli tržiti kardanske gredi s prepoznavno, njim prilagojeno podobo. Slika 2.3: Nova montažno-skladiš na hala zunaj [1] Slika 2.4: Nova montažno-skladiš na hala znotraj [1] - 4 -

18 Poleg številnih novosti na podro ju razvoja novih izdelkov pa sta v letu 2012 Tajfun zaznamovala tudi dva prevzema podjetij. Po prevzemu podjetja LIV hidravlika v Postojni so ustanovili novo podjetje, imenovano Tajfun LIV d. o. o. Nadaljevali in dopolnili so prodajni asortiman tega podjetja, s imer bodo lahko kupcem ponudili tudi hidravli na dvigala, ki se na trgu trenutno uvrš ajo v sam vrh in imajo ve kot 40-letno tradicijo. V tem letu so prav tako prevzeli blagovno znamko Bober podjetja DATAPAN d. o. o. iz Solkana, pod katero rastejo inovativne gozdarske rešitve in so trgu ponudili gozdarsko elektronsko premerko Bob800. Povzetek dogodkov: 1967: ustanovitev podjetja Tajfun Planina d. o. o., prvi izdelek podjetja (puhalnik za seno, imenovan TAJFUN), 1972: pri etek proizvodnje obra alnikov za seno, imenovanih Sental, 1979: pri etek proizvodnje gozdarskih vitlov, 1991: podjetje se na osnovi POZD preoblikuje v d. o. o., 1994: za etek proizvodnje vitlov tipa A, prodor na zahodnoevropske trge, 2001: za etek proizvodnje rezalno-cepilnih strojev RCA, 2003: prevzem upravljanja planinskega gradu, 2008: pri etek proizvodnje RCA 400 joy, pri etek novih tipov vitlov, ustanovitev prve h erinske družbe v tujini, imenovane Tajfun Rus v Rusiji, 2009: posodobitev gozdarskih vitlov in za etek proizvodnje gozdarskega vitla tipa EGV 65 AHK ZS, 2010: za etek proizvodnje dvobobenskih gozdarskih vitlov tipa DVV 2 x 90, 2011: ustanovitev h erinskega podjetja Tajgo LLC v ZDA, - 5 -

19 ustanovitev razvojne in proizvodne družbe Tajgo d. o. o. v Sloveniji, pove anje prihodkov za rekordnih 40 %, 2012: prejem nagrade rating leta za podjetja z najboljšo bonitetno oceno, ustanovitev podjetja Tajfun Ris v Srbiji, prevzem podjetja LIV hidravlika in ustanovitev novega podjetja Tajfun LIV, prevzem blagovne znamke Bober, 45. obletnica obstoja podjetja Tajfun in otvoritev nove montažne hale, pri etek sodelovanja s podjetjem Cerjak d. o. o. in trženje kardanskih gredi s Tajfunu prilagojeno podobo, 2013: preimenovanje h erinske družbe v ZDA Tajgo LLC v Tajfun USA LL, za etek proizvodnje prvega profesionalnega vitla EGV 60 PRO N, za etek proizvodnje prenosnega škripca PS 130, ustanovitev h erinskega podjetja v Braziliji Tajfun do Brasil Equipamentos Florestais Ltd

20 3 PREDSTAVITEV IZDELKOV PODJETJA V podjetju Tajfun se zavedajo, da ima inovativnost tudi v gozdarstvu zelo pomembno vlogo in je gotovo eden izmed bistvenih pogojev za dolgoro no ohranjanje konkuren nosti podjetja in ne nazadnje tudi za njegovo preživetje. V podjetju nove izdelke razvijajo sami in jih š itijo s patenti, prodajajo jih pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. Z razvojem in prototipi se ukvarja približno 10 % zaposlenih. V zadnjih petih letih je bila povpre na rast podjetja Tajfun približno 12 % na leto, kar pripisujejo predvsem vztrajnemu, dobremu delu na trgu, dobremu prodajnemu in poprodajnemu servisu, partnerskim odnosom s kupci, uveljavljeni blagovni znamki in vrhunskim izdelkom. Poslanstvo podjetja se kaže v razvoju, proizvodnji in trženju gozdarske mehanizacije, ki je namenjena u inkovitemu, varnemu in ekološko prijaznemu postopku pridobivanja in obdelave lesa. Prizadevanja pri razvoju vseh novih strojev in gozdarske opreme gredo v smeri inovativnosti, prijaznejše uporabe za kon nega uporabnika in podpore trgovski in servisni mreži. Za tehni no podporo izdelkom, kot so interaktivna navodila za varno uporabo izdelkov, navodila za serviserje, seznamov rezervnih delov, animacij za popravilo ali sestavo komponent in izdelkov, uporabljajo programsko orodje 3DVIA Composer. Razvoj podjetja in proizvodnje se kaže tudi v nenehnem širjenju avtomatizacije proizvodnje, katere delež v proizvodnji podjetja je danes približno 75 %. S širjenjem proizvodnega programa, s prevzemanjem uspešnih in že uveljavljenih podjetij s proizvodnjo sorodnih gozdarskih izdelkov in v osvajanju novih trgov povsod po svetu ter z ustanavljanjem erinskih podjetij v tujini je vizija podjetja Tajfun z intenzivnim razvojem postati vodilni proizvajalec gozdarske mehanizacije v svetu. 3.1 Gozdarski vitli V Tajfunu so prve gozdarske vitle razvili in za eli proizvajati leta Vitle nenehno posodabljajo, nadgrajujejo in izdelujejo razli ne tipe za razli ne potrebe. Razvoj gozdarskih vitlov gre vedno bolj v smeri razvoja hidravlike, vedno manj je klasi ne mehanike. Izziv je prilagoditi stroje posebnim terenskim razmeram (klanci, razmo en teren ), v smeri uporabe - 7 -

21 novih sodobnih materialov (lažji stroji, uporabnejše dimenzije strojev), izboljšanje zmogljivosti strojev, sodobnejši dizajn, pove anje uporabnosti stroja (ve funkcij) in avtomatizacija le-teh Hidravli ni vitli TAJFUN (AHK) So elektro-hidravli no krmiljeni vitli z lastnim hidravli nim sistemom, ki je vgrajen v samo ogrodje vitla, kar zagotavlja varnost pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Takšen sistem omogo a uporabniku udobno, varno in enostavno upravljanje s krmilno konzolo (serijsko) ali radijsko-daljinskim upravljanjem (opcija). Radijsko-daljinsko upravljanje omogo a krmiljenje vitla (brez dodatnih posegov v sam vitel) in traktorja (regulacija vrtljajev motorja, zagon in ustavitev motorja traktorja in vklop kardanske gredi). Bistvena prednost takšnega krmiljenja je v tem, da z vitlom in traktorjem dela le ena oseba, kar pomeni ve jo u inkovitost in varnost pri delu. Pri hidravli nih vitlih je opcijsko v ponudbi še hidravli no gnani škripec, ki nudi pomo pri izvla enju vrvi iz bobna ter omogo a enakomerno navijanje ži ne vrvi na boben. Slika 3.1: Gozdarski vitel EGV 65 AHK SG - 8 -

22 3.1.2 Profesionalni gozdarski vitel EGV 60 PRO in EGV 60 PRO N V želji razviti vitel, ki bo namenjen profesionalcem in ne bo nadomestil AHK-linijo, temve jo nadgradil, so razvili precej zahtevnejšo linijo profesionalnih vitlov EGV 60 PRO. Ta linija izdelkov ima serijsko radijsko-daljinsko upravljanje, ki poleg že znanih funkcij omogo a krmiljenje kontroliranega popuš anja zavore ter spremljanje vseh parametrov na vitlu (primarnega tlaka, sile vle enja, temperature in nivoja olja). Vitel omogo a tudi nastavljivo hitrost izvla enja ži ne vrvi ter serijsko vgrajen gnani škripec, ki prepre uje nekontrolirano razvijanje ži ne vrvi. Glavni sestavni sklopi linije vitlov EGV 60 PRO so: planetni reduktor, ki je skupaj s pogonom rpalke, ve lamelno sklopko in ve lamelno zavoro integriran v sam boben vitla. Taka izvedba pomeni izredno kompaktno izvedbo, visok izkoristek, visoko produktivnost dela in manjšo porabo goriva pogonskega stroja; navijalna naprava, ki skrbi za optimalno navijanje ži ne vrvi na boben. V navijalno napravo je integriran senzor merjenja sile v vrvi, ki ima varnostno funkcijo (onemogo a preobremenitev vrvi in posledi no njenega pretrganja, hkrati varuje sklopko in zavoro) ter prakti no (omogo a konstantno silo vle enja in nastavitev poljubne sile); pritisni valj dodatno izboljša navijanje, prepre uje zrahljanje vrvi na bobnu in podaljšuje življenjsko dobo vrvi; robustno ogrodje odlikuje gradnja iz plo evine z visoko trdnostjo Domex, ki je v dveh izvedbah: EGV 60 PRO N s samo zgornjim vrtljivim gnanim škripcem, Slika 3.2: Gozdarski vitel EGV 60 PRO N - 9 -

23 EGV 60 PRO s pomi nim spodnjim škripcem, ki se ga lahko pomika z daljinskim upravljalnikom, ter hidravli no gibljivo spodnjo desko. Slika 3.3: Gozdarski vitel EGV 60 PRO Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90 Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x 90 je varen, uporabniku prijazen in var en pripomo ek za profesionalno delo v gozdu. Pogon vitla je izveden v dveh stopnjah s parom stož astih in elnih zobnikov, kar omogo a velik izkoristek (preko 96 %). Z veliko kapaciteto bobnov in primerno hitrostjo navijanja vitel pripomore k ve ji delovni u inkovitosti. Lasten hidravli ni sistem omogo a neodvisno in varno delovanje vitla. Enakomerno navijanje jeklene vrvi na boben pri izvla enju in uvla enju omogo ata gnana škripca, ki sta prosto vrtljiva 360. Sklopka je 6- lamelna, suhe izvedbe, z dolgo življenjsko dobo in enostavnim servisiranjem. Vgradnja na traktor je možna spredaj ali zadaj zaradi možnosti spremembe smeri vrtenja. Krmiljenje vitla je mogo e s krmilno konzolo ali z daljinskim upravljanjem

24 Slika 3.4: Dvobobenski vgradni vitel DVV 2 x Mobilna ži nica MOZ 300 Mobilna ži nica MOZ 300 se uvrš a v sam vrh najsodobnejših in naju inkovitejših sistemov za spravilo lesa. Odlikuje jo moderna in kompaktna gradnja, veliko delovno obmo je, visoka produktivnost, varno upravljanje in mobilnost. Hidravli na cilindra v podvozju omogo ata dvig in spust vsakega kolesa posebej, kar zagotavlja pravilno in uravnoteženo postavitev ži nice v gozdu. Delovni obseg je izredno velik, tudi do 4 ha. Daljinsko upravljanje in Smart-Drive TM krmiljenje zagotavljata udobne delovne pogoje, veliko u inkovitost in maksimalno varnost delavcev. K varnosti veliko prispeva elektronsko-hidravli ni krmilni sistem upravljanja, ker lahko z daljinskim upravljavcem poljubno izbiramo hitrost gibanja vrvi od ni do maksimalne vrednosti. Na prikazovalniku SD-DISPLAY-1,5 lahko razberemo temperaturo olja, hitrost transportiranja, lokacijo vozi ka in izberemo program delovanja. Delovni stolp s škripci dvignemo s teleskopskim cilindrom na želeno višino do 7,5 m

