UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Darja CVELFER PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENI
|
|
- Grega Pirc
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Darja CVELFER PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016
2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE POLJEDELSTVO VRTNARSTVO Darja CVELFER PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2016
3 POPRAVKI:
4 III Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Jernej TURK Mentor: doc. dr. Andrej ŠUŠEK Član: viš.pred. mag. Manfred JAKOP Lektor: Alenka Cizel, prof. angleščine in slovenščine Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora:
5 IV Pregled okrasnega vrtnarstva in možnost povezovanja vrtnarjev v Sloveniji UDK: 635.9:061.23(497.4)(043.2)=163.6 Okrasno vrtnarstvo se ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo. Pregled okrasnega vrtnarstva je v nalogi predstavljen na podlagi statističnih popisov vrtnarstva v obdobju med leti Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali si slovenski okrasni vrtnarji želijo povezovanja, v sklopu katerega bi lažje skrbeli za promocijo, nabavo, prodajo in izobraževanje. Analizo smo opravili z anketno raziskavo, ki smo jo izvedli med pridelovalci okrasnih rastlin v letu Rezultati analize so pokazali potrebo in nujnost po združevanju in skupnem nastopanju na trgu, saj bi kar 93 % anketiranih pridelovalcev želelo vstopiti v katerokoli obliko združenja. Ključne besede: okrasno vrtnarstvo / pridelovalci / združenja pridelovalcev OP: V, 30 s., 2 pregl., 19 graf., 17 ref. Ornamental horticulture and cooperation possibilities between gardeners in Slovenia Ornamental horticulture deals with production of ornamental plants and is part of gardening, which together with fruit growing and wine growing belong to the economic activity horticulture. The overview of ornamental horticulture is based on statistical horticulture surveys in years The purpose was to determine whether Slovenian ornamental gardeners want and need an integration or association for better promotion, purchasing, sales and education. The analysis was performed by a survey which was conducted among growers of ornamental plants in The results show extremely high desire and necessity for this kind of association on the market. 93% of respondent producers want to be part of any kind of association. Key words: ornamental horticulture / producers / associations of producers NO: V, 30 P., 2 Tab., 19 Graphs, 17 ref.
6 V Kazalo vsebine 1 UVOD Opredelitev problema Cilji in namen Teze in raziskovalna vprašanja PREGLED OBJAV Pomen okrasnega vrtnarstva Okrasno vrtnarstvo v Sloveniji Statistični pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji Organiziranost vrtnarstva v Sloveniji Možnost povezovanja Izhodišča in cilji povezovanja Izhodišča povezovanja Cilji povezovanja METODE DELA SWOT analiza povezovanja slovenskih okrasnih vrtnarjev Anketni list in potek anketiranja REZULTATI Z DISKUSIJO Analiza proizvodnih možnosti Analiza nabave osnovnih sredstev Analiza prodaje okrasnih rastlin Analiza vključevanja v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja SKLEP VIRI... 31
7 VI Kazalo preglednic Preglednica 1: Število pridelovalcev okrasnih rastlin in rezanega cvetja, Slovenija... 6 Preglednica 2: SWOT analiza Kazalo grafikonov Grafikon 1: Pridelava okrasnih rastlin v Sloveniji v letu Grafikon 2: Pridelava sadik okrasnih rastlin v Sloveniji v letu Grafikon 3: Pridelava sadik okrasnega vrtnarstva v Sloveniji v letu Grafikon 4: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na število pridelanih sadik Grafikon 5: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na velikost in vrsto pridelovalne površine Grafikon 6: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na prodajo sadik okrasnih rastlin končnemu kupcu Grafikon 7: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede izvor sadik, ki se uporabljajo za nadaljnjo vzgojo Grafikon 8: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na vrsto substrata, ki ga uporabljajo pri pridelavi Grafikon 9: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načina prodaje pridelanih sadik Grafikon 10: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin Grafikon 11: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načinov promocije, ki se jih poslužujejo Grafikon 12: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na delež vrednosti proizvodnje, vložene v promocijo Grafikon 13: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost sodelovanja pri skupnem trženju in promociji... 24
8 VII Grafikon 14: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na obliko združenja, v katero bi se bili pripravljeni vključiti Grafikon 15: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede vključitve v tržno združenje.. 25 Grafikon 16: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede pripravljenosti na skupno nabavo reprodukcijskega materiala preko združenja Grafikon 17: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost izmenjave mnenj in izkušenj Grafikon 18: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na predvidene dejavnike za izboljšanje stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji Grafikon 19: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na potrebo po ustanovitvi združenja pridelovalcev
9 1 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Vrtnarstvo izboljšuje kakovost človekovega življenja in se pozitivno odraža na štirih glavnih področjih človekovega razvoja: intelektualnem, socialnem, emocionalnem in fizičnem področju (Borštnik 2013). Vrtnarstvo je glede na stopnjo razvoja v povsem enakem položaju kot ostalo kmetijstvo, produktivnost in organiziranost pa je v primerjavi s stanjem v EU na zelo nizki ravni (Šiftar 2003). Nimamo razvite infrastrukture dejavnosti (svetovalna služba, zadruge, organiziranost), imamo le nekaj društev, v katera se združujejo tako ljubiteljski kot profesionalni vrtnarji. Z vstopom v EU smo se srečali z močno, dobro pripravljeno konkurenco. Nekateri vrtnarji so zaradi tega prenehali s pridelavo. Razlogi za to so lahko slaba organizacija ali nedelovanje povezovalnih členov. Pridelovanje okrasnih rastlin v naši državi nikoli ni bilo obravnavano kot pomembna kmetijska dejavnost (Šiftar 2003). O stanju v okrasnem vrtnarstvu, pred vstopom v EU, imamo le malo podatkov. 1.2 Cilji in namen Prikazati želimo, kakšen pomen ima vrtnarstvo na samostojnem trgu Slovenije. Ker je namen naloge raziskati možnost povezovanja kot ene glavnih komponent za uspeh, bomo raziskali, kakšne so možnosti za združevanje in skupno delovanje slovenskih okrasnih vrtnarjev na trgu. Cilj je jasno pokazati prednosti združevanja, podprte s strani stroke, ter na drugi strani razmišljanje vrtnarjev, ki ga bomo preverili v anketnem vprašalniku. Kako problem povezovanja opredeljujejo slovenski vrtnarji, bomo preverili z analizo podatkov ankete.
10 2 1.3 Teze in raziskovalna vprašanja Skozi raziskovalna vprašanja bomo ovrednotili glavno tezo, da se slovenski vrtnarji lahko le dobro pripravljeni in združeni enakovredno pojavljajo na evropskem trgu. Pred tem bomo naredili pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji, predvsem z interpretacijo rezultatov Statističnega popisa vrtnarstva med letoma 2000 in Raziskali in predstavili bomo dosedanje možnosti za združevanje ter z anketno raziskavo pridobili mnenja o povezovanju oziroma združevanju tistih, ki se z okrasnim vrtnarstvom ukvarjajo.
11 3 2 PREGLED OBJAV 2.1 Pomen okrasnega vrtnarstva Okrasno vrtnarstvo ni le kultura urejanja cvetja, ki spremlja človeštvo že stoletja (Stopar Metelko 2004). Danes se okrasno vrtnarstvo ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo (Šušek 2012). Hortikultura, agronomija in gozdarstvo pa so gospodarske dejavnosti rastlinske kmetijske proizvodnje. Vrtnarstvo je panoga, ki zajema pridelavo okrasnih rastlin, zelenjadnic, gob in zelišč (zdravilne rastline in dišavnice) (Šušek 2012). Raznolikost, ki je značilna za pridelavo okrasnih rastlin, daje temu področju posebno vrednost. Povprečna vrtnarija ali vrtni center prodaja veliko število rastlinskih vrst in sort. Katalogi trajnih rastlin (lesnatih in zelnatih) ponujajo skoraj neomejeno število rastlin. V knjigi Plant Finder (založnik je Royal Horticulture Society RHS) najdemo več kot rastlinskih vrst in sort, ki so v prodaji v Angliji (Nizozemci imajo svoj seznam). Veleprodajalci rezanega cvetja in lončnih rastlin prodajo na tisoče cvetov in lončkov cvetočih in zelenih rastlin dnevno po celem svetu. Poleg tega vsak dan čakajo na registracijo nove sorte (Šušek 2016). Zaradi zelo raznolike pridelave delimo pridelavo okrasnih rastlin na pridelavo na prostem in v zaščitenem prostoru. Na prostem poteka pridelava lesnatih rastlin (drevesa, grmi in polgrmi), pridelava zelnatih rastlin (pridelava trajnic, enoletnic in dvoletnic), pridelava rastlin za rezano cvetje in dekoracijo ter pridelava okrasne trate. V zaščitenih prostorih pa potekata razmnoževanje okrasnih rastlin in pridelava lončnih rastlin (balkonske rastline, sobne cvetoče in zelene rastline) ter rastlin za rezano cvetje in dekoracijo. Proizvodi ali pridelki okrasnega vrtnarstva so lesnate in zelnate rastline, lončnice, rezano ter dekorativno cvetje in okrasna trata.
12 4 Vsako področje zahteva svoja znanja. Že različne sorte znotraj ene vrste imajo svoje zahteve, ki jih moramo poznati. Poleg tega lahko določeno vrsto gojimo v loncih različne velikosti in oblike, v različnem letnem obdobju in na različnih lokacijah po svetu. Tehnologija pridelave se iz leta v leto spreminja glede na nove razvojne dosežke in spoznanja. Zato mora pridelovalec dobro poznati vrsto in njene gojitvene zahteve (Šušek 2016). Gojenje okrasnih rastlin je pomembna priložnost za vrtnarje (Šušek in sod. 2012) in ima svoje pozitivne posebnosti ter prednosti. Prednosti so bile izpostavljene že leta 2012 na 17. sejmu Flora, v okviru Posveta o okrasnem vrtnarstvu, kjer se je sestala slovenska stroka s tega področja. Šušek (2012) je izpostavil, da so snovne posebnosti vrtnarske pridelave: - ne zahteva velikih pridelovalnih površin, kar omogoča dober izkoristek mikrolokacij; - je zelo intenzivna kmetijska panoga s številnimi tehnologijami; - hiter tehnološki napredek vpliva tudi na hitro spreminjanje tehnik gojenja in sortimenta; - relativno hitro se prilagaja potrebam in spremembam na tržišču; - omogoča hiter obrat kapitala; - je primerna za dopolnilno dejavnost na kmetijah; - v neurejenih tržnih razmerah in brez strokovnega vodstva lahko postane rizična dejavnost Okrasno vrtnarstvo v Sloveniji Pridelava okrasnih rastlin se je v Sloveniji pričela razvijati šele po osamosvojitvi Slovenije. Do leta 1991 je bila pridelava okrasnih rastlin in cvetja v Sloveniji omejena le na nekaj večjih družbenih podjetij, ki so v nekdanji Jugoslaviji s pridelovalci iz Dalmacije in Makedonije obvladovala takratni jugoslovanski trg. V tem obdobju je bila relativno majhna tudi potrošnja okrasnih rastlin, saj je bil trg na tem področju slabo razvit, predvsem zaradi
13 5 majhnega števila pridelovalcev, manjše kupne moči prebivalstva, kot tudi zaradi raznih omejitev pri uvozu. V samostojni državi se je s spodbujanjem podjetništva in z odprtjem trga pričela močno povečevati potrošnja, kar je privedlo tudi do povečevanja domače proizvodnje, ki je bila tedaj do neke mere še zaščitena z uvoznimi dajatvami. V tem časovnem obdobju se je močno povečala domača proizvodnja okrasnih rastlin na prostem, hkrati pa je bilo to obdobje, ko so domači proizvajalci največ investirali v izgradnjo in postavitev pokritih površin, rastlinjakov. Okrasno vrtnarstvo kot kmetijska panoga predstavlja diverzifikacijo kmetijske pridelave in omogoča ohranjanje manjših in srednje velikih kmetij, kar je zelo pomembno, saj je v Sloveniji kar 60 odstotkov kmetij manjših od 5 hektarjev oziroma 93 odstotkov kmetij je manjših od 15 hektarjev, te pa predstavljajo temelj kmetijske pridelave v Sloveniji, saj zavzemajo večino kmetijskega prostora. Kmetije takšnega velikostnega razreda so sposobne preživeti in se razvijati v konkurenčnih razmerah, pogoj je le intenzivna proizvodna usmerjenost. Okrasno vrtnarstvo z ohranjanjem kmetij in novimi delovnimi mesti na podeželju ohranja poseljenost, socialno ravnovesje, kulturno krajino in prinaša dobiček (Šušek 2016) Statistični pregled stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji Do leta 1999 je podatke o stanju vrtnarstva zbirala ekipa cenilcev, ki so bili dodeljeni v 307 cenilnih okolišev (Zagorc in sod. 2001). Ocena cenilca o stanju vrtnarske pridelave je tako bila relativno subjektivna. Subjektivnost ter popolnoma drugačna metoda zbiranja podatkov od leta 2000 dalje onemogočata primerjavo podatkov za prejšnje desetletje. Od 2000 pa Statistični urad RS s sodelovanjem Uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva izvaja popis vrtnarstva.
14 6 V Preglednica 1 so zbrani podatki o številu pridelovalcev po letih za Slovenijo, ki so bili pridobljeni s popisi vrtnarstva med letoma 2000 in Statistični podatki (2003, 2006) kažejo, da je od leta 2000 do 2010 število pridelovalcev padalo. V letu 2013 pa se kaže trend povečanja števila pridelovalcev okrasnih rastlin, najbolj je naraslo število pridelovalcev večletnih in lesnatih rastlin. Preglednica 1: Število pridelovalcev okrasnih rastlin in rezanega cvetja, Slovenija (Statistični urad Republike Slovenije 2012, 2013). Število pridelovalcev po letih Vrsta pridelave Različne okrasne rastline Balkonske rastline Dvoletnice Enoletnice Sobne rastline Večletne lesnate rastline V letu 2000 je bila pridelava sadik okrasnih rastlin razdeljena na 33 % balkonskega cvetja, sledijo dvoletnice z 22 % in enoletnice z 19 % pridelave (grafikon 1).