25 Slika 3.5: Mobilna ži nica MOZ 300 (transportni položaj) Slika 3.6: Mobilna ži nica MOZ 300 (delovni položaj) 3.3 Rezalno-cepilni aparati Rezalno-cepilni stroji, ki so uveljavljeni pod blagovno znamko RCA, so nepogrešljiv pripomo ek v gozdarstvu pri predelavi lesne biomase (iz hlodovine v polena za kurjavo). Glavni produkt serije RCA je rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy

26 Slika 3.7: Rezalno-cepilni stroj RCA 400 joy S profesionalizacijo proizvodnje drv so se pojavile želje po procesorjih za predelavo ve jih premerov hlodovine. Na trgu je veliko lesa starejših dreves, ki so ve jega premera, vendar slabše kvalitete in zato idealna za biomaso. RCA 600 joy je mobilni stroj z lastno pogonsko dizelsko enoto. Odlikuje ga kompakten dizajn, ki izhaja iz potreb po mobilnosti stroja. Slika 3.8: Rezalno-cepilni stroj RCA 600 joy

27 3.4 Prenosni škripec Tajfun PS 130 Prenosni škripci se v gozdarstvu uporabljajo kot pripomo ek za vleko hlodov iz težko dostopnih terenov ter za dvigovanje raznih bremen. Želja v podjetju je bila razviti prenosni škripec z visoko raztržno silo, z nizko težo 2,2 kg, z enostavnim zaklepom, izdelan iz loveku prijaznih materialov. Prenosni škripec Tajfun PS 130 ima nosilnost 60 kn in raztržno silo 240 kn. Pametna izvedba zaklepa omogo a hitro in enostavno odpiranje stranice škripca, hkrati pa integriran magnet v samem zaklepu omogo a nošenje škripca na pasu gozdarja, po kon anem delu pa enostavno in hitro odlaganje le-tega na zaš itno mrežo vitla. Slika 3.9: Prenosni škripec Tajfun PS Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200 Daljinski krmilnik lastne zasnove izhaja iz vedno ve je potrebe po lastnem izdelku za upravljanje strojev ter kontrolo nad njihovim delovanjem. Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS 200 je visokokakovostni dvosmerni komunikacijski sistem za krmiljenje razli nih strojev ter pridobivanje razli nih informacij v obratni smeri. Gre za sistem, ki je integriran v posamezen stroj in omogo a: možnost brezstopenjskega krmiljenja funkcij (npr. hitrosti gnanega škripca), kontrolo delovanja na ekranu oddajnika (možnost sporo anja nepravilnosti v delovanju, kot so previsok tlak olja, previsoka temperatura olja in prekora itev vle ne oz. zaviralne sile),

28 možnost vgraditve dodatnih varnostnih senzorjev (npr. G-senzorja za prepre itev prevrnitve traktorja z vitlom),»zelene funkcije«(funkcije za kontrolo nad delovanjem traktorja, npr. med krajšo neaktivnostjo operaterja samodejno odvzame traktorju plin, med daljšo prekinitvijo lahko celo ugasne traktor). ANTENA LED DIODE ODDAJNIK BAZA Slika 3.10: Radijsko-daljinsko vodenje Tajfun KIS Dvigala Tajfun LIV Tajfun LIV je specializirano podjetje za proizvodnjo hidravli nih nakladalnih dvigal. Z lastnim razvojem in s proizvodnjo so postali pomemben proizvajalec opreme za manipulacijo s hlodovino in z odpadnimi surovinami. Tridesetletne izkušnje pri razvoju in proizvodnji dvigal so njihova prednost in jamstvo za zanesljive in kvalitetne izdelke, izdelane iz materialov znanih evropskih proizvajalcev [2]. Široka paleta dvigal z nosilnostjo od 50 do 260 knm in dosegom do 14,8 m omogo a uporabnikom optimalen izbor glede na vrsto in zahteve dela, najpogosteje za uporabo v gozdarstvu in za manipulacijo s surovinami. Dvigala so namenjena za vgradnjo na traktorje, forwarderje in tovorne prikolice. Primerna so za delo na težje dostopnih krajih, kjer so mo an in zanesljiv delovni pripomo ek pri spravilu lesa [2]

29 Slika 3.11: Dvigalo Tajfun LIV 3.7 Gozdarska elektronska premerka Bob800 Gozdarska elektronska premerka Bob800 je namenjena profesionalni rabi v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji. Izdelana je iz kakovostnega aluminija, z mehansko skalo in elektroniko z integrirano bluetooth brezži no tehnologijo. Poleg možnosti merjenja preko skale na sami letvi (kot pri klasi ni premerki) premerka omogo a tudi dolo anje premera direktno v elektronski obliki. Ta možnost nam omogo a premer in ostale informacije prenašati direktno v program BobMobile [3]. Slika 3.12: Gozdarska elektronska premerka Bob

30 BobMobile je programska oprema za merjenje in urejanje meritev lesnih asortimentov na mobilnih napravah. Nastali podatki se lahko izmenjujejo s centralnim informacijskim sistemom. Programska oprema je modularno sestavljena in omogo a meritev stoje ih dreves, gozdno lesnih asortimentov, lesnih polproizvodov, omogo a tudi spremljanje prirastka gozdov z vidika statistike in izra un volumna dreves za odkaz oziroma posek. Nastale podatke lahko oblikujemo v dokumente (dobavnico, prevoznico, odkup od lastnika ). Moduli nam omogo ajo zajem podatkov, kot so premer debla, dolžina debla, drevesna vrsta, kvaliteta lesa, izbira kupca, izbira lastnika hlodovine in sledenje lesa po barkodi [3]. Slika 3.13: Informacijski sistem Bober Mobile

31 4 PREDSTAVITEV PROGRAMSKEGA PAKETA 3DVIA COMPOSER V zadnjem desetletju je napredek na podro ju 3D-ra unalniško podprtega na rtovanja CADoblikovalcem in inženirjem podal napredno tehnologijo in mo na orodja za ustvarjanje novih in inovativnih izdelkov. Ta orodja pomagajo CAD-inženirjem ne samo ustvarjanje in prikazovanje novih rešitev in proizvodov, ampak tudi skrajšati njihov razvojni cikel, zmanjšati stroške razvoja in izboljšati kakovost izdelka. Do nedavnega so bile glavne koristi, povezane z izvajanjem 3D CAD-tehnologije, omejene na inženirske naloge, ki so nastale, preden proizvod ugleda proizvodnjo. 3DVIA Composer ra unalniški program iz Dassault Systèmes omogo a organizacijam potrebna orodja za prekinitev konvencionalnih metod in pri etek koriš enja svojih 3D CAD-podatkov na vseh podro jih, ki vplivajo na poslovno-tehni ne komunikacije izdelkov. V obi ajnem poteku proizvodnje so zahteve po CAD-dokumentih številne. Izpolnjevanje le-teh zahteva drage inženirske ure in lahko zamakne prihod izsledkov, potrebnih za lansiranje proizvodov na trg. Vsak izmed dokumentacijskih izdelkov in grafik služi svojemu edinstvenemu namenu in podporo zanj je potrebno posebej razviti, da bi bili dovolj u inkoviti. Postopek izdelave dokumentacije je sam po sebi zamuden in postaja vse ve ji izziv ob vsaki spremembi modela, saj je z njo povezana nova posodobitev vse pripadajo e tehni ne dokumentacije in podpore izdelkov. Proizvajalci si prizadevajo najti na ine, da postanejo konkuren nejši na globalnih trgih; tako ima uporaba CAD-podatkov za podporo proizvodov odli en potencial za izboljšanje tehni ne komunikacije. Prednosti takšnega na ina so številne in imajo zelo pomemben vpliv. Inženirje lahko osvobodi ponovnega ustvarjanja eksplozijskih pogledov. Dokumentacija izdelka se lahko samodejno posodablja z najnovejšimi informacijami na rtovanja. Podobe izdelkov si lahko ogledate znotraj realisti nega 3D-okolja, kjer so informacije in zapletene podrobnosti jasno vidne in razložene. Ustvarjanje dokumentacije izdelka je pogosto lo en korak, ki sledi po oblikovanju izdelka, s tem uvaja nepotrebne zamude in potencial za predelavo. 3DVIA Composer omogo a izdelavo proizvodne dokumentacija hkrati z razvojem izdelka, kar pospeši prihod izdelka na trg in pove uje njegovo konkuren nost. Uporaba programa 3DVIA Composer proizvajalcem omogo a,

32 da preprosto znova uporabijo CAD-podatke v proizvodnih komunikacijah, kar omogo a izdelavo dokumentacije do 30 % hitreje kot z obi ajnimi metodami. Sliki 4.1 in 4.2 v nadaljevanju prikazujeta razliko asovnega poteka izdelave produkta in njegove dokumentacije po konvencionalni metodi in z uporabo 3DVIA Composerja. PRODAJA IZDELKA RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IZDELKA (CAD / CAM / PDM / PLM) DOKUMENTACIJA IZDELKA SPREMEMBE IZDELKA Slika 4.1: Prikaz poteka izdelave podpore izdelka po konvencionalni metodi [4] PRODAJA IZDELKA PRODAJA IZDELKA RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IZDELKA (CAD / CAM / PDM / PLM) PRIHRANKI DOKUMENTACIJA IZDELKA INTERAKTIVNI DOKUMENTI Slika 4.2: Prikaz poteka podpore izdelave izdelka s 3DVIA Composerjem [4] 3DVIA Composer je vodilna programska rešitev, ki omogo a te pospešitve. Z enostavnim uporabniškim vmesnikom program omogo a neinženirjem dostop do konstrukcijskih podatkov izdelka, s katerimi lahko enostavno ustvarijo pripombe, ilustracije in animacije in s tem jasno sporo ijo podatke o izdelku. Rezultat tega je popolnoma nov razred dokumentacije izdelkov, ki komunicira s strankami in partnerji v univerzalnem jeziku 3D

33 S programom 3DVIA Composer lahko: ustvarimo ali izboljšamo dokumentacijo izdelka, izdelamo navodila proizvodnih in montažnih navodil, izdelamo navodila za uporabo produkta, posredujemo informacije za servis ter to na terenska vzdrževanja in popravila, ustvarimo dinami ne marketinške spletne vsebine in kataloge, izdelamo in objavimo 3D-interaktivne priro nike za usposabljanje. 3DVIA Copmoser je narejen tako, da je primeren za uporabo na vseh namiznih ra unalnikih in ga lahko uporabljajo tudi ljudje, ki ne uporabljajo CAD-programov in nimajo potrebnega znanja o delu s temi programi. V programski paket 3DVIA Composer lahko uvozimo 3D CAD-datoteke iz programov, kot so SolidWorks, CATIA, Pro/ENGINEER, kot tudi iz drugih programov s standardnim CAD-formatom, pri emer se ohranijo vse dimenzije in omogo a izdelavo 2D-tehni ne dokumentacije v samem programu. Datoteko, kot rezultat dela v 3DVIA Composerju, lahko shranimo v številnih standardnih oblikah, kot so Microsoft Office, PDF, HTML, SVG, JPEG in AVI. Glavna prednost programskega paketa 3DVIA Composer je ta, da nam omogo a, da pri morebitnih spremembah produkta ne rabimo ponovno izdelati oziroma popravljati dokumentacije, temve nam omogo a avtomatsko posodobitev oziroma program sam regenerira vse spremembe, ki smo jih naredili na produktu. Tako lahko pri nemo z izdelavo predstavitvenih datotek, navodil za sestavo, uporabo in vzdrževanje produkta že v fazi zaklju evanja konstruiranja produkta. S tem prihranimo as in denar pri izdaji produkta. Z uporabo tega programskega paketa lahko ustvarimo bolj prijazna navodila, marketinški material in dokumentacijo, saj nam omogo a ve ji izkoristek slikovnega gradiva in slikovnih navodil z manj teksta, kar nam prihrani denar pri hitrejši izdelavi in tudi pri prevajanju tekstov. 3DVIA Composer je idealno orodje za: marketing službo kreiranje napredne, atraktivne, interaktivne vsebine za spletne strani, promocijskega materiala ipd., prodajno službo demonstriranje proizvodov potencialnim kupcem na povsem nov, atraktiven na in,