15 7 Grafikon 1: Pridelava okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2001). V letu 2003 je bilo največ pridelanih sadik balkonskih rastlin (29 %), sledijo dvoletnice (24 %) in enoletnice s 17 % celotne pridelave (grafikon 2). Grafikon 2: Pridelava sadik okrasnih rastlin v Sloveniji v letu 2003 (Statistični urad Republike Slovenije, 2003).
16 8 V letu 2006 se je pridelava sadik balkonskih rastlin še povečala v primerjavi s pridelavo sadik ostalih okrasnih rastlin. Pridelava sadik balkonskega cvetja predstavlja že 40 % celotne pridelave, sledijo dvoletnice s 26 % in enoletnice s 17 %. Pridelava enoletnic in dvoletnic skozi leta ostaja konstantna. Grafikon 3: Pridelava sadik okrasnega vrtnarstva v Sloveniji v letu 2006 (Statistični urad Republike Slovenije, 2006). 2.2 Organiziranost vrtnarstva v Sloveniji Vrtnarji in cvetličarji se odločajo med registracijo podjetij, kot sta družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali samostojno podjetništvo (s. p.). Večji organizaciji, ki bdita nad podjetji ter jim nudita vsebinsko podporo v smislu izobraževanja, smernic, ozaveščanja in obveščanja, sta Kmetijsko gospodarska zbornica (KGZS) ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije vrtnarstvo (tudi okrasno vrtnarstvo) umešča med svojo vejo rastlinske pridelave. V okviru KGZS deluje kmetijska svetovalna služba, ki skrbi za prenos znanja na področju vrtnarstva. Posebno vlogo ima strokovna skupina za vrtnarstvo, ki jo sestavljajo svetovalci specialisti za vrtnarstvo ali
17 9 zelenjadarstvo s posameznih kmetijsko gozdarskih zavodov in predstavniki raziskovalnih institucij ter nekaterih državnih organov. Obrtna zbornica Slovenije povezuje svoje člane po dejavnostih v obliki sekcij. Na svoji spletni strani opredeljuje osnovne naloge sekcij, in sicer: spremljanje pogojev poslovanja članov in prizadevanje za njihovo izboljšanje; sodelovanje pri oblikovanju in uveljavljanju interesov članov sekcije na področju zakonodaje in pogojev poslovanja; sodelovanje pri izdelavi razvojnih usmeritev dejavnosti; prizadevanje za uveljavitev dobrih poslovnih običajev v dejavnosti ter reševanje tekoče aktualne problematike. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev se še dodatno zavzema za področje okrasnega vrtnarstva z naslednjimi dejavnostmi: - Pridobivanje informacij o trgu okrasnih rastlin v Sloveniji - Priprava podatkov o obsegu domače proizvodnje okrasnih rastlin in njihove prodaje v Sloveniji ter primerjalnih podatkov iz držav članic EU - Priprava podatkov in izdelava študije o vplivu vstopa v EU na trg okrasnih rastlin v Sloveniji - Priprava izhodišč in izdelava normativov za parkovno vrtnarstvo - Izobraževanje, sodelovanje pri posodobitvi in izvajanju cvetličarskih in vrtnarskih programov - EU sodelovanje v združenju evropskih cvetličarskih asociacij FEUPF - Organizacija skupščine FEUPF v Sloveniji - Promocija cvetličarske in vrtnarske dejavnosti - Sodelovanje pri organiziranju specializiranega sejem Flora v Celju in sodelovanje na spomladanski vrtnarski razstavi v Arboretumu v Volčjem potoku - Priprava in izvedba letnega srečanja članov sekcije - Sprotno urejanje spletnih strani z aktualnimi vsebinami - Izvedba morebitnih dodatnih aktivnosti, če se bo zanje med letom pokazala potreba Okrasno vrtnarstvo je lahko organizirano tudi kot oblika dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sicer Ambrožič (2013) trdi, da je Slovenija ena od držav, ki ima neugodne naravne pogoje za kmetovanje. Najbolj ga otežujejo majhne in razdrobljene obdelovalne površine. Popis
18 10 vrtnarstva iz leta 2010 nam ponudi podatek, da je povprečna obdelovalna površina kmetij, ki se z vrtnarstvom ukvarjajo z namenom pridelave za prodajo, okoli 10 ha in dohodki ne prinašajo dohodka, ki bi lahko predstavljal samostojno dejavnost. Po podatkih popisa kmetijstva (2010) se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja kmetij ali 17 % vseh družinskih kmetij. Sem spada tudi ukvarjanje z aranžiranjem ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin (Ambrožič 2013). Zakon o kmetijstvu pravi, da je dopolnilna dejavnost s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter dela družinskih članov (Kulovec in sod. 2002). Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetije, ki se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je za to ustrezno usposobljen (Zakon o kmetijstvu, 2008). Vendar pa zakon (če ne gre za specializirano ukvarjanje) ne predpisuje višje ali strokovne šole kot ustrezne usposobljenosti. Okrasno vrtnarstvo kot oblika dopolnilne dejavnosti zagotovo nudi svoje prednosti pridelovanje na lastnih površinah in dodatni zaslužek. Vendar pa, kot smo navedli na začetku, okrasne rastline (ne vse) potrebujejo strokovno usposobljenost, ki je primarni nosilci dopolnilne dejavnosti nimajo oziroma ne potrebujejo. Za maksimalni izkoristek so se torej primorani izobraževati, kar jim ponujajo združenja, kot sta KGZS ali OZS, preko sekcije cvetličarjev in vrtnarjev. 2.3 Možnost povezovanja Povezovanje je na vseh področjih, posebno še na tržnih, splošno gledano, vedno prinašalo pozitivne posledice in spremembe. Mala podjetja različnih panog še danes izgubljajo boj z velikim trgom (čeprav v mali Sloveniji) ravno zaradi nezmožnosti samooskrbe. V vrtnarskih krogih v Sloveniji je povezovanje prisotno, saj okrasni vrtnarji gojijo določeno vrsto rastlin ali le določene sorte. Povezovanje tako omogoča, da drug drugega oskrbujejo s tistimi sadikami, katere proizvajajo. Gre za materialno izmenjavo dobrin, krepi pa se dobro sodelovanje, ki prinaša pozitivno sfero. KGZS je v svojih nalogah, ki si jih je zadala v zvezi z vrtnarstvom, jasno izpostavila spodbujanje povezovanja. Ni pa še vzpostavila mehanizmov, ki bi pohitrili povezovanje in sodelovanje okrasnih vrtnarjev.
19 11 Eno od možnosti povezovanja ponujajo tudi zadruge. Tukaj gre predvsem za nujnost povezovanja pridelovalcev prehrambnih izdelkov in kmetijske dejavnosti. Sliko pa bi lahko prenesli tudi za potrebe povezovanja okrasnih vrtnarjev z namenom optimizacije in izboljšanja pridelovalno-tržnih pogojev. Zadruga je po svoji vsebini interdisciplinarni pojav, ki vključuje gospodarske, sociološke, pravne in zgodovinske vidike. Zato ga je težko celovito zajeti in izčrpno opredeliti (Avsec in Žerjav 2005). Slovenski Zakon o zadrugah (ZZad) opredeljuje zadrugo na podlagi pospeševalnega namena in načina, kako se ta namen uresničuje (praviloma s sklepanjem pogodb med člani in zadrugo), ter na podlagi spremenljivega števila članov. Slovenske kmetijske zadruge (ki vključujejo tudi vrtnarje) delujejo dobro. Zadružno naročanje materialnih sredstev je tako za mala vrtnarstva ugodnejše. Za nekatere sta zadružno naročanje in maloprodaja edini kanal, po katerem pridejo do določenih sredstev ali materiala za pridelavo, vzdrževanje ali oskrbo. Kot drugod po svetu pa strokovnjaki (Avsec in Žerjav 2005) opozarjajo na problem skupne lastnine ali zastonjkarstva. Zastonjkarstvo je lahko zunanje, kadar posameznik, ki ni član zadruge, uživa koristi od delovanja zadruge, ne da bi k temu karkoli prispeval. Na primer: zadruga uspe izposlovati ugodne pogoje za prodajo kmetijskih proizvodov, ugodnejše cene pa koristijo tudi pridelovalci, ki niso člani. Zastonjkarstvo pa je lahko notranje, kadar posamezniki, na primer novosprejeti člani, v primerjavi z drugim člani ne prispevajo ustreznega deleža koristim, ki jih imajo od zadruge (Avsec in Žerjav 2005). V Sloveniji vse do leta 2010 nismo imeli posebne strokovne službe, ki bi združevala pridelovalce okrasnih rastlin, svetovala in nadzorovala pridelavo in tako skrbela za standardizirano kakovost rastlin. Šušek in sodelavci (2012) izpostavljajo pomanjkanje moči neregijske organizacije pridelovalcev, ki bi skrbele za asortiment, nabavo potrošnega materiala in prodajo pridelanih rastlin. Poleg tega sta blagovna znamka in črpanje evropskih sredstev neizkoriščena, birokratski postopki pri širjenju ali ustanavljanju vrtnarije pa zapleteni itd. Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin v Sloveniji je začelo z delovanjem novembra 2010, dve leti kasneje se je predstavilo mednarodnemu trgu na posvetu Okrasno vrtnarstvo v slovenskem prostoru, na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer je stroko seznanilo s
20 12 stanjem okrasnega vrtnarstva na Slovenskem. Namen združenja je predvsem pomoč pri prenosu znanja in povezovalno-svetovalna funkcija, saj»želi biti v nenehnem stiku z vsemi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami (fakultete, srednje in višje šole) z namenom zbiranja in širjenja novih znanj ter organizacije različnih znanstveno-strokovnih srečanj s področja okrasnih rastlin. Združenje bo delovalo tudi v sodelovanju z arhitekti in krajinskimi arhitekti«(šušek in sod. 2012). 2.4 Izhodišča in cilji povezovanja Izhodišča povezovanja - Okrasno vrtnarstvo je bilo v obdobju panoga, ki je pridobivala na pomenu Razvoj okrasnega vrtnarstva je od samostojne Slovenije naprej doživel hiter razcvet. Prednosti začetka ukvarjanja z vrtnarstvom so bile, da imamo na razpolago mnogo naravnih dejavnikov, ki omogočajo hiter začetek, prav tako je to čas, ko se je razvijalo slovensko gospodarstvo in vrtnarstvo je bila ena izmed panog. Večina proizvajalcev se je v vrtnarstvo preusmerila s klasičnih kmetij, iz česar so nastala mala in srednje velika družinska podjetja, ki so predstavljala znaten delež v ekonomski rasti in kreiranju novih delovnih mest na podeželju. - Okrasno vrtnarstvo kot pomembna kmetijska dejavnost Pridelovanje okrasnih rastlin v naši državi ni nikoli bilo obravnavano kot pomembna kmetijska dejavnost. Vedno je bilo zapostavljeno in prepuščeno stihiji in individualizmu. Zaradi tega na področju okrasnega vrtnarstva nimamo strokovne svetovalne službe, ki bi lahko svetovala in nadzorovala pridelavo in tako skrbela za standardizirano kvaliteto rastlin. Manjkajo močne regijske organizacije pridelovalcev, ki bi skrbele za sortiment, nabavo potrošnega materiala in prodajo pridelanih rastlin, blagovno znamko in črpanje
21 13 evropskih sredstev. Zapleteni so birokratski postopki pri širjenju ali ustanavljanju vrtnarije. Šolstvo je dobro organizirano do neke stopnje in skrbi za osnovno vrtnarsko izobrazbo. Izobraženost slovenskih vrtnarjev je na izredno nizki stopnji. Samo 8 % okrasnih vrtnarjev ima visokošolsko ali višjo izobrazbo (Statistični urad Republike Slovenije 2000). - Slovenija se lahko ponaša z zelo pestro avtohtono floro Geografska lega in naravne danosti nam omogočajo konkurenčno pridelavo okrasnih rastlin in rezanega cvetja, kar dokazujejo posamezni vrtnarji. S partnerskim odnosom med pridelovalci bi se dalo znižati stroške in razdeliti bremena ter omogočiti skupno nastopanje na tujih trgih. Na slovenski trg je potrebno ponuditi v Sloveniji pridelane kvalitetne rastline, ki bodo pri kupcu zanesljivo rasle naprej. Gojenje avtohtonih rastlinskih vrst, ki so zanimive z vidika pridelave okrasnih rastlin (npr.: črni teloh, gozdne ciklame, močvirski tulipani, žafrani idr.), lahko predstavlja pomembno prodajno nišo. Z žlahtnjenjem teh vrst bi si zagotovili pomembno prednost pred pridelovalci v drugih državah. V Sloveniji pridelovanje avtohtonih rastlinskih vrst ni razširjeno, čeprav je Slovenija uvrščena na prvo mesto v širšem evropskem prostoru po številu rastlinskih vrst. - Vstop v EU je povzročil velike strukturne spremembe Z vstopom Slovenije v EU so se odpravile uvozne dajatve in slovenski pridelovalci so se soočili z mnogo višjo konkurenčno sposobnostjo podjetij vrtnarij držav članic. Poročilo Mednarodne zveze hortikulturnih pridelovalcev omenja, da je vstop v EU novim članicam povzročil velike strukturne spremembe, ker se domača pridelava ni bila sposobna upreti tujemu blagu (Šiftar 2003). V Sloveniji se je v obdobju (Statistični urad Republike Slovenije) število pridelovalcev okrasnih rastlin zmanjšalo za 15 %. Pojavlja se problem konkurenčnosti slovenskih pridelovalcev zaradi njihove majhnosti in neorganiziranosti Cilji povezovanja
22 14 - Uresničevanje poslovnih interesov na področju vrtnarstva Samostojni nastop na trgu za manjše vrtnarje je težji, nabava materialov dražja in tako težje konkurira večjim vrtnarjem v Sloveniji. Prihod večjih evropskih diskontov v Slovenijo pa je to konkurenčnost še povečal. Skupni nastop vrtnarjev bi lahko izboljšal njihove poslovne rezultate in omogočil bolj konkurenčen nastop na trgu. - Izobraževanje in širjenje stroke Glede na novosti in spremembe v pridelavi, zaščiti okrasnih rastlin je nenehno izobraževanje in pridobivanje znanja nujno potrebno. V kolikor bi se povezali v strokovno združenje, bi bilo pridobivanje znanja, novih informacij in izkušenj lažje. - Utrjevanje ugleda vrtnarstva S skupnim pristopom k pridelavi, prodaji in predstavitvi na trgu bi se verjetno izboljšal kriterij kvalitete, prepoznavnost sadik in spoštovanje do sadik, vzgojenih v Sloveniji. - Uveljavljanje poslovnih pravil Z vstopom v obliko združenja bi se vsak vrtnar zavezal, da bo spoštoval poslovna pravila, tako na trgu odpadejo nepotrebna trenja in dumping poceni prodaja na tujem trgu (Marceau 1994). - Pospeševanje tržnosti in ustrezne donosnosti Z združenim nastopom bi lahko znižali strošek nabave reprodukcijskega materiala, znižali stroške pridelave in dosegali boljšo lastno ceno izdelkov, s skupno promocijo pa povečali prodajo.