34 konstrukcijo enostavna izdelava simulacij in animacij, izdelavo servisne dokumentacije servisnih navodil, navodil za uporabo, navodil za sestavo, 3DVIA Composer prepozna veliko število vhodnih formatov datotek, kot so: CATIA, SolidWorks, PRO/E, STEP, IGES itd., 3DVIA Composer Viever omogo a rezultate izvoziti v formate, kot so: PDF, HTML, JPEG, AVI, ali v samozagonske (.exe) datoteke izredno majhne velikosti, kar jih dela idealne za pošiljanje po elektronski pošti, omogo a ogled rezultatov na iphone-u, ipod-u ter na ipad-u, 3DVIA Composer je izredno enostaven za uporabo in je namenjen uporabnikom, ki ne uporabljajo standardnih 3D-aplikacij. 4.1 Uporaba programa 3DVIA Composer v podjetju Tajfun Planina, d.o.o. V podjetju Tajfun Planina d. o. o. se je v preteklosti pokazala potreba po izboljšanju tehni ne in marketinške dokumentacije s popolno integracijo in podporo SolidWorks programu. Želja je bila, da bi lahko izsledke tehni nih komunikacij izdelovali vzporedno z razvojem produkta, kar pomeni, da bi dokumentacija vedno sledila spremembam oblikovanja in bi bila pripravljena hkrati s kon nim produktom. V letu 2010 so se v podjetju odlo ili za nakup programskega orodja 3DVIA Composer, ki je popolnoma integriran s SolidWorks programom in omogo a izredno atraktivno tehni no komuniciranje. V podjetju uporabljajo programski paket 3Dvia Composer na oddelkih: konstrukcija izdelava servisne dokumentacije, navodil za uporabo, za sestavo produkta, simulacij in animacij, marketing kreiranje interaktivnih spletnih vsebin, katalogov in promocijskih materialov, prodajna služba sejemsko demonstriranje proizvodov na povsem nov na in z uporabo velikih ekranov na dotik, kjer si lahko obiskovalci in bodo e stranke virtualno ogledajo detajlne tehni ne rešitve in animacije delovanja strojev

35 3D-interaktivne vsebine, izdelane s 3Dvia Composer, si je mogo e ogledati na mobilnih in tabli nih napravah. Vsebine si lahko ogledamo s 3DVIA Mobile aplikacijo, ki jo podpira iossistemska platforma na napravah iphone, ipod ter ipad. Podjetje Tajfun Planina d. o. o. je bilo predstavljeno na letni konferenci SolidWorks World 2014 kot odli en primer in kot referenca med podjetji, ki so uporabniki programskih paketov SolidWorks in 3DVIA Composer. SolidWorks World je vsakoletna najve ja mednarodna konferenca uporabnikov programske opreme SolidWorks in njihovih programskih dodatkov. DS SolidWorks konferenco obi ajno obiš e ve tiso obiskovalcev, ki lahko sodelujejo na razli nih predavanjih in predstavitvah. Poleg splošnih predstavitev je navadno organiziranih ve kot 150 tehni nih predavanj in delavnic. SolidWorks World 2014 je letos potekal v mestu San Diego, ki se nahaja v Kaliforniji, ZDA [5]. Slika 4.3: Tajfun Planina d. o. o. na letni konferenci SolidWorks 2014 [5]

36 4.2 Prikaz programskega okolja in najuporabnejših orodij Programsko okolje 3Dvia Composer odlikuje zelo enostaven uporabniški vmesnik. Rokovanja s programom se lahko nau i prakti no vsak, ki ima vsaj malo predznanja upravljanja ra unalnika. Navigacija med ukazi je zelo poenostavljena, saj je vsaka ikona podprta z grafi nim prikazom funkcije ukaza in tako zelo razumljiva. Na spodnji sliki (slika 4.4) je prikazano delovno okolje, ki je sestavljeno iz 8 podoken. Vsa podokna vsebujejo ukaze, ki so logi no razporejeni in so predstavljeni po to kah v nadaljevanju. Slika 4.4: Prikaz delovnega okolja 3DVIA Composer 1. Quick access toolbar orodna vrstica za hitri dostop Je vrstica ikon, ki se nahajajo na zgornji levi strani zaslona. Vsebuje pogosto uporabljene ukaze, kot so Save (shrani), Undo (razveljavi) in Redo (obnovi prejšnji ukaz). Slika 4.5: Okno Quick access toolbar

37 2. Ribbon vmesnik v podobi traku s programskimi orodji Vmesnik v podobi traku omogo a hiter dostop do menijev in zavihkov, ki so nanizani v zgornji liniji. Zavihki si sledijo: Home zavihek omogo a hitri dostop do izbire med izdelavo animacije ali slikovnega gradiva. V tem zavihku lahko dolo imo izvozni format tehni ne risbe ali fotorealisti nega gradiva. V funkciji za izdelavo animacije omogo a izbiro lokacij in usmeritve kamer. Slika 4.6: Zavihek Home Render zavihek omogo a kontrolo nad scensko osvetlitvijo in nastavitvami za izdelavo foto-realisti nega gradiva. Omogo a tudi izbiro sen enja, globine in osvetlitve. Slika 4.7: Zavihek Render Author je zavihek z ukazi, s katerimi lahko na modelih dodamo prereze, pripombe, dimenzije Slika 4.8: Zavihek Author Transform vsebuje ukaze za translacijo in rotacijo komponent, ki jih uporabljamo za izdelavo eksplozijskih pogledov

38 Slika 4.9: Zavihek Transform Workshops omogo a izbiro med razli nimi kon nimi formati, ki jih želimo objaviti. Slika 4.10: Zavihek Workshop Animate okno vsebuje ukaze za animacijo prizorov in izdelavo video formatov. Slika 4.11: Zavihek Animate 3. Left Pane podokno omogo a upravljanje z naslednjimi okni: Assembly Pane omogo a ogled in upravljanje strukturnega drevesa modelov. Prav tako lahko upravljamo poglede in vidljivost posameznih komponent. BOM Pane BOM-okno (kosovnica) prikazuje BOM-drevo, ki navaja geometrijske akterje s svojimi BOM-lastnostmi, kot so koli ine, meta-lastnosti in druge lastnosti. BOM-drevo dolo a, kaj se pojavi v tabeli BOM. Collaboration Pane podokno Collaboration omogo a pregled aktivnih dodatkov. Views Pane podokno pogledov omogo a upravljanje in izdelavo pogledov v aktivnem dokumentu. Pogledi zajemajo vse lastnosti akterjev, ki so dolo ene v izbranem pogledu

39 Slika 4.12: Okna Assembly Pane, Collaboration Pane in Views 4. Properties pane podokno lastnosti Podokno lastnosti nam omogo a ogled in urejanje lastnosti izbranih akterjev, kot so barve, transparentnost in pisava. Vsak kos v modelu ima nevtralne (privzete) lastnosti, ki so na za etku opredeljene v prvotni uvozni datoteki (CAD-lastnosti). Lastnosti in spremembe lahko spremenimo in shranimo kot nove nevtralne vrednosti. Slika 4.13: Okno Properties Pane

40 5. Status Bar vrstica stanja Vrstica stanja je na dnu okna programskega okolja 3DVIA Composer. Tu je prikazan nabor ikon za hitre ukaze in nastavitev pogleda vidnega polja. Slika 4.14: Zavihek Status Bar 6. Viewport delovno okno Vidno polje je glavno delovno podokno programa 3DVIA Composer, v katerem se prikazuje 3Dmodel, s katerim operiramo. Tu se prikazujejo vsi akterji, katerim dolo amo lastnosti, poglede, osvetljavo in tako naprej. Vidno polje omogo a, da vizualiziramo enega ali ve modelov v istem oknu ali v lo enih oknih, ki so vidni v zavihkih dokumenta. Slika 4.15: Okno Viewport

41 7. Timeline asovni trak Podokno Timeline omogo a izdelavo, urejanje in predvajanje 3D-animacije. 3DVIA Composer uporablja vmesnik, ki temelji na asovnem traku. asovni trak je aktiven le v na inu Animation in je sestavljen iz štirih delov: 1. Toolbar orodna vrstica omogo a dostop do številnih animacijskih ukazov, 2. Marker bar je vrstica s prikazanimi opombami in pomembnimi to kami v animaciji, 3. Timeline asovni trak prikazuje as in potek animacije na asovni premici. Rde a navpi na rta, ki se imenuje timebar, kaže trenutni as animacije, kjer se nahajamo, 4. Key tracks prikazuje klju e animacije, ki dolo ajo lastnosti v izbranem trenutku animacije. 8. Workshops Pane Slika 4.16: Okno Timeline Podokno omogo a izdelavo in objavo razli nih formatov, kot so tehni ne risbe, fotorealisti ne slike, izbiro in izdelavo video formata. Slika 4.17: Okno Workshops

42 9. Digger orodje kopa Orodje kopa (Digger) v programu 3DVIA Composer omogo a, da na izbranem slikovnem gradivu ali animaciji izdelamo detajlni pogled, s katerim želimo poudariti podrobnost montaže sklopa. S kopa em lahko približamo (zoom) posamezni del modela, dodatno pa tudi odstranimo tiste kose oz. dele sestava, katerih ne želimo, da so vidni v kon nem formatu. Tako lahko detajlno prikažemo samo tisto, kar je potrebno. Ko smo s prikazom zadovoljni, lahko shranimo kot visoko resolucijsko sliko in jo uporabimo npr. pri izdelavi marketinškega materiala ali navodil za montažo. Slika 4.18: Prikaz orodja Digger v funkciji Slika 4.19: Prikaz orodij v Digger oknu