23 15 - Pospeševanje razvoja dejavnosti Dejavnost se lahko razvija, v kolikor imamo dovolj sredstev in če izboljšamo pogoje nabave, pogoje boljše prodaje, so tudi sredstva za razvoj dejavnosti lažje dosegljiva. - Dosegljivost sredstev na razpisih Skupni pristop in večji poslovni subjekt bi močno izboljšala možnost sodelovanja na različnih razpisih in možnost pridobivanja sredstev tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji.
24 16 3 METODE DELA Za metodo raziskovanja smo izbrali metodo anketiranja. Pred tem smo glede na teoretično ozadje s pomočjo SWOT analize predstavili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, katere bomo primerjali z analizo anketnega vprašalnika, ter ugotovitve povzeli v zadnjem delu naloge. 3.1 SWOT analiza povezovanja slovenskih okrasnih vrtnarjev Za opisno analizo možnosti povezovanja smo uporabili SWOT analizo, imenovano tudi celovita analiza prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti (preglednica 2). Preglednica 2: SWOT analiza PREDNOSTI Sekcija vrtnarjev in cvetličarjev Spodbuda s strani KZS Združenje okrasnih vrtnarjev Slovenije Majhnost Raznolikost PRILOŽNOSTI Razvoj dejavnosti Iskanje tržno zanimivih projektov Okrepitev upravljavske in marketinške strukture članic Razvijanje informacijskih sistemov za potrebe članic Vključevanje v turistične projekte (sodelovanje s krajinskimi arhitekti in skupnostmi pri izvajanju projekta»moja dežela lepa in gostoljubna«) Vključevanje v evropsko mrežo vrtnarjev Izdelava vodnika po slovenskih drevesnicah SLABOSTI Neurejena zakonodaja Nespoznavnost Razpršena dejavnost Povezovanje v različna združenja drugih vrst kmetijstva (vinogradništvo, sadjarstvo) Izobrazba NEVARNOSTI Nepoznavanje izvedbene zakonodaje Neaktivnost MKGP in KGZS in potiskanje drevesničarstva in vrtnarstva na stranski tir v primerjavi z ostalimi kmetijskimi panogami Neaktivnost pri povezovanju slovenskih vrtnarjev posameznikov Pomanjkljiva izobraženost Zastonjkarstvo
25 17 Bistvo take celovite ocene sta analiza in vrednotenje preteklih, sedanjih in v prihodnost usmerjenih podatkov in informacij, ki dajeta temelj za sam proces strateškega planiranja v ožjem pomenu besede. Objektivno oceno razmer smo ocenili s pomočjo analizirane literature in z analizo rezultatov opravljene ankete. 3.2 Anketni list in potek anketiranja Osnova za pristop k anketi je bil vprašalnik, ki je bil uporabljen tudi v Popisu okrasnega vrtnarstva 2003, ki ga je izvedel Statistični urad Republike Slovenije. Vzorec zajema pridelovalce okrasnih rastlin iz Podravske in Savinjske regije, kar nam zagotavlja enakomerno razpršenost pridelovalcev in reprezentativnost podatkov. Anketa je bila izvedena na srečanju pridelovalcev okrasnih rastlin v Ljubljani. Anketni list je sestavljen iz štirih poglavij in 26 vprašanj. Pri pripravi ankete smo se trudili, da bi bila vprašanja kratka, jedrnata in razumljiva. Anketa je bila natisnjena, anketiranci so jo izpolnjevali pisno. Vsakemu pridelovalcu smo razložili, kaj je namen ankete in raziskave. Za potrebe širšega vzorca smo nekaj pridelovalcev obiskali na sedežu podjetja in jih prosili, da izpolnijo vprašalnik. Z izvajanjem ankete smo pričeli novembra 2003 in jo končali konec decembra, tako da se tudi rezultati odražajo na razmere v tistem času. V prvem poglavju povprašamo po proizvodnih možnostih. V drugem poglavju so obdelana vprašanja o nabavi osnovnih sredstev. Tretje poglavje zajema vprašanja o prodaji, promociji, tržnih viških itd. V četrtem poglavju smo poskušali izvedeti, kako so se vrtnarji pripravljeni združevati v organizirana tržna in/ali strokovna združenja. Zbrane podatke smo s pomočjo računalniškega programa statistično obdelali in rezultate grafično prikazali. Z grafičnim prikazom ter razlago smo se osredotočili na tista vprašanja, ki so raziskovala polemike, ki smo jih predhodno opredelili v teoretičnem delu naloge.
26 18 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Analiza proizvodnih možnosti V anketo vključene vrtnarje smo s prvim vprašanjem razvrstili po številu pridelanih sadik. Med anketiranimi je bilo največ pridelovalcev s kapaciteto pridelave do sadik (grafikon 4). Grafikon 4: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na število pridelanih sadik. Pri analizi pridelovalnih površin smo ugotovili, da ima večina vrtnarjev, ki imajo nad 400 m 2 nepokritih površin, tudi več kot 400 m 2 pokritih površin (grafikon 5). Ugotavljali smo tudi, kakšen odstotek sadik se proda za nadaljnjo vzgojo. V odgovorih, ki smo jih zbrali, smo ugotovili, da 23,3 % anketiranih okrasnih vrtnarjev proda do 20 % (od celotne proizvodnje) sadik za nadaljnjo vzgojo.
27 19 Grafikon 5: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na velikost in vrsto pridelovalne površine. Pri analizi strukture sadik, ki jih pridelovalci prodajo končnemu kupcu, smo sadike razdelili glede na skupino okrasnih rastlin. Odstotek prodaje končnemu kupcu prikazuje grafikon 6. Največ vprašanih pridelovalcev okrasnih rastlin končnemu kupcu prodaja večletne in lesnate rastline ter balkonsko cvetje. Iz rezultatov je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo večje število okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo z večletnimi in lesnatimi rastlinami.
28 20 Grafikon 6: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na prodajo sadik okrasnih rastlin končnemu kupcu. 4.2 Analiza nabave osnovnih sredstev V drugem delu ankete smo zbirali podatke, s katerimi smo opredelili način pridelave anketiranega pridelovalca. Dobro poznavanje našega vzorca namreč pripomore k boljši interpretaciji ter razumevanju podatkov. Ugotovili smo, da večina vprašanih kot vodni vir uporablja vodovod, sledi vir iz podtalnice. Pokrite površine ali rastlinjake ogrevajo v 56 % s kurilnim oljem. Sledijo zemeljski plin ter les in drva. Pri analizi izvora sadik smo ugotovili, da 58 % vprašanih okrasnih vrtnarjev sadike pridela v lastni proizvodnji, 42 % pa sadike za nadaljnjo vzgojo kupi (grafikon 7). Grafikon 7: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na izvor sadik, ki se uporabljajo za nadaljnjo vzgojo. Substrati, ki jih anketirani okrasni vrtnarji uporabljajo pri svoji proizvodnji, so v 58 % kupljeni, že pripravljeni, pakirani v vrečah. Substrat si sami pripravijo le 26 % vprašanih okrasnih vrtnarjev, 16 % pa jih substrate kupi pripravljene v razsutem stanju.
29 21 Grafikon 8: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na vrsto substrata, ki ga uporabljajo pri pridelavi. 4.3 Analiza prodaje okrasnih rastlin V tretjem delu vprašalnika smo analizirali način prodaje. Z dobljenimi rezultati bomo lažje opredelili in na raziskovalno vprašanje navezali naše ugotovitve glede stališča o povezovanju okrasnih vrtnarjev, katera smo preverjali v zadnjem poglavju. Več kot polovica (63 %) vprašanih svoje sadike prodaja direktno na trg (grafikon 9). Grafikon 9: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načina prodaje pridelanih sadik.
30 22 Grosistično prodaja 35 % vprašanih vrtnarjev (gre za prodajo med vrtnarji ali večjim trgovskim centrom). Le ena vrtnarija, ki je sodelovala v raziskavi, sadike prodaja preko zadruge ali združenja. Pri analizi tržnih viškov smo ugotovili, da 39 % vprašanih okrasnih vrtnarjev ocenjuje svoj tržni višek v 1 2,5 % vseh sadik od skupne proizvodnje, kar 31 % pa jih je odgovorilo, da je njihov tržni višek večji kot 5 % sadik skupne proizvodnje (grafikon 10). Grafikon 10: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin. Velika večina, 80 % vprašanih, skrbi za promocijo na različne načine. Največji odstotek vprašanih (33 %) promovira svoje sadike preko medijev, sledi promocija s predstavitvijo na sejmih in promocija ob dnevu odprtih vrat. Le manjši odstotek svoje sadike promovira s pomočjo pokroviteljstva (grafikon 11).
31 23 Grafikon 11: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede načinov promocije, ki se jih poslužujejo. Večina na promocijah nastopa samostojno, le manjši delež anketiranih se odloči za skupno promocijo. Del vrednosti proizvodnje, ki ga anketirani namenjajo v promocijo, je 0 10 % pri 77 % vprašanih, 4 % pa je tistih, ki v promocijo vložijo % proizvodnje (grafikon 12). Grafikon 12: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na delež vrednosti proizvodnje, vložene v promocijo.
32 24 Večina, kar 93% vprašanih, bi bila pripravljena sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin (grafikon 13). Ozirajoč se na podatke, ki smo jih pridobili s vprašalnikom, lahko sklepamo, da bi bili vsi vprašani, ki trenutno v promocijo vložijo do 10 % svojega zaslužka, pripravljeni sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin. Grafikon 13: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost sodelovanja pri skupnem trženju in promociji. 4.4 Analiza vključevanja v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja V zadnjem, četrtem delu vprašalnika smo ugotavljali njihovo vključenost v katerokoli združenje v Sloveniji in kako so zadovoljni z ugodnostmi. Ugotovili smo, da je 59 % vprašanih že vključenih v obliko združenja, vendar so z ugodnostmi, ki jih le-to ponuja, le polovično zadovoljni. Pri anketnem vprašanju, v katero obliko združenja tržno ali strokovno bi se bili pripravljeni vključiti, smo dobili odgovor, da so približno enako naklonjeni vključitvi v tržno ali strokovno združenje (grafikon 14). Delež tistih, ki se niso pripravljeni vključiti v nobeno združenje, je le 9 %.
33 25 Grafikon 14: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na obliko združenja, v katero bi se bili pripravljeni vključiti. Velika večina (95 % vprašanih) okrasnih vrtnarjev bi se vključila v tržno združenje, kar kaže na velik interes in nujno potrebo po boljši organizaciji in možnosti povezovanja (grafikon 15). Grafikon 15: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede vključitve v tržno združenje. Z analizo odgovorov ugotavljamo, da so v približno istem odstotku naklonjeni skupni nabavi potrošnega reprodukcijskega materiala preko tržnega združenja.
34 26 Grafikon 16: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede pripravljenosti na skupno nabavo reprodukcijskega materiala preko združenja. Kar 96 % vprašanih okrasnih vrtnarjev želi izmenjati znanje, izkušnje in deliti informacije znotraj združenja (grafikon 17). Tako velik odstotek kaže na veliko potrebo po izmenjavi mnenj in informacij. Grafikon 17: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na pripravljenost izmenjave mnenj in izkušenj.
35 27 S trenutnim stanjem okrasnega vrtnarstva v Sloveniji ni bilo zadovoljnih kar 93 % vprašanih. Razlogov in dejavnikov je več, mnogi so zelo subjektivni. Eden od njih je zagotovo nizek finančni doprinos ali zaslužek. Pridelovalce smo povprašali, kaj bi po njihovem mnenju pripomoglo k izboljšanju. V odgovor smo jim ponudili štiri pripravljene odgovore. 37 % jih je odgovorilo, da bi združevanje odločilno vplivalo na boljše finančne rezultate pri pridelavi sadik. 31 % vprašanih meni, da bi zmanjšali pridelovalne stroške in tako vplivali na boljši finančni rezultat, 17 % jih meni, da to dosežemo z ugodno cenovno politiko in 15 % z večjim vlaganjem v promocijo (grafikon 17). Grafikon 18: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na predvidene dejavnike za izboljšanje stanja okrasnega vrtnarstva v Sloveniji. V zadnjem vprašanju smo dobili odgovor na našo hipotezo, da je združevanje nujno potrebno. Kar 93 % vprašanih je odgovorilo pritrdilno, da je v Sloveniji potrebno ustanoviti specializirano vrtnarsko združenje in zagotoviti čim boljše pogoje skupnih nabav, promocije in izmenjave znanja, mnenj in izkušenj med povezanimi vrtnarji.
36 28 Grafikon 19: Razvrstitev anketiranih pridelovalcev glede na potrebo po ustanovitvi združenja pridelovalcev.