43 4.3 Uvoz 3D-modelov v okolje 3Dvia Composer 3DVIA Composer je samostojen programski paket, ki za svoje delovanje ne potrebuje so asnega zagona ali delovanja ostalih CAD-programskih paketov (v našem primeru SolidWorks). CADdatoteke lahko s programom 3DVIA Composer zaženemo na dva na ina: Izvoz iz SolidWorks programskega okolja: V programskem okolju SolidWorks se nam ob namestitvi programskega paketa 3DVIA Composer ustvari zavihek 3DVIA Composer, ki nam omogo a izvoz datoteke formata *prt. (posamezen kos) ali *.sldasm (sestava), ki jo samodejno pretvori v datoteko formata *.smg, s katero deluje 3DVIA Composer program. Slika 4.20: Prikaz zavihka v SolidWorks programu S klikom na zavihek se nam ponudi možnost izbire lokacije in poimenovanja datoteke, ki bo spremenjena v *.smg format (prikazano na sliki 4.21). Slika 4.21: Prikaz okna za izbiro lokacije in poimenovanja v SolidWorks programu Datoteko lahko tudi enostavno shranimo v 3DVIA-format z izbiro zavihka Save as (shrani kot), kjer lahko datoteko poimenujemo in izberemo želeno lokacijo ter shranimo v formatu *.smg (prikazano na sliki 4.22)

44 Slika 4.22: Prikaz okna za Save as v SolidWorks programu Zagon datotek neposredno v 3DVIA Composer okolju: S programom 3DVIA Composer lahko zaženemo datoteke formata *prt. (posamezen kos) ali *.sldasm (sestava) tudi neposredno v samem programu, saj program podpira vse CADformate in jih samodejno pretvori v datoteko formata *.smg. Po zagonu programa izberemo zavihek Open (odpri), kjer lahko izberemo želeno datoteko (prikazano na sliki 4.23). Slika 4.23: Prikaz okna Open (odpri) v 3DVIA Composer programu

45 Ko izberemo datoteko, nam program pri ne samodejno pretvarjati CAD-format v *.smg format (prikazano na sliki 4.24). Slika 4.24: Prikaz samodejnega pretvarjanja CAD-formata v *.smg format 4.4 Izdelava interaktivnih in tiskanih seznamov rezervnih delov Osnovni namen dokumentacije izdelka je jasno sporo anje informacij uporabnikom le-teh. Boljša kot je dokumentacija proizvajalca, boljše izkušnje in informacije s prvim rokovanjem z izdelkom bo stranka imela. Dodatna korist je, da stranke s pozitivnimi izkušnjami pove ajo pripadnost blagovni znamki. Izdelava u inkovite vizualizacije in dokumentacije postane pomemben element pri gradnji zadovoljstva. Težava strokovnjakov pri izdelavi dokumentacije je, da je dokumentacija poteka dela zelo kompleksna in da so kon ni izsledki pogosto neu inkoviti pri opisovanju zapletenih podrobnosti. Osrednje dejstvo te neu inkovitosti je, da lahko le inženir ustvari dokumentacijo izdelka. Ne samo da ta proces potrebuje as od višje vrednosti dejavnosti inženiringa, posledice so lahko nižja vizualna kakovost podob in neu inkovitost pri posredovanju tehni nih podrobnosti o izdelku. S 3DVIA Composer lahko strokovnjaki izdelajo dokumentacijo izdelka bolj dinami no in privla no v 2D- in 3D-obliki. Za razliko od obi ajnih delovnih procesov 3DVIA Composer ne zahteva od inženirjev izdelavo eksplozijskih pogledov izdelkov, vektorskih slik ali oznak za podporo dokumentacije. Vsi ti elementi se lahko izdelajo neposredno v 3DVIA Composer z uporabo izvirnih podatkov modela izdelka. Ob morebitnih spremembah na izdelku se posodobitve v tehni ni dokumentaciji samodejno generirajo, s tem pa se minimizira potreba po vnovi ni predelavi in izdelavi le-teh

46 4.4.1 Primer izdelave seznama rezervnih delov Kot primer izdelave interaktivnih seznamov rezervnih delov sem uporabil podsklop Centrifugalne sklopke pogonskega stroja Dizel, enoto DP26. Seznami rezervnih delov so dosegljivi na servisnih straneh podjetja Tajfun Planina d. o. o. in služijo kot podpora uporabnikom in serviserjem pri naro anju rezervnih komponent in kot prikaz same sestave sklopov in izdelkov. Kot prvo uvozimo model stroja ali podsklopa, za katerega želimo izdelati eksplozijsko risbo, sestavnico ali dokumentacijo izdelka. CAD-model Sklopka kpl. uvozimo direktno iz Solidworks formata (.sldasm) v 3Dvia Composer. Pozorni moramo biti, da smo v oknu Viewport izbrali pogled v okolju view mode (funkcija pogledov). Nato ustvarimo primarni pogled pod zavihkom Views (pogledi), iz katerega bomo izhajali pri sami izdelavi eksplozijskih pogledov. Slika 4.25: Centrifugalna sklopka v programskem okolju 3Dvia Composer Med orodji v Ribbon vrstici (nabor orodij za transformacije) izberemo zavihek Transform (transformacija), ki nam omogo a pomike elementov ter nastavitev lastnosti in odvisnosti med njimi

47 Slika 4.26: Prikaz orodij v zavihku Transform Najpogosteje uporabljena orodja za translacijo so Translate (pomik posameznega elementa, ki bazira na koordinatnem sistemu), Linear (linearen pomik ve elementov hkrati, ki jih samodejno razmakne) in Spherical (omogo a samodejno eksplozijo ve elementov hkrati). S temi orodji dolo imo elementom in sklopom nove pozicije, ki bodo vidne v eksplozijskem pogledu. Ta pogled shranimo v zavihek Views (pogledi). Slika 4.27: Centrifugalna sklopka v eksplodiranem stanju Pod orodno vrstico Workshop (t. i. delavnica) izberemo BOM (tabela z meta podatki), ki nam z želenimi nastavitvami programa samodejno generira tabelo. Podatke v tabeli pridobi iz izvornih podatkov, ki jih vnesemo že v konstruiranju izdelka v SolidWorks programu

48 Slika 4.28: Prikaz nastavitev BOM in podatkov iz SolidWorksa Tabela BOM vsebuje zaporedno številko elementa, opis elementa, lokalno kodo in kodo SAP poslovno-informacijski sistem, ki ga uporablja podjetje Tajfun. Isto asno lahko v okolju Workshop ustvarimo Callouts (balon ke), ki se samodejno povežejo z elementi v eksploziji. Callouts vsebujejo zaporedno številko elementa, kar omogo a hitrejše iskanje posameznih kosov v sami eksploziji in kosovnici. Slika 4.29: Prikaz tabele BOM in obla kov Callouts

49 Izdelane eksplozijske risbe lahko izvozimo na ve na inov. V podjetju se poslužujemo dveh, tako seznami rezervnih delov v PDF-formatu, kot interaktivnih seznamov rezervnih delov, dosegljivih na svetovnem spletu v HTML-obliki kot spletna stran. Za izvoz datoteke izberemo zavihek File, nato se pomaknemo na Publish (objavi) vrstico. Pod Publish (objavi) zavihkom se nam odpre ve možnosti za izvoz, med katerimi izberemo HTML- ali PDF-ikono. Slika 4.30: Prikaz Publish zavihka Izdelano datoteko v PDF-formatu lahko odpiramo s programi, ki podpirajo takšen format. Najpogostejši in najbolj poznan je program Adobe Reader. Takšnega na ina objave se poslužujemo, ko uporabniki nimajo dostopa do spleta in si datoteko shranijo s servisne strani, ki je dosegljiva na uradni spletni strani podjetja. Sezname rezervnih delov si lahko uporabniki natisnejo v papirno obliko in jo v takšni obliki vzamejo s sabo na teren

50 Slika 4.31: Prikaz Seznama rezervnih delov v PDF-formatu Seznami rezervnih delov v HTML obliki so prav tako dosegljive na spletni strani. Uporabniki in serviserji potrebujejo za ogled seznamov le povezavo do svetovnega spleta. Serviserji in drugi uporabniki potrebujejo doma ali na terenu le ra unalnik ali kakšno drugo multimedijsko napravo, ki omogo a ogled te vrste datotek in povezavo s svetovnim spletom. Objavljene datoteke so majhne velikosti in potrebujejo nizke vrednosti prenosa podatkov za ogled. Prednost takšnega na ina je hiter dostop do želenih informacij in zelo enostavna navigacija do želene komponente. V današnjem asu se vedno ve ljudi odlo a za takšen na in dostopa do seznamov in katalogov, saj ga razvoj in napredek tehnologije omogo a

51 Kot primer uporabe servisnih strani na spletu in interaktivnega iskanja komponente je spodaj prikazan na in iskanja podsklopa E08511 Gred sklopke, ki je del stroja E08000 Dizel pogon DP 26. Ko iš emo komponento, ki jo želimo naro iti kot nadomestni del, obiš emo uradno spletno stran podjetja Tajfun Planina d. o. o., nato izberemo zavihek Servis. Tu lahko izbiramo med vsemi izdelki podjetja. Izberemo želeni stroj, za katerega iš emo ustrezen nadomestni del. Ta se nam prikaže v eksplozijski obliki z BOM-tabelo na dnu spletne strani. S pomikom miške in klikom izberemo sklop ali element, katerega kodo iš emo. Izbrani element se nam isto asno obarva v zeleno na eksploziji in v BOM-tabeli. Tako hitro pridemo do iskane informacije, ki jo potrebujemo za naro ilo rezervnega dela. Na spodnji sliki (slika 4.32) je prikazana izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl., ki je obarvan zeleno. Slika 4.32: Izbira sklopa E08050 Agregat Lombardini kpl. e je obarvani del sklopa sestavljen iz ve elementov, nas klik nanj preusmeri na novi zavihek spletne strani, kjer se nam izbrani podsklop prav tako prikaže v eksplozijskem pogledu

52 Tudi na tem pogledu lahko izbiramo med komponentami, ki se nam obarvajo so asno na risbi in v tabeli. Na sliki (slika 4.33) je prikazana izbira sklopa E08500 Sklopka kpl., kjer nastopa iskani element. e je iskana komponenta del podsklopa stroja, nas z izbiro in s klikom nanj zopet preusmeri na nov zavihek spletne strani, kjer se nam izbrani sklop razstavi v eksplozijskem pogledu in tabelo na novi strani. Slika 4.33: Izbira sklopa E08500 Sklopka kpl. Tako pridemo do kon ne informacije izbranega elementa na zelo hiter in enostaven na in. V prikazanem primeru na sliki (slika 4.34) je obarvani kos iskani element E08511 Gred sklopke in koda SAP za naro ilo Tako serviserji in uporabniki izdelkov podjetja Tajfun z enostavnimi koraki pridobijo potrebne informacije za naro ilo rezervnega dela

53 Slika 4.34: Izbira elementa E08511 Gred sklopke 4.5 Primer izdelave 3D-animacije Zagotavljanje jasnih informacij in jedrnatih navodil za poprodajno podporo izdelkom ter za vzdrževanje in popravilo teh je klju ni element zadovoljstva strank. Vendar pa je, tako kot pri drugih tehni nih komunikacijskih procesih, izdelava razumljivih priro nikov za vzdrževanje in popravila veliko breme inženirskih virov. Na primer opisovanje korakov, ki so potrebni za razstavitev komponent, izvedbo vzdrževalnih opravil in sestavo komponent, potrebuje veliko natan nih korak-po-korak grafik, ki jih izdela inženir. e pomnožimo vsa navodila za popravilo in vzdrževanje, ki so vklju ena v ta proces, postane znesek inženirskega asa in potrebnega dela strašljiv. Dodatne zaplete predstavlja lokalizacija in sledljivost materialov, ki jih potrebujejo geografsko razpršeni terenski serviserji za uporabo

54 3DVIA Composer premaga te težave z uporabo vplivnega 3D-univerzalnega jezika. 3DVIA Composer lahko v kombinaciji s programskimi orodji 3D-grafiko pretvori v detajlne animacije, ki vizualno opisujejo, kako izvesti vzdrževalna dela ali popravila z minimalno besedila. Z videnjem poteka dejanja, ne samo z branjem o tem, se izobraževanje bolje absorbira in stroški posredovanja informacij se znatno zmanjšajo. Proizvajalci se obi ajno zanašajo na uporabo 2D-risb za pou evanje osebja o montaži izdelka. Pogosto so ti dokumenti zapleteni in težko razumljivi, sklicujo se na uporabo tehni nega besedila, ki sporo a pomembne podrobnosti. Nepri akovane jezikovne ovire in pismenost med snovalno in izdelovalno ekipo lahko pove a tveganje za proizvodne napake in visoke stroške. as se lahko troši tudi pri razumevanju procesnih navodil ali pri preverjanju potrebnih elementov. To vodi do napak, zmede in zamud. 3DVIA Composer pomaga proizvajalcem ustvariti ve predstavnostna, proizvodna in montažna navodila v 3D-tehniki, ki so splošno bolj razumljiva. Z vizualno komunikacijo in tehni nimi podrobnostmi so jezikovne ovire bolj u inkovito odpravljene. V podjetju Tajfun Planina d. o. o. se uporabljajo brezpapirna navodila za montažo, ki jih dostavijo po celostni prodajni mreži z uporabo dinami nih spletnih predlog, neposredno do serviserjev. Vsebine aplikacij se nenehno posodabljajo v realnem asu in temeljijo na vnosu najnovejših podatkov. Takšna rešitev distribucije kaže ve pomembnih operativnih koristi, vklju no z: do 50% zmanjšanje pri na rtovanju procesov sestave in dokumentacije, do 90% zmanjšanje asa, pri uvedbi proizvodnih sprememb, do 20% pridobitev pri izdaji dokumentacije na prvi stopnji, skorajšnja odprava usposabljanja delavcev za montažo. Interaktivni elektronski priro nik za usposabljanje (IETMs Interactive electronic training manuals interaktivna navodila) zagotavlja natan nejše in bolj u inkovite podatke o izdelku za kupce, zaposlene in partnerje. IETMs-okolje ponuja veliko boljše rešitve za usposabljanje kot gradiva, bazirana na papirni obliki; v njih so postopki dostavljeni v digitalnih formatih. Ne samo da omogo a dostop do informacij za usposabljanje na hitrejši in lažji na in, ampak vklju uje tudi možnost izdelave dinami ne interaktivne zbirke z 2D- in s 3D-vsebino, ki ni dostopna samo iz tiskovin. Razširitev IETMs z bogatimi 3D-vizualizacijami bistveno izboljša stopnjo ohranjanja

55 vsebine u nih ur v primerjavi z besedili, ki temeljijo na papirni bazi. 3DVIA Composer omogo a inkovitejše ustvarjanje delovnih tokov IETM. Z vnovi no uporabo CAD-podatkov izdelka 3DVIA Composer odpravlja potrebo po razvoju namenske slike ali animacije, ki podpira zahteve glede usposabljanja. Z možnostjo vgradnje 3D-vsebin, pribitkov in animacij neposredno v kateri koli poslovni koncept, je vsebina usposabljanja hitra in stroškovno u inkovita. Ker 3DVIA Composer nudi napredno API (Application Programming Interface) in izdaje v XML-obliki (Extensible Markup Language), lahko material inteligentno poveže s samostojnimi ali spletnimi sistemi dinami nega usposabljanja in uvajanja vsebin po vsem svetu Prikaz izdelave 3D-animacije V 3DVIA Composerju lahko izdelamo 3D-animacije, ki so v video formatu in služijo kot podpora za navodila za uporabo, sestavo sklopov in navodil za odpravo napak. Te animacije lahko postanejo osrednji element za bolj jasen prikaz, kako uporabljati izdelek ali kako ga servisirati, s imer se zmanjša odvisnost od tekstovnih navodil. Kot rezultat animacij se od stranke ne zahteva, da natan no prebere preve tehni no in potencialno zavajajo e besedilo servisiranja, sestave izdelka ali navodil za uporabo le-tega. Za izdelavo 3D-animacije se najprej v oknu Viewport (delovno polje) iz okolja View mode (funkcija pogledov) prestavimo v okolje Animation mode (funkcija animacije). Med orodji v Ribbon okolju izberemo zavihek Transform (pomiki), ki nam omogo a translacijo elementov, nastavitev lastnosti in odvisnosti med njimi. Slika 4.35: Prikaz orodij v zavihku Transform Kot prvo v sami sestavi dolo imo povezavo med gibajo imi deli in stati nimi elementi. Stati ni elementi so med sabo v fiksni povezavi in jih ne moremo premikati. Elementom, ki se bodo pomikali (linearno ali rotirajo e), dolo imo medsebojno odvisnost z orodjem Link (povezava). Elementom in sklopom nato dolo imo nove pozicije, na katerih bodo na koncu

56 animacije. Elemente lahko rotiramo okoli svoje osi ali jih pomikamo premo rtno na nove lokacije. Vsi pomiki bazirajo na lokalnem koordinatnem sistemu, kar nam znatno olajša samo kontrolo premika vsakega elementa. Animacijo lahko izdelamo na dva na ina: Izdelava animacije z direktnim snemanjem korakov V Viewport okolju izberemo Animation mode (funkcija animacije), kjer lahko direktno snemamo želene korake animacije. Z nastavljanjem Camera key (klju ev kamere) po asovnem traku z izbranimi intervali snemamo korake in as dolo enega položaja elementov. So asno pa z drugimi klju i nastavljamo parametre, ki jih želimo v sami animaciji. Za vsak korak nam program 3DVIA Composer samodejno generira klju e in s tem lastnosti posameznih elementov v izbranem trenutku. V sami animaciji lahko spreminjamo tudi druge lastnosti, kot so sprememba barve in transparentnosti elementa, lahko dodamo tekst v obla ku pri želenem intervalu. Izdelano animacijo samo izvozimo v želen video format. Izdelava animacije iz pogledov Animacijo lahko izdelamo tudi tako, da uporabimo slikovno gradivo, ki smo si ga pripravili za izdelavo tiskanih slikovnih navodil. Izbrane slike nizamo na asovni trak v želenem vrstnem redu, program pa nam v funkciji animacije samodejno izdela zvezen prehod in gibanje iz slike v sliko. Dolžino animacije dolo imo tako, da slike razvrstimo v želen asovni interval, tako posledi no dolo imo tudi trajanje posamezne animacije. Slika 4.36: Prikaz slik v zavihku pogledi Views (pogledi)

57 Klju kamere asovna os Klju lastnosti asovni Orodna vrstica trak asovni trak Slika 4.37: Prikaz orodij na asovnem traku Timeline Objava animacije 3D-animacijo lahko konvertiramo in izvozimo v video format AVI (Audio Video Interleave). Preden animacijo shranimo, je potrebno dolo iti program oz. Codec za stiskanje v želen video format. Izbira tega nam dolo a resolucijo, ki vpliva na kon no velikost samega videa in s tem kvaliteto, v kateri se bo le ta predvajal. Funkcijo omogo a orodje Workshop z izbiro zavihka Video. Dolo imo lahko tudi le del animacije, ki ga izberemo le za dolo en asovni interval. Izvoz manjših izbranih asovnih delov animacije omogo a, da lahko z izbiro poudarimo in prikažemo serviserjem prikaz le dolo enega dela celotne animacije ali animacije podsklopa, na katerem je potrebno opraviti servisna dela ali montažo

58 Slika 4.38: Orodje za kreiranje video formata Na spodnji sliki (slika 4.39) je viden izsek iz kon ne video animacije. Video si lahko ogledamo z razli nimi predvajalniki, v tem primeru je prikazan izsek videa, ki je predvajan z Windows Media Playerjem. Slika 4.39: Predvajanje video animacije v Windows Media Player

59 4.6 Marketinške spletne vsebine in katalogi Upoštevajo, da proizvajalci porabijo znaten delež prora una pri izdelavi digitalnih in fotografskih predstavitev proizvodov, je vrednost 3DVIA Composerja pri prodaji in tržnih aktivnostih nesporna. Z razvojem visokokakovostnih 2D- in 3D-vizualizacij izdelkov, neposredno iz CAD-podatkov, se potreba po ustvarjanju dragih posnetkov izdelkov ob utno zmanjša. 3DVIA Composer nam z zelo razširljivo vsebinsko in razvojno platformo omogo a izdelavo visokokakovostnih spletnih in standardnih tržnih ilustracij proizvodov, kot so animirani sejemski prikazovalniki, in interaktivno spletno vsebino. Za dinami no sodelovanje sejemskih obiskovalcev in potencialnih kupcev 3DVIA Composer omogo a aplikacijo 3D v standardne dokumentacije in ostale predstavitvene oblike. Tako lahko stranke raziš ejo izdelke s 3Daplikacijo, proizvajalec pa u inkovito poudari klju ne podrobnosti o izdelku, delovanje in druge funkcije. Z napredno 2D- in 3D-funkcijo upodabljanja in s sposobnostjo, da se enostavno dolo i izhodno lo ljivost videa, 3DVIA Composer omogo a uporabo zaslona za prikazovanje zmogljivosti izdelka. Ker programsko orodje ohranja povezavo projektnih podatkov in izdelavo vizualizacij, lahko proizvod, preden se ta dokon no oblikuje, pomaga hitrejšemu prihodu izdelka na trg Izdelava renderjev (fotorealisti nih slik) Program 3DVIA Composer nam omogo a, da lahko na hiter in enostaven na in izdelamo fotorealisti ne slike (Renders) in animacije v visokokakovostnih video formatih. Teh se poslužujemo, kadar želimo poenostavljeno in izboljšano komunikacijo s strankami, saj jim lahko predstavimo izdelke, še preden so dejansko narejeni prototipi, in tako ugotovimo, ali so primerni za serijsko proizvodnjo. V orodni vrstici Ribbon z izbiro zavihka Render lahko enostavno operiramo med ve funkcijami, ki nam omogo ajo ponastavljanje fotorealisti nega sen enja, dolo anja izbiro prikaza robov modela in osvetljevanja pod razli nimi koti, da poudarimo pomembne podrobnosti. Med drugim lahko dolo imo tudi okolje, odseve in samo sen enje za im boljši realisti ni prikaz

60 Slika 4.40: Prikaz slike za montažo iz navodil Za generiranje fotorealisti nih posnetkov uporabimo zavihek Worksop in izberemo orodje High Resolution Image, ki omogo a izvoz fotorealisti ne slike z želenimi parametri, ki se lahko zelo hitro prilagodijo našim potrebam. Slika 4.41: Prikaz orodja za izvoz fotorealisti nih slik Funkcija med drugim omogo a izvoz slik direktno iz animacije v asovnem intervalu, ki ga dolo imo sami. Tako lahko na zelo hiter in enostaven na in pridemo do serije slik, ki jih uporabimo v tiskanih navodilih za servisiranje ali montažo izdelkov

61 5 PREGLED STANDARDOV IN ZAHTEV DOKUMENTACIJE IZDELKA Z vstopom Republike Slovenije v obmo je Evropske unije (EU) so slovenski proizvajalci pridobili možnost prostega pretoka blaga. Vsi proizvajalci v obmo ju EU ali v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP, 27 držav lanic EU in držav EFTA Islandije, Norveške, Liechtensteina) so dolžni sprotno spremljati direktive EU in zagotavljati enake pogoje za vse proizvode. To velja tudi za proizvode, ki so izdelani v tretjih državah, ki se prodajajo v EGP. Podjetje Tajfun Planina d. o. o., ki kot proizvajalec trži proizvode pod svojim imenom in svojo blagovno znamko, v celoti odgovarja za skladnost svojega proizvoda z zahtevami predpisov in s tem tudi za varnost proizvoda. Vsi stroji izdelani v Tajfunu gredo skozi zaporedje postopkov zagotavljanja in ugotavljanja skladnosti stroja. Dokumentacijo vklju no s tehni no dokumentacijo in ES-izjavo o skladnosti, mora proizvajalec hraniti vsaj deset let od zadnjega datuma proizvodnje, e nacionalni nadzorni organi izvedejo nadzor nad proizvodi. V postopek priprave dokumentacije in ugotavljanja skladnosti z direktivami so vklju ene osebe s podro ja prava, na rtovanja in proizvodnje. Oseba s podro ja prava mora jasno razumeti direktive ES in standarde, pa tudi pravno odgovornost, ki jo z namestitvijo oznake CE na proizvod prevzema podjetje. Oddelki za na rtovanje, razvoj in konstrukcijo pa morajo poskrbeti za pravilno pripravo potrebne tehni ne dokumentacije in ES-izjave o skladnosti. Dokumentacija mora vklju evati na rt, sestavo, proizvodnjo in delovanje proizvoda. Podrobnosti, vklju ene v dokumentacijo, pa dolo a narava proizvoda in tehni nega vidika. Tehni na dokumentacija mora vsebovati vse informacije o ugotavljanju skladnosti proizvoda s predpisanimi zahtevami in oceni tveganja. Zelo pomemben je tudi jezik tehni ne dokumentacije. Zahteva direktive je, da je dokumentacija spisana v uradnem jeziku države lanice EU, kjer so bili opravljeni postopki za ugotavljanje skladnosti. Z oznako CE proizvajalec potrjuje, da njihov proizvod izpolnjuje predpisane zahteve za prodajo in da je preverjen, preden je bil dan na trg

62 6 korakov do oznake CE za vaš proizvod [8] 1. KORAK ugotovite, katera direktiva (ali ve direktiv) in harmonizirani standardi veljajo za vaš proizvod Obstaja ve kot 20 direktiv, ki dolo ajo vrste proizvodov, za katere je obvezna oznaka CE. Bistvene zahteve, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati (npr. varnost), so usklajene na ravni EU in so dolo ene v splošnih pogojih teh direktiv. Harmonizirani evropski standardi so izdani v povezavi z veljavnimi direktivami in s podrobnimi tehni nimi izrazi opisujejo bistvene zahteve. 2. KORAK preverite posebne zahteve za proizvod Zagotoviti morate, da je vaš proizvod skladen z bistvenimi zahtevami ustrezne zakonodaje EU. Popolna skladnost proizvoda s harmoniziranimi standardi ustvarja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Uporaba harmoniziranih standardov ostaja prostovoljna, saj lahko izberete tudi druge na ine za izpolnitev teh bistvenih zahtev. 3. KORAK ugotovite, ali je potrebno neodvisno ugotavljanje skladnosti s strani priglašenega organa Vsaka direktiva, ki se nanaša na vaš proizvod, navaja, ali mora biti v postopek ugotavljanja skladnosti za pridobitev pravice za ozna evanje z oznako CE vklju ena dolo ena tretja stran (priglašeni organ). To ni obvezno za vse proizvode, zato morate preveriti, ali je vklju itev priglašenega organa zares potrebna. Te organe dolo ijo nacionalni organi in so uradno priglašeni Komisiji ter navedeni v podatkovni zbirki NANDO (New Approach Notified and Designated Organisations). 4. KORAK preskusite proizvod in preverite njegovo skladnost Preskušanje proizvoda in preverjanje njegove skladnosti z zakonodajo EU (postopek za ugotavljanje skladnosti) je odgovornost proizvajalca. Praviloma je del postopka tudi ocena

63 tveganja. Z uporabo veljavnih harmoniziranih evropskih standardov boste lahko izpolnili bistvene predpisane zahteve iz direktiv. 5. KORAK sestavite zahtevano tehni no dokumentacijo in omogo ite dostop do nje Proizvajalec mora izdelati tehni no dokumentacijo, ki jo zahteva direktiva (ali ve direktiv) za ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zahtevami in za oceno tveganja. Skupaj z ES-izjavo o skladnosti mora biti tehni na dokumentacija na zahtevo predložena ustreznim nacionalnim organom. 6. KORAK pritrditev oznake CE na vaš proizvod in ES-izjava o skladnosti Oznako CE mora pritrditi proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik znotraj EGP ali Tur ije. Pritrditi jo je treba na proizvod ali tablico s podatki v skladu z zakonsko predpisano obliko, vidno, itljivo in neizbrisljivo. e je bil v kontrolo proizvodnje vklju en priglašeni organ, mora biti vidna tudi njegova identifikacijska številka. Proizvajalec je tisti, ki je odgovoren za pripravo in podpis ES-izjave o skladnosti, ki dokazuje, da proizvod ustreza zahtevam. Slika 5.1: Grafi ni prikaz korakov do CE [8]

64 Iz Uradnega lista Republike Slovenije št. 75, leto izdaje 2008, sem povzel Pravilnik o varnosti strojev. Tu so zajete direktive, v katerih so opisani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, preden se novi izdelek lansira na trg. V nadaljevanju so podane zahteve za oznako o skladnosti CE ter potrebna vsebinska skladnost navodil, prodajne literature in pripadajo a tehni na dokumentacija za stroje. 75 Uradni list RS št. 75/2008 (dne ) Pravilnik o varnosti strojev, Stran PRAVILNIK o varnosti strojev III. DAJANJE NA TRG [9] 7. len (dajanje na trg in v obratovanje) (1) Pred dajanjem stroja na trg ali v obratovanje proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik: a) zagotovi, da izpolnjuje ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, dolo ene v Prilogi 1 tega pravilnika, b) zagotovi razpoložljivost tehni ne dokumentacije iz A poglavja Priloge 7, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, c) zagotovi zlasti potrebne informacije, kakor so na primer navodila, d) opravi ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti v skladu s 13. lenom tega pravilnika, e) sestavi ES-izjavo o skladnosti v skladu z A to ko prvega poglavja Priloge 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, in zagotovi, da ta izjava spremlja stroj, f) pritrdi oznako CE skladno s 17. lenom tega pravilnika

65 (2) Pred dajanjem delno dokon anega stroja na trg proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik zagotovi, da je bil kon an postopek za delno dokon ani stroj iz 14. lena tega pravilnika. (3) Za namene postopkov ugotavljanja skladnosti iz 13. lena tega pravilnika proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik razpolaga s sredstvi ali ima dostop do sredstev, s katerimi se zagotovi, da stroj izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge 1 tega pravilnika. (4) Kadar veljajo za stroj tudi drugi predpisi, ki se nanašajo na druge vidike in predpisujejo pritrditev oznake CE, ta oznaka pomeni, da je stroj skladen tudi z dolo bami teh drugih predpisov. (5) Kadar pa eden ali ve drugih predpisov dovoljuje proizvajalcu ali njegovemu pooblaš enemu zastopniku izbiro sistema, ki ga bo uporabljal v prehodnem obdobju, oznaka CE ozna uje le skladnost z dolo bami tistih predpisov, ki jih je uporabil proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik. Podrobnosti o uporabljenih predpisih se navedejo v ES-izjavi o skladnosti. VII. OZNAKA CE [9] 17. len (oznaka CE) (1) Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz za etnic»ce«, kakor je prikazano v Prilogi 3, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika. (2) Oznaka CE se na stroj pritrdi tako, da je v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika vidna, itljiva in neizbrisna. (3) Prepovedano je pritrjevanje oznak, simbolov in napisov na stroje, ki bi lahko bili za kupce zavajajo i glede pomena ali oblike oznake CE ali obeh. Na stroje se lahko pritrdi katera koli druga oznaka, e se s tem ne zmanjša vidljivosti, itljivosti in pomena oznake CE

66 PRILOGA 3: Oznaka CE [9] Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz za etnic CE v naslednji obliki: Slika 5.2: Grafi ni prikaz oznake CE [9] e je oznaka CE pomanjšana ali pove ana, morajo biti upoštevana razmerja, prikazana na zgornji risbi. Razli ni komponenti oznake CE morata imeti prakti no enako navpi no dimenzijo, ki ne sme biti manjša kot 5 mm. Najmanjša dimenzija se lahko zmanjša pri majhnih strojih. Oznaka CE mora biti pritrjena v neposredni bližini naziva proizvajalca ali njegovega pooblaš enega zastopnika z uporabo enake tehnike. Kadar je bil uporabljen postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz lena 12(3)(c) in 12(4)(b), mora oznaki CE slediti identifikacijska številka priglašenega organa. PRILOGA 1 [9] BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NA RTOVANJEM IN IZDELAVO STROJEV SPLOŠNA NA ELA 1. Proizvajalec strojev ali njegov pooblaš eni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja zaradi dolo itve zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za stroj; stroj mora biti nato na rtovan in izdelan ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja

67 2. Obveznosti, ki jih dolo ajo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, se uporabljajo le tedaj, ko obstaja ustrezna nevarnost pri uporabi zadevnega stroja v razmerah, ki jih je predvidel proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik, ali v predvidljivih nenormalnih situacijah. Vsekakor se uporabljajo na ela povezovanja varnosti iz to ke in obveznosti glede ozna evanja strojev in navodila iz in to ke. 1.7 INFORMACIJE [9] Navodila Vse stroje morajo spremljati navodila v uradnem(-ih) jeziku(-ih) Skupnosti tiste države lanice, v kateri so stroji dani na trg in/ali v obratovanje. Navodila, ki spremljajo stroje, morajo biti bodisi izvirna navodila ali prevod izvirnih navodil, pri emer morajo biti prevodu priložena izvirna navodila. Izjemoma so lahko navodila za vzdrževanje, namenjena specializiranemu osebju, ki ga je pooblastil proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik, dobavljena samo v enem jeziku Skupnosti, ki ga specializirano osebje razume. Osnutek navodil mora biti izdelan skladno s spodaj dolo enimi na eli Splošna na ela za izdelavo osnutka navodil (a) Osnutek navodil mora biti izdelan v enem ali ve uradnih jezikih Skupnosti. Besedilo izvirna navodila se navede na jezikovni(-h) razli ici(-ah), ki jo(jih) je potrdil proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik. (b) Kadar v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države, v kateri se bo stroj uporabljal, ne obstajajo izvirna navodila, mora proizvajalec ali njegov pooblaš eni zastopnik ali oseba, ki uvaja stroje na zadevno jezikovno obmo je, zagotoviti prevod v ta/te jezik(e). Prevodi morajo biti ozna eni z napisom prevod izvirnih navodil