37 29 5 SKLEP V letu 2003 smo na srečanju pridelovalcev okrasnih rastlin izvedli anketo. Osnova za pristop k anketi je bil vprašalnik, ki je bil uporabljen v Popisu okrasnega vrtnarstva 2003, ki ga je izvedel Statistični urad Slovenije. V vzorcu je zajetih 30 okrasnih vrtnarjev iz območja Podravske in Savinjske regije. Poleg splošnih značilnosti pridelave nas je zanimalo ali so se okrasni vrtnarji pripravljeni vključevati v organizacije pridelovalcev in poslovna združenja. V raziskavi smo predpostavili, da se okrasni vrtnarji razlikujejo po proizvodnih možnostih. Da smo lahko opredelili velikost proizvodnje, smo pridelavo razdelili po številu proizvedenih sadik. Ugotovili smo, da 73 % vprašanih pridela do sadik na leto in pridelujejo na površini do 400m % prideluje na površini do 400m 2 nepokritih površin in prav tako do 400m 2 pokritih površin. Do 23,3 % vrtnarjev proda do 20 % sadik od celotne prodaje kot sadike za nadaljnjo vzgojo. Iz raziskave je razvidno, da je sodelovalo večje število okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s pridelavo večletnih okrasnih rastlin in balkonskega cvetja. 42 % anketiranih prideluje večletne in lesnate rastline, 28 % balkonsko cvetje, v približno enakih deležih sledi pridelava enoletnic, dvoletnic in manjši delež rezanega cvetja ter sobnih rastlin. Anketirane pridelovalce smo razvrstili glede na nabavo osnovnih sredstev in ugotovili, da več kot 50 % vprašanih kot vodni vir uporablja vodovod ter pokrite površine ogreva s kurilnim oljem. Substrate kupijo že pripravljene in pakirane v vrečah. V tretjem delu vprašalnika smo analizirali način prodaje in način promoviranja. Direktno na trg prodaja 63 % vprašanih, 35 % vprašanih prodaja grosistično in le 2 % preko zadruge ali združenja. Pri analizi tržnih viškov pridelanih okrasnih rastlin rezultati kažejo, da 39% vprašanih okrasnih vrtnarjev svoj tržni višek ocenjuje v 1 2,5% vseh sadik od skupne proizvodnje. Tržni višek višji od 5 % ima 31 % vprašanih. Predpostavili smo, da bi z
38 30 združevanjem in skupno promocijo lažje nastopali na trgu, zato smo jih povprašali o načinu promocije in ugotovili, da 33% promovira svoje sadike preko medijev, 27 % na sejmih in dnevih odprtih vrat. Na promocijah nastopajo samostojno in v promocijo vložijo do 10 % vrednosti proizvodnje. Željo po vključevanju v obliko skupnega trženja in promocije je izkazalo kar 93 % vprašanih. Raziskava, ki smo jo opravili med pridelovalci okrasnih rastlin, opozarja na potrebo po še bolj homogenem, poenotenem in aktivnejšem povezovanju, ki bi ustvarilo boljše pogoje skupnih nabav, promocije ter izmenjave znanja, mnenj in izkušenj med povezanimi vrtnarji. Predpostavili smo, da bi se okrasni vrtnarji v Sloveniji želeli povezovati in analiza odgovorov anketiranih pridelovalcev okrasnih rastlin je naša predvidevanja potrdila. Velika večina, ki bi želela vstopiti v katerokoli obliko združenja, bi bila pripravljena na skupno promocijo, skupno nabavo osnovnih sredstev in reprodukcijskega materiala. Po opravljeni anketi in raziskavi stanja lahko povzamemo, da slovenski okrasni vrtnarji lahko v slovenskem prostoru in širše dober poslovni uspeh dosežejo le združeni v strokovno in specializirano tržno združenje.
39 31 6 VIRI 1. Ambrožič J Možnost razvoja kmetije Ambrožič. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Biotehniška fakulteta. 2. Avsec F, Žerjav P Kmetijske zadruge in zadružno pravo. V: Slovenija v EU izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje, Moravske Toplice, 3. Konferenca DAES. 3. Borštnik, I Vrtnarstvo izboljšuje kakovost človeškega življenja. (elektronski vir) (2. september 2016) 4. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije. Vrtnarstvo. (elektronski vir) (25. september 2010) 5. Kulovec M. in sod Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana, Kmečki glas: Marceau, G Anti-dumping and Anti-trust Issues in Free Trade Areas. Calrendon Press. 7. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Sekcije in odbori. (elektronski vir) (29. avgust 2016). 8. Statistični urad Republike Slovenije. Popis tržnega vrtnarstva za leto (elektronski vir) ribistvo/04_rastlinska_pridelava/03_15124_popis_vrtnarstva_2000_2006/03_15124_po pis_vrtnarstva_2000_2006.asp (9. september 2016) 9. Statistični urad Republike Slovenije. Popis tržnega vrtnarstva za leto (elektronski vir) ribistvo/04_rastlinska_pridelava/02_15p60_popis_vrtnarstva_2010/02_
40 32 15P60_popis_vrtnarstva_2010.asp (9. september 2016) 10. Stopar Metelko J Oblikovanje s cvetjem. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: Šiftar, Andrej Pridelovanje okrasnih rastlin v Sloveniji in EU. V: Vrtnarstvo in drevesničarstvo pred vstopom v EU, Ljubljana: Šušek A Stanje okrasnega vrtnarstva v Sloveniji: Power point predstavitev posveta (Interno gradivo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (4. september 2012). 13. Šušek A, Štrubej J, Osterc G Pomen okrasnega vrtnarstva v Sloveniji. Zelena dežela: 106: Šušek A Pridelava okrasnih rastlin: zapiski predavanj (Interno gradivo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 170 str. 15. Zagorc, B, Orešnik I Popis vrtnarstva Rezultati raziskovanja: 765/ Zakon o kmetijstvu (Zkme-1). Ur. l. RS Št /2008. (elektronski vir) (20. marec 2012).
41 33 7 ZAHVALA Iskrena hvala mentorju doc. dr. Andreju Šušku za napotke, pomoč in dobro voljo, s čimer ste me popeljali do zaključka diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Jerneju Turku za spodbudne in opogumljajoče besede ter strokovne napotke. Zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi omogočili študij in za njihovo potrpežljivost, podporo in vzpodbudo. Še posebej se iskreno zahvaljujem moji mlajši sestri Ines, ki mi je bila v zgled, vodilo in me je s svojo trdno voljo prepričala, da sem zaključila študij.
42 34 8 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik SLOVENSKO OKRASNO VRTNARSTVO PO VKLJUČITVI SLOVENIJE V EU I. PROIZVODNE MOŽNOSTI 1. Število pridelanih sadik a) b) c) d) e) f) nad Pridelovalna površina a) pokrita m 2 b) nepokrita m 2 2. Struktura pridelave okrasnih sadik I. Prodaja sadik za nadaljnjo vzgojo (v % od celotne proizvodnje) II. Prodaja končnemu kupcu (v %) a) rezano cvetje b) sobne rastline c) balkonske rastline d) enoletnice e) dvoletnice f) večletne in lesnate rastline g) druge rastline
43 35 4. Način pridelovanja v zaščitenem prostoru a) Pridelava na tleh b) Pridelava na fiksnih mizah c) Pridelava na pomičnih mizah 5. Kakšna je maksimalna kapaciteta vaše vrtnarije? II. NABAVA OSNOVNIH SREDSTEV 1. Vodni vir a) vodovod b) podtalnica c) vodotoki (reke, potoki) d) deževnica e) javni namakalni sistem 2. Način ogrevanja v rastlinjakih in plastenjakih a) mazut b) kurilno olje c) zemeljski plin d) drugi plini e) termalne vode f) toplovodno ogrevanje g) električna energija h) premog i) les, drva 3. Izvor sadik (v %) a) lastna pridelava sadik b) kupljene sadike
44 36 4. Substrati, ki jih uporabljate, so : a) kupljeni že pripravljeni, pakirani v vrečah b) kupljeni že pripravljeni, v razsutem stanju c) pripravite sami III. PRODAJA 1. Način prodaje a) direktno na trg individualna prodaja a1) na tržnicah a2) na domu b) grosistična prodaja c) organizirana prodaja preko zadruge / združenja 2. Koliko sadik od vaše skupne proizvodnje predstavlja tržni višek a) 0 b) 1 2,5 % c) 2,5 5 % d) več kot 5 % 3. Ali promovirate vaše sadike okrasnih rastlin? a) da b) ne 4. Način promocije a) predstavitve na sejmih b) mediji c) pokroviteljstva d) dnevi odprtih vrat 5. Kako nastopate na promocijah?