68 (c) Vsebina navodil mora poleg predvidene uporabe stroja upoštevati tudi vsako njegovo razumno predvidljivo napa no uporabo. (d) Pri strojih, ki so predvideni za uporabo s strani nestrokovnih upravljavcev, mora biti pri izrazoslovju in zasnovi navodil upoštevana raven splošne izobrazbe in bistroumnosti, ki ju je mogo e razumno pri akovati od takšnih izvajalcev Vsebina navodil Vsaka navodila za uporabo morajo, kadar je ustrezno, vsebovati vsaj naslednje informacije: (a) naziv podjetja in popolni naslov proizvajalca in njegovega pooblaš enega zastopnika; (b) oznako stroja, kakor je navedena na samem stroju, razen serijske številke (glej oddelek 1.7.3); (c) ES-izjavo o skladnosti ali dokument, ki dolo a vsebino ES-izjave o skladnosti, kjer so navedeni podatki o stroju, ki ne vsebujejo nujno serijske številke in podpisa; (d) splošen opis stroja; (e) risbe, diagrame, opise in razlage, ki so potrebni pri uporabi, vzdrževanju in popravilih stroja in pri preskušanju njegovega pravilnega delovanja; (f) opis delovnega(-ih) mest(-a), ki ga/jih bodo verjetno zasedali upravljavci; (g) opis predvidene uporabe stroja; (h) opozorila v zvezi z nedopustnimi na ini uporabe stroja, ki so se izkazali za možne na podlagi izkušenj; (i) navodila za sestavljanje, namestitev in priklju itev, vklju no z risbami, diagrami in pritrdilnimi sredstvi, ter dolo itev podstavka ali napeljave, na katero mora biti stroj nameš en; (j) navodila glede namestitve in sestavljanja zaradi zmanjšanja hrupa ali tresljajev; (k) navodila za obratovanje in dajanje v uporabo strojev in, e je potrebno, navodila za usposabljanje upravljavcev;

69 (l) informacije o preostalih tveganjih, ki ostajajo kljub ukrepom varne zasnove, zaš ite in sprejetim dopolnilnim varovalnim ukrepom; (m) navodila o varovalnih ukrepih, ki jih mora sprejeti uporabnik, vklju no, e je potrebno, z zagotavljanjem osebne varovalne opreme; (n) bistvene lastnosti orodij, ki jih je mogo e namestiti na stroj; (o) pogoje, ko stroj izpolnjuje zahtevo po stabilnosti med uporabo, prevozom, sestavljanjem, razstavljanjem, izlo itvijo iz uporabe, med preskušanjem ali med predvidljivimi okvarami; (p) navodila za zagotovitev varnega izvajanja prevoza, premikanja in skladiš enja z navedbo mase stroja in njegovih razli nih delov, kadar se le-ti redno prevažajo lo eno; (q) postopek ravnanja v primeru nesre e ali okvare; e je verjetno blokiranje, postopek ravnanja, ki omogo a varno deblokiranje opreme; (r) opis postopkov nastavljanja in vzdrževanja, ki jih mora izvajati uporabnik, ter preventivnih vzdrževalnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati; (s) navodila za varno izvedbo nastavljanja in vzdrževanja, vklju no z varovalnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med temi postopki; (t) opise rezervnih delov, ki jih je treba uporabljati, kadar vplivajo na zdravje in varnost upravljavcev; (u) naslednje podatke o emisijah hrupa v zrak: A-vrednoteno raven emisije zvo nega tlaka na delovnih mestih, na katerih presega 70 db(a); kjer ta raven ne presega 70 db(a), mora biti to navedeno, koni no trenutno C-vrednoteno vrednost zvo nega tlaka na delovnih mestih, na katerih presega 63 Pa (130 db pri 20 Pa), A-vrednoteno raven zvo ne mo i, ki jo oddaja stroj, kadar A-vrednotena raven emisije zvo nega tlaka na delovnih mestih presega 80 db(a). Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni stroj ali pa ugotovljene na podlagi meritev, opravljenih pri tehni no primerljivih strojih, tipi nih za stroje, ki bodo izdelani

70 Pri zelo velikih strojih so lahko namesto A-vrednotene ravni zvo ne mo i navedene A- vrednotene ravni emisije zvo nega tlaka na dolo enih mestih okoli stroja. Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti ravni zvoka izmerjene po metodi, ki je najprimernejša za stroj. Pri vsaki navedbi vrednosti emisij zvoka morajo biti opisane negotovosti okoli teh vrednostih. Opisane morajo biti obratovalne razmere stroja med meritvijo in uporabljene merilne metode. Kadar so delovno(a) mesto(a) neopredeljeno(a) ali ne more(jo) biti opredeljeno(a), morajo biti A-vrednotene ravni zvo nega tlaka izmerjene na razdalji enega metra od površine stroja in na višini 1,6 metra nad tlemi ali nad dostopno ploš adjo. Položaj in vrednost najve jega zvo nega tlaka morata biti navedena. Kadar posebne direktive predpisujejo druge zahteve za meritve ravni zvo nega tlaka ali ravni zvo ne mo i, se morajo uporabljati te direktive, ustrezne dolo be te to ke pa se ne uporabljajo. (v) kadar je verjetno, da bodo stroji oddajali neionizirajo e sevanje, ki bi lahko škodovalo osebam, zlasti osebam z aktivnimi ali neaktivnimi vsajenimi medicinskimi pripomo ki, informacije za upravljavca in izpostavljene osebe v zvezi z oddajanim sevanjem Prodajna literatura Prodajna literatura, ki opisuje stroje, ne sme biti v nasprotju z navodili, kar zadeva zdravstvene in varnostne vidike. Prodajna literatura, ki opisuje karakteristike zmogljivosti strojev, mora vsebovati enake informacije o emisijah kot navodila. PRILOGA 7 [9] A. TEHNI NA DOKUMENTACIJA ZA STROJE Ta del opisuje postopek za sestavljanje tehni ne dokumentacije. Tehni na dokumentacija mora izkazovati, da je stroj skladen z zahtevami te direktive. Zajemati mora na rtovanje, izdelavo in obratovanje stroja, kolikor je potrebno za to oceno. Tehni na dokumentacija mora biti sestavljena v enem ali ve uradnih jezikih Skupnosti, z izjemo navodil za stroje, za katere se uporabljajo posebne dolo be Priloge 1, to ka

71 1. Tehni na dokumentacija obsega naslednje: (a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki vsebuje: splošen opis stroja, sestavno risbo stroja in risbe krmilnih tokokrogov ter primerne opise in razlage, potrebne za razumevanje delovanja stroja, podrobne risbe s priloženimi vsemi izra uni, rezultati preskusov, potrdili itd., potrebnimi za preverjanje skladnosti stroja z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, dokumentacijo o oceni tveganja, ki izkazuje uporabljeni postopek, vklju no s: (i) seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za zadevni stroj; (ii) opisom varovalnih ukrepov, izvedenih za odpravo ugotovljenih nevarnosti ali zmanjšanje tveganja in, kadar je ustrezno, navedb preostalih tveganj, povezanih s strojem, uporabljenih standardov in drugih tehni nih specifikacij z navedbo bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki jih pokrivajo ti standardi, vsa tehni na poro ila, v katerih so navedeni izidi preskusov, ki jih je opravil proizvajalec ali organ, izbran s strani proizvajalca ali njegovega pooblaš enega zastopnika, izvod navodil za stroj, kadar pride v poštev, izjavo o vgradnji za vgrajene delno dokon ane stroje in ustrezna navodila za sestavljanje takih strojev, kadar pride v poštev, izvode ES-izjav o skladnosti strojev ali drugih proizvodov, vgrajenih vanj, izvod ES-izjave o skladnosti; (b) pri serijski proizvodnji interne ukrepe, ki se bodo izvajali za zagotavljanje, da bodo stroji ostali skladni z dolo bami te direktive

72 Proizvajalec mora izvajati potrebne raziskave in preskuse komponent, opreme ali dokon anih strojev, s katerimi ugotavlja, ali njihova zasnova in izdelava zagotavljata varno montažo in dajanje v uporabo. Ustrezna poro ila in rezultati so vklju eni v tehni no dokumentacijo. 2. Tehni na dokumentacija iz prve to ke mora biti na voljo pristojnim organom držav lanic vsaj deset let po datumu proizvodnje stroja ali zadnjega proizvedenega primerka pri serijski proizvodnji. Tehni ne dokumentacije ni treba hraniti na ozemlju Skupnosti, niti ni nujno, da je trajno na voljo v materialni obliki. Vendar pa jo mora oseba, dolo ena v ES-izjavi o skladnosti, biti sposobna sestaviti in dati na voljo v asovnem obdobju, sorazmernem z njeno zahtevnostjo. Ni treba, da tehni na dokumentacija vsebuje podrobne na rte ali druge natan ne informacije, ki zadevajo podsklope, uporabljene pri proizvodnji stroja, razen e je njihovo poznavanje bistvenega pomena za ugotavljanje skladnosti z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami. 3. e se tehni na dokumentacija na obrazloženo zahtevo pristojnih nacionalnih organov ne predloži, je to lahko zadostna podlaga za dvom o skladnosti zadevnega stroja z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami

73 6 STROŠKI INVESTICIJE IN UPORABE PROGRAMA 3DVIA COMPOSER S prihodom finan ne gospodarske krize v septembru 2008 vse do danes slovensko gospodarstvo stremi finan ni optimizaciji in ekonomski u inkovitosti lastnega delovanja. Tako so se podjetja prisiljena ukvarjati s problematiko ve anja prodaje, z zniževanjem stroškov in var evanjem, saj le takšne ekonomske smernice zagotavljajo obstanek in konkuren nost na globalnem gospodarskem trgu. Kljub temu da podjetje Tajfun Planina d. o. o. do sedaj ni imelo ve jih likvidnostnih težav in težav s pla ili, je cilj podjetja zniževanje stroškov, ve anje prodaje in s tem tudi dobi ka, saj le to omogo a obstanek na trgu ter nadaljnji razvoj in rast samega podjetja. Pravilni ukrepi in pristop proti krizi kažejo, da so kljub težkim asom v gospodarstvu leta 2011 prodajne prihodke pove ali kar za rekordnih 40 % in v letu 2012 prejeli nagrado rating leta za družbe z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu. Ob prvih znakih gospodarske krize in upadu prodaje so se v podjetju odlo ili izvesti kar nekaj var evalnih ukrepov, ki so se pokazali kot pravo asni in uspešni, tako da podjetje ni bilo primorano drasti no znižati stroške in omejiti investiranja. V podjetju so se odlo ili za mehek na in var evanja in obenem za investiranje v znanje in tehnološko podporo. S takšnim na inom so uspeli ohraniti vsa delovna mesta zaposlenih v podjetju, ohraniti dobro klimo med zaposlenimi in racionalizirati in optimizirati stroške, ki so na prvi pogled zanemarljivi, vendar skupno v celem letu predstavljajo velik zalogaj. Del mehkega var evanja je bilo optimiziranje in zmanjšanje visokih stroškov in zamud, povezanih z ustvarjanjem dokumentacije izdelkov, navodil za vzdrževanje, sejemskega in nega gradiva, ter vizualizacije izdelkov. Tako so se v podjetju leta 2010 odlo ili za nakup integriranega programskega orodja 3DVIA Composer, s katerim pove ujejo svojo konkuren no prednost, zmanjšujejo stroške in pove ujejo prihranek asa. Nabavna cena programa z licenco in izobraževanjem je bila Dokupili so še programsko podporo 3DVIA Composer Player Pro, ki omogo a razvoj 3D-interaktivnih aplikacij po meri in ustvarja realisti ne izkušnje (predvsem za sejemske predstavitve), za kar je bilo potrebno dopla ati nakupno vrednost v višini 500. Skupna nabavna vrednost za nakup in enoletno uporabo je tako znašala Programsko licenco je potrebno vsako leto

74 podaljševati, tako znaša letno vzdrževanje licence 3DVIA Composer 1700 in letno vzdrževanje licence programske podpore Composer Player Pro 125. Letno vzdrževanje tako nanese Skupni strošek uporabe od leta 2010 do 2014 znaša (prikazano v tabeli 6.1). Tabela 6.1: Skupni strošek uporabe programskega orodja 3DVIA Composer Leto Program z licenco 3DVIA Composer 6800 / / / Letno vzdrževanje licence 3DVIA Composer / DVIA Composer Player Pro 500 / / / Letno vzdrževanje Player Pro / Skupni strošek Res, da vzdrževanje programske opreme predstavlja podjetju strošek, vendar moramo upoštevati, kakšne stroške nam optimizira in koliko nam pove a prihranek asa. Z nakupom integriranega programskega orodja 3DVIA Composer so v podjetju Tajfun Planina d. o. o. uspeli zmanjšati stroške, kot so: Strošek izobraževanja distributerjev in serviserjev Za podjetje Tajfun Planina d. o. o. je nadvse pomembno zadovoljstvo in varnost uporabnikov strojev. Uporabnikom je potrebno zagotoviti izobraževanja in usposabljanja za varno rokovanje s stroji in jim nuditi vso podporo in pomo pri raznih napakah in težavah, s katerimi se lahko sre ajo. Visoka strokovna usposobljenost servisnega in prodajnega osebja je rezultat rednega izobraževanja in dobrega poznavanja izdelkov, kar je klju ni dejavnik uspeha in konkuren nosti na trgu. Razvejana mreža distributerjev in serviserjev omogo a odzivnost po

75 celem svetu in nudi podporo in hitro pomo v primeru težav pri delu uporabnika z izdelkom. Prodajna in servisna mreža podjetja Tajfun Planina d. o. o. obsega 46 držav po celem svetu, v njo pa je vklju enih 55 distributerjev; od tega je 46 distributerjev v 36 državah znotraj EU, 12 distributerjev pa v 10 državah zunaj EU. Ob predstavitvi novega izdelka na izbranem trgu je potrebno izvesti šolanje za distributerje, trgovce in serviserje o prednostih stroja in varnem rokovanju. Potrebno jim je predstaviti samo delovanje stroja, u inkovito in varno delo s strojem, izpostaviti vse prednosti, ki postavijo Tajfunov izdelek pred konkurenco, in ne nazadnje samo redno vzdrževanje stroja, da bo ta nemoteno in dolgo deloval. V podjetju se poslužujejo izobraževanj na sedežu podjetja na Planini, kjer priredijo šolanja in prikaz delovanja za distributerje. Nosilec stroškov transporta distributerjev in serviserjev, njihove nastanitve v asu šolanj in prehrane je v ve ini primerov podjetje Tajfun. Lani so organizirali predstavitev in šolanje treh novih izdelkov za distributerje iz Evrope. Šolanja in demonstracije se je udeležilo 30 ljudi, za katere je znašal strošek nastanitve in prevoza v povpre ju 400 na osebo. Izobraževanja in usposabljanja zastopnikov in serviserjev se je udeležilo tudi 10 ljudi zunaj Evrope, za katere je bilo potrebno poleg nastanitve kriti še letalske karte. V povpre ju je strošek znašal 1200 na osebo. e seštejemo skupne stroške, dobimo Z uporabo programskega orodja 3DVIA Composer so v podjetju uspeli zmanjšati nastale stroške za 30 % glede na pretekla leta. asovno so se izobraževanja znatno skrajšala, saj so v veliko pomo animacije in uporaba gradiva, izdelanega s programom. V podjetju organizirajo tudi izobraževanja na terenu. Usposobljene ljudi pošljejo v tujino za 7 dni, npr. v Južno Ameriko, kjer zberejo distributerje in serviserje iz Argentine, Brazilije, ila, Gvineje in Urugvaja in naredijo izobraževanje vseh zbranih na dolo enem mestu. Tu krijejo strošek letalskih kart in nastanitve, kar pa znatno zmanjša stroške, saj jih ni potrebno pripeljati in šolati v Sloveniji

76 Strošek natisnjenih navodil in seznamov rezervnih delov Sestavne slike komponent in sklopov v katalogu rezervnih delov, ki temeljijo na 2Dtehniki in natisnjenih verzijah, so neu inkovite za natan no prikazovanje le-teh. Kot prvo je težko pravilno dolo iti nadomestne dele, kot drugo pa je potrebno veliko število tiskanih izvodov dokumentacije in tehni ne podpore v 2D-tehniki. S premikom na kataloge, dosegljive uporabnikom izdelkov na svetovnem spletu, ki temeljijo na 3D-rešitvah, proizvajalec ponudi inovativen na in prepoznavanja delov v seznamih rezervnih delov, navodilih za uporabo in montažo. Obenem pa skoraj izni i tiskanje velikega števila natisnjene dokumentacije. V spodaj prikazani tabeli 6.2 je prikazano število kopij, ki so bile potrebne za podporo posami nemu izdelku in letni proizvodnji le-teh. Vsak izdelek, ki je bil prodan, je imel tehni no podporo vklju eno ob prevzemu stranke. Ob navodilih za uporabo je kupec prejel še seznam rezervnih delov in navodilo za sestavo, e je stroj bil v transportni sestavi (optimizacija transportnega prostora). Letno se v podjetju Tajfun Planina d. o. o. izdela do strojev in izdelkov. e vzamemo za primer rezalno-cepilni aparat RCA 400, ki je izdelan v 1000 kosih letno in vsebuje dokumentacijo s 110 stranmi A4-formata, predstavlja natisnjena dokumentacija strani ali listov papirja na letni ravni. e tako seštejemo vso pripadajo o dokumentacijo za vse izdelke, dobimo natisnjenih strani in listov papirja letno. e upoštevamo trenutno ceno lista A4, ki znaša 0,007 /kos, in ceno tonerja 45 /kos za laserski tiskalnik, ki zagotavlja kopij, je skupni letni strošek natisnjene dokumentacije ,275. S prehodom na kataloge, dosegljive uporabnikom izdelkov na svetovnem spletu, ki temeljijo na 3D-rešitvah, smo uspeli te stroške skoraj povsem eliminirati

77 Izdelek Tabela 6.2: Skupno število kopij dokumentacije na leto Število izdelkov letno (do) Navodila za uporabo (št. strani) Navodila za sestavo (št. strani) Seznam rezervnih delov (št. strani) RCA / 82 Vitli / 7 RN DP / 16 DM EP / 2 XE / 2 TT 403/ TT MOZ PS / 2 DVV 2x / 15 skupaj Število natisnjenih strani po namenu Število vseh natisnjenih strani skupaj letno Število listov A4, potrebnih za izdelavo dokumentacije Cena enega lista papirja x število listov = cena vseh listov na letni ravni 0,007 x = ,125 (Cena tonerja, ki zmore cca strani x skupno število natisnjenih strani) / strani, ki jih zmore en toner = skupni letni strošek tonerjev (45 x ) / = 9.345,

78 Cena vseh listov na letni ravni + skupni letni strošek tonerjev = skupni letni strošek natisnjene dokumentacije , ,15 = ,275 Strošek sejmov in predstavitev na sejmih Podjetje je v letu 2013 bilo prisotno na 33 sejmih po vsem svetu. Najve ji in najuglednejši med njimi so zagotovo Agritechnica in LIGNA v Nem iji, WoodExpo 2013 v Avstriji, Agra v Sloveniji, Asturforesta v Španiji, Elmia Wood na Švedskem, Ottawa Valley Farm Show v Kanadi, Farm World v Avstraliji in Sago Fisur v ilu. Znano je, da najve ji strošek udeležbe podjetja na sejmu predstavlja najem predstavitvenega prostora. V preteklosti je predstavitveni prostor podjetja Tajfun Planina d. o. o. na sejmih bil zelo prostoren in je bil ve ji, kot ga podjetje najame danes. Cena najema predstavitvenega sejemskega prostora je odvisna od želene površine prostora. Zaradi var evanja in optimiziranja sejemskih stroškov se podjetje v zadnjem obdobju predstavlja na manjši velikosti predstavitvenega prostora z manj izdelki, vendar z zanimivimi animacijami in udarnimi pristopi maksimalno izkoristi udeležbo na samem sejmu. Na sejmu se poslužuje naprednih tehnologij, kot so veliki ekrani na dotik, na katerih se lahko obiskovalec ali potencialni kupec pobližje spozna z delovanjem interaktivnih spletnih katalogov rezervnih delov, s sestavo izdelkov in z navodili za uporabo, podprto z animacijami. S takšnim pristopom in inovativnostjo podjetje pridobi interesente in potencialne kupce, ki se odlo ajo za nakup Tajfunovih izdelkov. Vse predstavitvene animacije in eksplozije izdelkov so izdelane s programom 3DVIA Composer. Strošek porabljenih ur za izdelavo dokumentacije Tudi strošek porabljenih ur za izdelavo tehni ne podpore ni zanemarljiv. Primerjalno sem upošteval porabljen as, ki je potreben za izdelavo seznama rezervnih delov s konvencionalno metodo (v programskem okolju SolidWorks), in porabljen as, ki je potreben za izdelavo interaktivne sezname rezervnih delov, izdelane s programom 3DVIA Composer. Kot primer sem uporabil podsklop Centrifugalne sklopke pogonskega stroja Dizel enote DP26. Izdelava

79 interaktivnega seznama rezervnih delov s programom 3DVIA Composer je opisana v poglavju Za objavo te sem potreboval približno 25 minut. Primerjalno sem za ta podsklop izdelal eksplozijsko risbo s pripadajo imi kosi in njihovimi kodami s programsko opremo SolidWorks (prikazano na sliki spodaj). Za izdelavo seznama po konvencionalni metodi s SolidWorks programom sem porabil približno 30 minut, za kar sem porabil približno 8,3 % ve asa. Upoštevajo pridobljeni as smo na letni ravni, za leto 2013 (40-urni delovni teden), ki je znašalo 2088 delovnih ur, z uporabo programa privar evali vsaj 175 razvojnih ur. Najve ja prednost in pridobitev asa izdelave dokumentacije s programom 3DVIA Composer je samodejno posodabljanje že objavljenih dokumentov ob morebitni spremembi ali izboljšavi na podsklopu. Tu se kaže najve ja prednost pred konvencionalno metodo, kjer je ob spremembi potrebna vnovi na izdelava. Ob uvedbi spremembe na izdelku lahko z uporabo programa privar ujemo tudi do 90 % asa pri izdelavi vnovi ne dokumentacije. Slika 6.1: Izdelava eksplozijske risbe v programu SolidWorks