45 37 a) samostojno b) skupaj z drugimi c) oboje 6. Kolikšen del vrednosti proizvodnje vlagate v promocijo? a) 0 10 % b) % c) % d) % e) več kot 40 % 7. Ali bi bili pripravljeni sodelovati pri skupnem trženju in promociji v Sloveniji pridelanih sadik okrasnih rastlin? a) da b) ne 8. Kaj menite glede organizirane prodaje sadik okrasnih rastlin? IV. VKLJUČEVANJE V ORGANIZACIJE PRIDELOVALCEV IN POSLOVNA ZDRUŽENJA 1. Ali ste vključeni v katerokoli združenje? a) da b) ne 2. Če ste, ali ste s prednostmi in ugodnostmi, ki jih koristite preko združenja, zadovoljni? a) da b) ne
46 38 3. V katero obliko združenja bi se bili pripravljeni vključiti? (za tiste, ki na vpr. 1 odgovorijo z ne) a) Tržno združenje - organizacija pridelovalcev - zadruge - d. o. o. b) Strokovno združenje 4. Ali ste se pripravljeni vključiti v tržno združenje? (za tiste, ki na vpr. 1 odgovorijo z da) a) da b) ne 5. Ali bi bili pripravljeni preko tržnega ali netržnega združenja nabavljati repro material (sadike, substrate, gnojila...)? a) da b) ne 6. Ali bi v okviru združenja nabavljali energetske vire? a) da b) ne 6. Ali bi koristili informacije strokovno-svetovalne dejavnosti združenja? a) da b) ne 8. Ali ste zadovoljni s trenutno organizacijo vrtnarstva v Sloveniji? a) da b) ne
47 39 9. Kaj bi po vašem mnenju pri pridelavi sadik okrasnih rastlin vplivalo na boljše finančne rezultate? a) Zmanjšanje pridelovalnih stroškov b) Večja vlaganja v promocijo c) Ugodna cenovna politika d) Združevanje 10. Ali menite, da bi bilo potrebno organizirati specializirano vrtnarsko združenje na območju SV Slovenije? a) da b) ne
PowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večPosvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu
Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večDatum: 24
ZADEVA: OBJAVA UGOTOVITEV - ANKETA SSRS 2016 2017 Spoštovani, obveščamo vas, da smo zaključili obdelavo zbranih podatkov Ankete SSRS 2016 2017 o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah
Prikaži večTrg proizvodnih dejavnikov
Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži več(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)
PRIJAVNI OBRAZEC DRUŠTVA ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE, SPODBUJANJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINI ŠKOFLJICA ZA LETO 2008 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V PRIMARNEM KMETIJSTVU 1. PODATKI O VLAGATELJU
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži več18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo
18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba
Prikaži večNo Slide Title
Št. 1 datum XXVIII. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ZAKONODAJA NA PODROČJU LOKALNEGA TRŽENJA SREČKO HORVAT, dipl.inž.zoot KGZS, KGZ Nova Gorica Grm Novo mesto, 26. november 2013
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
Prikaži večUredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večCENIK STORITEV V ŠOLSKEM LETU 2006/07
CENIK STORITEV V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 VPISNINA ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 znaša 210 EUR oz. 105 EUR, če mora kandidat do konca izobraževanja opraviti le še 3 izpite ali manj. Če je kandidat opravil že vse
Prikaži večLjubljansko železniško vozlišče - novinarska konferenca
Program razvoja podeželja 2014 2020 Odobrena in izplačana sredstva po ukrepih PRP stanje na dan 31. 12. 2018 ukrep št. javnih razpisov odobrena sredstva ( ) izplačana sredstva ( ) Ukrep M1 - Prenos znanja
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večLOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži več(Microsoft Word - A-4_Tehni\350na podpora)
VLOGA NA JAVNI RAZPIS ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MIREN-KOSTANJEVICA V LETU 2014 A-4. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU UPRAVIČENEC Naziv Naslov Priimek
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večTRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje
TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži več24th - 25th October 2017 Hotel Habakuk, Maribor, Slovenia
Projekt SEE MEET 2017 KAJ JE SEE MEET? Dogodek za podjetja in podjetnike, ki je namenjen spoznavanju in B2B sestankom med njimi. CILJI SEE MEET Cilj dogodka je udeležencem ponuditi profesionalno podporo
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza evalvacije.doc
Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večSpodbude za omilitev podnebnih sprememb
mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večTitle slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing
Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v
Prikaži večObčina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015
Občina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015 2020 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/15, 6/15
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne
Prikaži večAJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015
AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2016 ISSN 1855-3982 K A Z A L O I. UVOD...
Prikaži večNa podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom
Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večPPT
Koliko vas stane popust v maloprodaji? Kako privabiti kupce v trgovino in kako si zagotoviti, da se vrnejo? Kakšni so učinki popustov na nakupe? V raziskavah so ugotovili, da se ljudje zaradi popustov
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večV
3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večMicrosoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večSMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji
SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka
INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih
Prikaži večAJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018
AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4235 K A Z A L O I. UVOD...
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večPRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI
PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE
Prikaži večMicrosoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk
Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje
Prikaži večTUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj
TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večIND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1
IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega univerza
Prikaži večUsmerjeni v prihodnost, aktivno povezujemo podjetniške ideje in odpiramo vrata novim poslovnim priložnostim že več kot 35 let 1
Usmerjeni v prihodnost, aktivno povezujemo podjetniške ideje in odpiramo vrata novim poslovnim priložnostim že več kot 35 let 1 V GZS Podjetniško trgovski zbornici (PTZ) ustvarjamo poslovne priložnosti
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži večIND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor
IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mg.gov.si, e: gp.mg@gov.si Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana t: 01 4003200, f: 01 4783262 Turistična politika za leto 2010 z usmeritvami za leto 2011 Mag. Marjan Hribar Generalni
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večPRIJAVNI OBRAZEC 1
OBČINA LOGATEC OBČINSKA UPRAVA www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 VLOGA - UKREP 3 VRSTA POMOČI: UKREP 3: Pomoč za izobraževanje
Prikaži večRazvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija
Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži več