LETO VII. / STEV. 36 KRANJ, 4. SEPTEMBRA ii)54 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI

Transkripcija

1 LETO VII. / STEV. 36 KRANJ, 4. SEPTEMBRA ii)54 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN (jornjska pozdravlja visokga gosla Vs jugoslovansko ljudstvo ^mlja t dni z navdušnjm ln 2 izrazi globokih simpatij do vzniškga turškga naroda,,w«k prdsdnika Turšk rplik g. Djlala Bayara v nas državi. lovanju md našima dvma kavama in nov prispvk k "trditvi trojn zvz balkanskih ^ržav. V osbnosti prdsdnika ^Publik g. Djlala Bayara pa J<H naš ljudstvo človka nsorazmrj mi ostvarjnimi _ 5 rr>ir>tit p o t l f o n u. dohodki in dobičkom V I. polltju so v radovljiškm okraju ostvarili nkaj nad milijonov dinarjv dohodkov Na,sji obh zborov Okrajnga ljudskga odbora, iki j bila manj razvsljivo pa,j' stanj prtkli pondljk v Radovljici, so md drugim razpravljali o v zdravstvu, kjr so v prvm izpolnitvi družbnga plana za prvo polltj ltos. Iz poročila, polltju porabili l 2% invsticijskih srdstv. Jasno j, da so ki ga j (podal prdsdnik gospodarskga svta OLO tov. Danilo BračiČ in razprav na sji j bilo razvidno, da so v ra potrb tudi v zdravstvu ogrom» obisku prdsdnika rpubli- Turčij vidi naš ljudstvo dovljiškm okraju uspšno izpolnili obvznosti po družbnm n, ito posbno dobro vdo Bohinjci, ki s ž toliko časa bo J, v korak k š tsnjšmu so- planu. V prvm polltju so kljub pomanjkanju lktrik dosgli nkaj nad milijonov dinarjv brutto dohodka ali 48 /o rijo za gradnjo ambulant, aa n od ltnga (plana. Nkatra podjtja so izpolnila svoj količinsk plan takol: Žlzarna Jsnic s 50,4%, Plamn Kropa šk bolnic in ostalih objktov. n govorimo o potrbah jsni 48,5%, Lip,Bld»3,2%, Vriga Lsc 49%, Gozdno gospodarstvo 63% itd. stvo in socialno politiko, kat Zato bo imoral Svt za zdravrga vodstvo j prvzl novi»prav gotovo j, da ltošnj rzrv v matrialnih stroških. prdsdnik tovariš Ivan Brtonclj - Johan odločno prijti za lto lahko imnujmo lto normalizacij in utrditv gospodarristila priliko za skrivanj no dlo, sicr bodo srdstva zapa Pri tm so tudi podjtja izkoskga življnja. Prdpisi, ki so tranjih rzrv, saj so bili matrialni stroški za 23% višji kot dla. prišli v vljavo, so postali tak Pri plačvanju davkov pa so rgulator gospodarskga razvoja, da so nam ž do sdaj pri planu. Iz tga izhaja zaključk, bi morali biti po prdvidnm s v prvm polltju zlo slabo izkazali obrtniki in so dolgovali nsli lp usph«, -j v svojm da bodo morali v bodoč organi za lto 1953 in na račun 1. in poročilu djal tovariš Bračič. ljudskga odbora, ki imajo p- II. akontacij nad 15 milijonov Iz poročila j bilo dalj razvidno, da j povzročalo najvč njm, tmljitj spoznati s pravka is podjtji in planira dinarjv. Stanj s j v trtjm čtrtltju izboljšalo in sdaj dolgujjo obrtniki š okoli 7 mili tžav pozno sprjtj družbnga plana za,to lto. Za (prihodjtij, kr l tako bodo lahko problmi in plani podinih podjonov dinarjv. nj lto pa bodo v radovljiškm plani za lto 1955 ralnjši. okraju sprjli družbni plan ž V proračunu Okrajnga ljudskga odbora j bilo izkazano v š obrazložitv odloka za izva Potm, ko 'bo odborniki slišali msca novmbra, tako da bodo v januarju ž povsm na jasnm, Ikaj in kakšn nalog stonga planiranga dobička, čnovanjskih hiš, so s razšli in prvm polltju l 38,3% plačajanj urdb o upravljanju stajijo prdi skupnostjo. prav j bil dosžn s 75%. Na s popoldni ponovno sstali na prvi pogld l štvilk n kaž- ločnih sjah obh zborov. Razgovor s prdsdnikom ObLO Dovj-Mojstrana tov. Potočnik Janzom Z našim razgovorom s prdsdnikom občin v Mojstrani smo [zaključili našo stalno rubriko»5 minut po tlfonu«. S tm pa svda ni rčno, da bomo prnhali s stiki z volivci in odgovornimi odborniki v th (občinah. Trudili s bomo, da bomo tudi odslj objavljali novic in ostal prispvk iz th krajv. Naša žlja j, da bi š nadalj sodlovali tako kot doslj, oziroma š bolj kot doslj. Od samih občanov in ostalih pa bo v vliki mri odvisno, kaj in koliko bo o njih. tako dobrga kot slabga, napisano v našm tdniku. Tokrat smo poklicali Dovj-Mojstrano, kjr so nam povdali, da so lansko lto vložili najvč srdstv v izgradnjo vodovoda v «občini, za kar so porabili ') i dinarjv. Kazn tga pa so s dlali na rgulaciji hudournikov tako, da so lansko lto dokončno urdili spodnji dl hudournika Ddučnik. \ ltošnjm ltu pa so t vsmi silami in razpoložlji vimi srdstvi nadaljval!, ž lansko lto začia drla na vodovodu, ki j lto; it tolik dograjn, da imajo posamzn hiš na dsnm brgu Bistric ž tako tžko pričakovano vodo. Od 10 milijonov dinarjv, kolikor so jih za ltošnjo gradnjo prdvidli, so do sdaj porabili ž nad 7, din. Razn th dl so popravili tudi javno razsvtljavo v občini, za katro so porabili pol milijona dinarjv. Adaptirajo pa tudi stanovanjsko hišo, katro bodo prurdili v občinski dom. Zgradba, za katro imajo prdvidnih ltos 1,5 milijona dinarjv, bo dokončana šl prihodnj lto. V novi zgradbi bo imla svoj prostor tudi pošta i novo avtomatično tlfonsko cntralo. Nikar pa n mislit, da pri nas ni prč stanovanjski problm. Zankrat sicr š n mislimo na kakršnokoli stanovanjsko gradnjo, kr za to nimamo nobnih razpoložljivih srdstv. Vrjtno pa bomo nkaj stanovanj gradili ž drugo lto prdvsm za učitljstvo. S tm smo zaključili naš tlfonski razgovor z tovarišm prdsdnikom. Zbori volivcv bodo razpravljali o stanovanjskih problmih 28. rdna sfa IOMO Kranj Od 7. do 40. spi. zbori volivcv Zanimivo j tudi stanj v gostinskih podjtjih, v katrih so.t rožnat situacij, toda v t r - prdvidvali 13 milijonov dinar- tjm čtrtltju s j stanj znajv izgub, po bančnih poročilih sprmnilo. Tako ima okr. t n o pa so v prvm polltju izkazala ljudski odbor sdaj v banki o- gostinska podjtja l dl- 0 Imilijonov dinarjv, s in ' modrno Turčijo k o l i 1 Q z a n o v o narjv izgub. Kr pa glavna katrimi lahko sproti plačuj obszona nastopi tako rkoč šl vznosti do občin in drugih. Tu-. a mimo in nakopravno so- z. md narodi borca za J v trtjm čtrtltju, pričakuj- di občin so ž dobil skoraj " ' v ^vrtu. Zato n smatra, r jo. da bodo gostinska podjtja vs dotacij. Md ltom s j "^Uka samo kot vljudnostno V tork j iml svojo rdno sjo LOMO Kranj, ki j razpravljal o raznih vprašanjih, md katrimi j bilo vskakor Razn tga j mstni odbor stanovanjskimi problmi prcj. zaključila svoj poslovno lto tudi okrajni proračun nkoliko y "Uv obiska prdsdniku nasf zvzn rpublik tovarišu Jo r brz izgub. To jim bo zlasti sprmnil. Od prvotn vsot 556 omogočila tudi isprmmba v milijonov dinarjv na 734 milidružbnm planu, ki odrja pla- Jonov dinarjv z dodatnim pro- razpravljali o stanovanjskih problmih. najpommbnjš sklicanj zborov volivcv, na katrih bodo prvzl Industrijsko puškarsko s,lhi Brozu-Titu in zato z nc- šolo, vndar bo posbna komisija š proučila nkatr pro Jtalsnini vsljm sprjma "^Sga gosta v svoji srdi. čvanj amortizacij szonskim računom iz davka na prsžk blm finansiranja t ustanov. podjtjm samo za čas obrato- plač. Ta srdstva Iso namnjna Najprj iso odborniki potrdili Ta vprašanja, povzana š s Sodlovanj md trmi balonskimi državimi Jugoslavijo, Sklnili iso s š, da bo trba vanja. Trgovska podjtja pa so za gradnjo jsniških blokov, prdlog za imnovanj dirk- štvilnimi, volivcm š npopoltorjv in poslovodij nkatrih noma razčiščnimi problmi, bo- ki s razpravljati tudi o drugih šolah, zaključila (prvo polltj z okoli Pri črpanju izdatkov so poka- Určijo in Grčijo j z ndavnim dinarjv dobička. Ta do- zali dokajšnjo štdnjo prdvsm podjtij in samostojnih trgovin, do osnov dnvnga rda zbobičk pa so odborniki osporava- pri osbnih izdatkih, katrih l- ki jih j sstavila Komisija za r o v volivcv, ki ibodo od 7. do '' ^Pisom trojn zvz na Blu stopilo v novo obdobj. Troj- li, kr trgovska podjtja niso tno vsoto so izkoristili s 37 /o, n imnovanj pri ljudskm od- vključno 10. t. m. Na koncu j LOMO izdal ga nansiranjm. '" Zvza j svtal vzgld prija a upravična ustvarjati dobička, oprativnih izdatkov 46 /«, funktmvč morajo pribiti toliko cionalnih izdatkov pa samo 27% Kr s LOMO zavda pommborutrancijsko potrdilo za najtj Jskga sodlovanja md tr-»»m krdita novo ustanovljnmu nakopravnimi partnrji in marž, da krijjo svoj strošk, itd. Pri uporabi invsticijskih Kr j za prkršk upravnga b n o s t i t n p r o b l m o V i- j t u d l njn pomn prsga okvir podjtju»agrosrvis«in odrdil a t Obrt j ustvarila okoli 5 mili- srdstv tajništva za prosvto aparata potrbno Disciplinsko vsstransko proučil ta i vprašanja. Posamzni odborniki, ki bo Fzav podpisnic. V sodlovanju jonov dobička. Iz tga sldi, da m kulturo pa j nrazumljivo sodišč, ki obravnava posamzn prstopk 'administrativnga parcl, last splošno ljudskga 5d Turčijo, Jugoslavijo in Gr-so plan dohodkov ralizirali /. t 0 j da so v prvm polltju po~ do o th zadvah na zborih poročali, bodo podrobno sznanjni n zgradb podjtja»projkt«, prmožnja, za izgradno uprav ClJo s odpirajo nov možnosti 43% in dosgli 75% planiranga rabili l okoii 10% prdvidnih osbja in kr j njgov dosdanji mandat ž potkl, so nato J Dolitičnm, vojaškm, gospo- a dobička. srdstv. Člani svta so pojas, skm, kulturnm itd. področz vsm matrialom tako, da bodo volivcm lahko dali rs najtos. ki jo bodo "začli graditi ž l a r Prav gotovo j sorazmrj njvali to stanj s fm, da bodo odborniki soglasno izvolili novo Z utrjvanjm tga sodlo- >ja md ostvarjnimi dohodki in ta srdstva do konca lta lah- Disciplinsko sodišč, katrmu točnjš odgovor na postavljna vprašanja. Razn tga bo pa s vs bolj krpi stmiru in varnosti na Bal-izvira prdvsm iz planiranih gradnji šol v polnm tku. S Bajžlj tir dobičkom nsorazmrno, ki pa ko izkoristili, kr so dla na bo prdsdoval odbornik Pavl kanu ljud. odbor tudi natisnil majh- r Nov stanovanjsk najmnin n o brošuro, ki bo obravnavala na področju msta Kranja so ž Razgovori, ki jih bo iml md Sv jim obiskom v Jugoslaviji J^dsdnik rpublik Turčij g. Jlal Bayar s prdsdnikom J^Rj tov. Josipom Brozom '^orn, bodo ndvomno dragocn rispvk k utrjvanju sodloj Ja md balkanskimi narodi. n Mnjava mnnj o najvažnjših '^anjpolitičnih in balkanskih vdrašanjih na višji ravni, bo ^čno okrpila notno akcijo r h balkanskih držav za ohra- ' v miru na Balkanu in v svu sploh. j stopil ugldni gost v do, i, sptmbra v Rki na ^r J'Soslovanska tla, j iz tisoč in,s Čih ust prbivalcv Rk zaprisrčna dobrodošlica. Ta ^brodošlica sprmlja prdsd- a rpublik Turčij na vsm»j Sovm potovanju po naši do- "»ovini ^ tork, 7. sptmbra proti niu ^ P ugldni držav- 1, 0 D r i s l tudi na Gornjsko. Gornjh f s ž zdaj pripravlja na Srčn sprjm. Vsi Gornjci Ponosni, da bodo Gornjci s pripravljajo na množični odhod na Osfrožno nkatr problm (stanovanjskga vprašanja in stanovanjsk skupnosti. v vljavi, vndar s Izvršni svt LRS s količnikom okolišv, s katrim,s množi.štvilo m- in dosžn točk pri na Vsstransk priprav iso v tku, volivci in trnski odbori jmnini, ni strinjal in, j smatral, da j potrbno količnik zvi- SZDL pa bodo morali s thtnimi Gornjski dlovni ljudj hočjo na Ostrožnm dokazati v Sstanki SZDL sati in bolj prilagoditi mstu in konkrtnimi prdlogi dopriv Kranju Ljubljani. Toda na ponovno ob- nsti k usphu zborov volivcv, liko povzanost gornjskih borv-partizanov in aktivistov /. V tork zvčr so bili v razložitv tga problma, katro kajti marsikdo bo ravno na th j prdložil LOMO Kranj, j zborih dobil točn in praviln onimi, ki so s v najtžjih časih in -prilikah borili za svobo Kranju, na Rupi. Primskovm ' I z v ršni svt odložil izdajo to- odgovor na razna ugibanja, katrih j zadnj čas v zvzi s in Cntru sstanki članov SZDL vrstnga odloka, do Štajrsk in h/sh nas. na katrih so s pogovorili ip Jsniški kovinarji in drugi zadnjih političnih dogodkih, v dlovni ljudj iz radovljiškga svtu, prdvsm o bljski konfrnci, o bližnjm obisku prd okraja s bodo udlžili množičn manifstacij v vlikm m dlo sdnika prijatljsk Turčij, o štvilu. Samo z Jsnic bo odpljal posbni vlak prko pripravah za proslavo na Ostrožnm itd. Kljub lpmu vrmnu in času dopustov, so bili s m., kovinarjv, prav toliko pa jih 7r-~ ^~ --FKSZ! '.v" Prtklo srdo bo prišlo iz ostalga okraja. Posbno vlik priprav s vrš stanki prcj dobro obiskani ra Jvrsto zborov bolj na prifriji msta, pa so cah zaključili z so na Jsni- privatnga sktorja, ki po dlovnih kolktivih. Na O- zn na Primskovm, kjr j bila volivcv, na katrih so odbor- Tudi družbni plan so na podniki poročali v svojm dlu in ročju Jsnic v prvm polltju strožno bodo prišli ljudj iz Ratč in Krop, iz Bohinja, Pokljuk in Jlovic. Udlžnci SZDL so članom razložili po- ročju Jsnic. V prvm polltju rili nad milijonov dinar- z Gornjsk pa nočjo priti na mn zadnjih ^mdnarodnih poli- j ljudski odbor imstn občin jv Ibruto promta ali skoraj slaba udlžba. Aktivisti MO usphih gospodarstva na pod- zaključili z usphom in ustva- Ostrožno praznih rok, s sboj tičnih dogodkov, posbno pa so kakor vsi svti in ostal komi- 58% ltnga plana, s zadržali ob bližnjm obisku bodo povabili kulturno prosvt- p r dsdnika turšk ' rpublik, s dohajal tnzivno i j i n sam razvoj dlal, gospodarstva da j lahko žavljani Na zborih zanimali volivcv itudi so za s druga dr stavnika junaškga turšk- drugim izvdli rorganizacijo tr- razširjnja družbnga upravlja- lahko po- n skupin, prišlo bo vliko ttaki bo potoval skozi Kranj in in družbnga upravljanja. V vprašanja, ki s tičjo poglabtm času so na Jsnicah md ljanja socialističn dmokracij, ili v svoji srdi visokga rodnih noš, folklornih skupin, v mu bodo Kranjčani prirdi' p jj. sudstva in da s bodo oddolsprjm. Okrasili bodo tudi msto. Prav tako so vliko govorili 12 trgovskih podjtij, po rorga- tudi iza izvajanja urdb o u- govsk mrž in sdaj posluj nja itd. Posbno so s zanimali ' turškmu ljustvu za prisrčn š«_» ki ga j pripravilo na- o zgodovini XIV. diviizj in pri- ^m u dragmu maršalu Titu ob K vm obisku v Turčiji. pvskih zborov in godb, tako da bodo dali svoj vliki dlž tj vliki vsljudski množični manifstaciji. Priprav so v polnm tku in zajmajo vdno vč navdušnih prijavljncv. nizaciji gostinsk mrž pa j pravljanju stanovanjskih hiš, pravah na proslav»štajrska na Jsnicah 14 obratov socia- novih najmninah za stanovav borbi«. lističnga sktorja in 9 obratov nja itd. OKNO V SVET Ob 35-ltnici SKOJ Praznik občin Domžal RAZSTAVA V KAMNIKU PRESENEČA dni v Makdoniji Z organi družbnga upravljanja v novo šolsko lto Naš intrvju Šport - Šport - Šport Marljiv dlovni kolktiv - PODLISTEK O fakirjih S sodišča OBJAVE - OGLASI i

2 TEDEN DNI PO SVETU POLJSKO VABILO Po uradnm obisku laburističn dlgacij v Sovjtski zvzi in LR Kitajski, j sdaj informbirojvski satlit Poljska poslala po svoji časopisni agnciji povabilo, naj skupina britanskih laburistov prid prihodnji msc na dvotdnski obisk. SPOR NA PACIFIKU Japonska vlada j ostro protstirala pri južnokorjskmu poslaniku v Tokiu zaradi incidnta, ki s j priptil v bližini otoka Takšina. Južni Korjci, ki so razmščni na tm otoku, so obstrljvali japonsko obalno ladjo. Otok sam j sporn in si ga lastita tako Japonska kot Južna Korja. TAJEN ARZENAL V TRSTU V posbnm skrivališču v titarm diu tržaškga pristanišča so našli okoli 40 zabojv različnga orožja in strliva. To skrivališč j no najvčjih, kar so jih po vojni sploh odkrili. Orožj j bilo anglškga in amriškga izvora. Policija o najdbi n daj nobnih izjav. NEREDI V INDIJI Prdstavnik bombajsk policij j izjavil, da j prišlo do prplaha zaradi hindumuslimanskih izgrdov v Haidarabadu. Md nrdi j bilo okoli 20 ljudi. Najvč žrtv j bilo lažj in tžj ranjnih. VELIKE POPLAVE Md poplavami v pokrajini Utar Padš, v Zahodni Bngal! j i in Asamu j utonilo okoli 20 ljudi. Najvč žrtv so zahtval poplav v Zahodni Bngaliji, kjr j utonilo 141 ljudi. ZAVRNJENA POGODBA Francoski parlamntarc j odklonil podpis pogodb o Evropski obrambni skupnosti. V Londonu mnijo, da bo Anglija sdaj podprla nposrdni sprjm Nmčij v Atlantski pakt. Prav tako so sprjli to vst z vlikim obžalovanjm, kr so Francozi odklonili sporazum. Amričani pa doslj š niso dali nobn izjav o tm dogodku. Razstava v Kamniku prsnča Gospodarska razstava v Kam-ti/a. Tudi za ta svoj niku j bili prirjna v poča- žli priznanja vsh stitv jubilja pommbn tovarn upognjnga pohištva njnga obstoja. K svčanosti, ki j bila istga dn kot otvoritv razstav, so bili prisotni pri razgldu gospodarsk razstav. Dvorana, kjr j bila svčanost, j bila nabito polna. Prav vsi člani dlovnga kolktiva iso hotli biti navzoči pri slavnosti. Zgodovino tovarn in tžko življnj dlavcv v njj pa j v svojm govoru dal prdsdnik DS Ivan Urh. Sprgovoril fi tudi tovariš Mavricij Bor, nkdanji član Zakaj so izbrali v Domžalah 3. IX. za občinski praznik Prtklo soboto j bila v Kamniku odprta pommbna gospo kamniškga in okoliškga gotja so zastopana s kvalittnim, namn prikazati vlik razmah Tudi obrtniki in obrtna podj Ltošnji, ž drugi obč. praznik, bodo v Domžalah nadvs c na grobov padlih borcv «kopališču tr ko so položili v«fl' darska razstava. Otvoritvni spodarstva v zadnjih ltih. izdlki. Kamničani s zlasti zanimajo za urbanistični načrt, ki slavnostno proslavili. Vsaj po Sumborkom. svčanosti so polg drugih obiskovalcv prisostvovali tudi sstav dobili najboljš vtis in prikazuj bodočo urditv m Vs tdn pa so s vrstil št Obiskovalci so pri ogldu raz pripravah in programu prirditv bi to ilahko sklpali, saj so krtar OK ZKS za Ljubljano so s lahko prpričali, da so n sta. Svojo razstavo so prirdili viln kulturn in športn prirditv, kjr so s najbolj odr vs množičn organizacij sodloval v pripravah, praznovanj Janz Vipotnik, prdsd. MLO vsi razstavljal! pri urjanju tudi planinci in pa Turistično Ljubljana Dr. Marijan Drmastja, tajnik Glav. odbora sindi Md najlpš urjn prostor valc z lpotami in zanimivost iz Zadvora in Ihana tr nogo svojih paviljonov zlo potrudili, društvo, ki sznanjajo obisko- zali dramatska odska»svobod«pa so podprla tudi štvilna podjtja in ustanov. Obnm z občinskim praznikom pa bo tudi 8 kata za Slovnijo Mavricij Bor, spadajo prav gotovo razstavišča mi msta Kamnika in okolic. mtaši iz Domžal. Prirdili P državni skrtar za gospodarstvo ing. Tpina in drugi. Ponit«, ikramično-kmlčn indu- žičnic na Vliko planino. rimi j najpommbnjša razsta podjtij:»stol«,»titan«,»svila- Pozornost vzbuja tlasti makta so tudi vč razstav, Imd kat domžalska godba proslavila 70- ltnico svojga obstoja. zdravil jih j prdsdnik LOMO strij, Podjtja»Kamnik«itd. V razstavo so vključn nadalj š kmtijska, gozdarska m di«. Tudi razstava živin in tuva»domžal v borbi in svobo Zakaj so si Domžalčani izbrali za svoj občinski praznik rav Kamnik Janko Alfrd in spr- Pozornost obiskovalcv pa prl- govoril nkaj bsd o pomnu tgn tudi razstavišč Papirni- lovska razstava. ristična razstava sta prcj DO' no 3. sptmbr? Vsa naša domovina j bila v ltih vojn t vlik gospodarsk prirdi- c Količvo in Rudnika kaolina, Do sdaj j obiskalo kamniško 'razstavo ž vč tisoč ljudi. mmbni. tv. Razstava sicr nima komr- ki prikazujta clotn procs prizorišč dogodkov iz narodnoosvobodiln borb. Tako j 3. traj pa bodo dočakali gost na V ndljo, 5. sptmbra zju cialnga pomna, pač pa j njn proizvodnj. Vs kaž, da bo ta prirditv v cloti uspla. sptmbr za Domžal in za postaji, odkrili bodo spominsk Štvilni obiskovalci s prsnčnjm ugotavljajo vliko go narodnoosvobodilno borbo tga ploščo na Godbnm domu Zlati jubilj STOLA" v kraja pommbn dogodk. narodnoosvobodilni vojni padlim spodarsko zmogljivost Kamnika godbnikom. Ob 10. uri pa b" in (okoliških krajv, zato bi bilo 1. sptmbra j oborožna par šla skozi msto povorka. Popoldn s bodo občani Domžal I" trud so prav, da bi Kamnik odslj vsako lto pripravil podobno gožarja na Ihanskm mostu in ga tizanska patrulja napadla stra navzočih. okolic lahko na vrtu Godb Tako so na skromn, vndar spodarsko rvijo in tako š boij ubila. Za ubitga stražarja pa nga doma razvslili. dostojn način proslavili pommbn tovarniški praznik. dustrij in obrti. 10. talcv, katr so privzan S (tmi štvilnimi prirditvam' populariziral izdlk svoj In j zloglasni Kutschra pripljal na kol pri [mostu strljali. V s bodo Domžalčani spominjal' počastitv spomina na t žrtv svojih za svobodo padlih tova' so sklnili v Domžalah ta dan rišv. Pripomniti pa moramo, d3 Tovarna usnja na razstavi proglasiti za občinski prazmk. nkatri občani š dans mnijo, da j praznovanj občin' 2 na prdvčr prazničnga Lta 1924 j stala na mstu, čih kupcih. Tovarniški strokov- dn so odšl patrulj po partinjaki potujjo v inozmstvo Ln zanskih poth md narodnoosv- skga odbora in nkatrih org«' skga praznika l zadva ljud' kjr stoji dans kamniška tovarna usnja, mala usnjarska dlavnica. Bivši lastnik tovarn jo izsldk v usnjarstvu. okolišk vasi, kjr so s ma noma zgršno pojmovanj. L tovarna uporablja tako vs nov bodilno borbo in obhodil vs nizatorjv. To j svda popol' j kupil, szidal tovarno, modrniziral naprav in zaslovl s vzorčnm sjmu v Zagrbu j Glavn proslav pa so >bil 3. dobi lahko praznovanj svoj do Na lanskm novmbrskm borbo zadržvali partizani. ob sodlovanju vsh občano v svojimi izdlki svtu. To J tovarna prjla dv zlati kolaj bilo svinjsko galantrijsko us nj. Po osvoboditvi so izboljšali dlovnga kolktiva, m čstital thnološki procs, začli so iz- dlavcm k vlikim dlovnim d l o v a t i n o v v r s t usnja kot zmagam ob 50-ltnici obstoja safijan, taptniško in rokavlčarsko usnj tr cpljnc, vs podjtja. Občani Kamnika so lahko ponosni na dlovni kolktiv tovarn»stol«, ki s z vs sanitarn naprav, iz dobička pa iz svinjsk kož. Izboljšali so mi silami trudi, da bi čim prj postavljajo novo lužilnico, ki bo ustvaril dlovnmu ljudstvu najmodrnjša v srdnji Evroboljš življnjsk pogoj. pi. Toliko o zgodovini tovarn. Slavnostnmu dlu j nato T dni vidimo tovarnišk sldil kulturni program, ki to dlk na vliki gospodarski razga pripravili sami člani kolk stavi v Kamniku v okusno o- prmljnm poviljonu. Svda ni to dino razstavišč, saj razstavlja na vsh včjih vropskih sjmih, vdno pa na Zagrbškm Iz Domžal Dla na obnavljanju in prurjanju stavb LOMO v Domžalah s bližajo koncu. V stavbo, (katro so dloma prdlovali š prd vojno.j LOMO od vlsjmu. Kupcv j dovolj, vsa zapadna Evropa, Avstralija in ZDA, da n govorimo o doma- lta 1945 pa do dans vložil z V sdmih mscih so v Zlzarokoli 16 milijonov dinarjv. Ko ni na Jsnicah invstirali J bo popolnoma obnovljna, bo nad 1,362 miljona din. Domžalam rs Iv ponos. Trgovinska inšpkcija prprčuj izkoriščanj Invsticij v Žlzarni ni, kar j samo potrdilo o visoki kvalitti njnih izdlkov. sptmbra, ko j bila po slavnostni sji LOMO kommoracija za ustrljnimi talci na po stojn in slavnostni pomn H samo tako lahko popolnoma u' sp. Ob 35-ltnici SKOJ V nposrdni bližini Blda j bodo zbrali V Ribnm mladi gaprijazna vasica Ribno, ki j po- silci, taborniki, športniki, pla- z mladino. Na proslavo bo p ' j za njihov zaslug pri dl ' 1 znana kot nkdanj' zatočišč ninci, pripadniki vojašk vzgonaših partizanov; na robu va- j in ostala mladina tr pri-kranj in Tolmin. vabljna tudi mladina iz okraj 9 sic proti Savi Bohinjki pa j kazali svojo djavnost. Na Bltudi lp turistični kraj z mno- du bo odprta razstava o borbi šah bodo v tm času odkril Tudi na Koprivniku in Gorj"' gimi naravnimi lpotam:. Prav SKOJ in LM v NOB tr njno spominsk plošč posvčn p ' 0 na to vas s posbno rada spo- sodlovanj v obnovi in sociaminja mladina radovljiškga o- listični izgradnji. Odkrita bo V th vash j bil v času borb f mmbnim konfrncam SKOJ kraja, ki j lta 1949 pomagala spominska plošča, kjr j (bila tudi Okrožni komit SKOJ» pri gradnji Zadružnga doma, ki konfrnca in na Zadružnm jsniško okrožj. Pri občinski'' j pommbn kulturni in poli- domu, ki ga j zgradila mladitični Cntr vasi. Na Talžu, na. Dopoldn bo tudi množično sbni odbori, ki bodo skrbl' komitjih bodo ustanovljni p ' 0 ndalč stran od Ribnga pa j mladinsko zborovanj, dan pa za čimvčjo udlžbo mladin bila md NOB konfrnca SKOJ j tudi prdlog da s nkaj statga pdročja. rih dlovnih aktivistov odliku- v Ribnm, tr pripravljali P ' r slav v okviru občin. Prav zaradi tga s j zadnji plnum! OK LMS Radovljica odločil, da organizira proslavo 35. obltnic SKOJ 9. in 10. oktobra v Ribnm. V ta namn V sdmih mscih ltošnjga j bil postavljn posbn odbor, lta so v jsniški 2lzarni po- ki ima v grobm ž izdlan prorabili za invsticijsko izgradnjo gram t pommbn proslav, nad 1,362 Jnilijonov din. Najvč 9. oktobra bo v Zadružnm Občina j dostojno V počastitv spomina prvih avgusta, slavnostna akadmij ' 9 talcv naših krajv, ki so padli ki so s j udlžili tudi zastop' srdstv so porabili za gradnjo domu slavnostna sja OK LMS 24. avgusta 1941 v Ljubnm ln niki oblastnih in političnih ok r novga obrata tank pločvin, ob navzočnosti vsh starih mlakatro gradijo na Javorniku in dinskih aktivistov. Tabornikirojsk osvobodiln borb j tizana - Podnart, pionirk ' v poživitv spomina na čas h organov. Nastopili so pvci Par' sicr skoraj 400 milijonov din, mladinci iz vsga okraja si bo-imlnadalj za razširjnj obrata j- do popoldan urdili svoj tabor, naša mala občina clo Ljubna s prostimi vajami, fol' Trgovinska inšpkcija radov- lijon din nupravično vrsto usplih in dobro obiskanih kulturnih in športnih prir mačinka - solistka, tov. Lita?' klorna skupina iz Podnarta, do' klarn 1190 milijonov din, obnav- zvčr pa pripravili ob taborljajo in gradijo š topilnico, ko- nm ognju kulturni program, ljiškga okraja j v sdmih m- porabljnga rgrsa itd. scih ltošnjga lta opravila 288 Prav zanimiv so ugotovitv ditv tr spominskih svčanosti. jva, rcitatorji in dramska sku' tlovnico, nov prdlovaln o- Najvčja slavnost pa bo v nbrat itd dljo, 10. oktobra. Ta dan s prgldov raznih trgovskih, go- inšpkcij v trgovini z lsom, V ndljo, 22. avgusta, smo s pina Partizana - Podnart z ' u stinskih in drugih obratov. Md Podjtja so od kmtov kupodrugim j inšpkcija prgldala vala včj količin lsa, kot so ob taki svčanosti spomnili borcv in aktivistov iz Ovsiš, Pod- zom iz NOB tovariša upravit' činkovitim nodjanskim prika' poslovanj 129 obratov KZ, 60 s izkazala s potrdili o plačani narta in bližnjih vasic pod J ljlovico, katrim j na Ovsišah Lampiča»Brata«. Vsi na' gostinskih obratov, 46 šušrnar- gozdni taksi. Šlo j tako dalč, Ršvanj stanovanjskga problma stopi so bili pod vodstvom to' jv itd. Kr j inšpkcija od- da so skali brz sčnih dovokrila vrsto npravilnosti, j 64 ljnj. Posbno širok razmah J postavljn lp spomnik, v tork, 24. avgusta, pa smo s od so dostojno rprzntirali k ' Lampiča skrbno pripravljni & primrov prijavila tožilstvu, ar- zavzlo tudi prkupčvanj z v 1 dolžili v Ljubnm na kraju, kjr turno - prosvtna prizadvanj bitraži, sodniku za prkršk itd. lsom in s j razvila divja tkso bili strljani talci, spominu naših krajv. Trgovinska inšpkcija j pra- ma za nabavo lsa prko podjvsm prgldala poslovanj po- ti j, kmtov, prko posrdovalpa msta v naši domovini, kjr vda pa s tmi Vgradnjami sta- Obakrat so sodlovali pvci Par Mnda ni naslja, vasi,' zlasti da prcj uspšn začtk. S- na njihovo hrojsko žrtvovanj. V Ljubnm so v tm tdnjj odprli Judi nov kino. Pomrn djtij, ki s bavijo z lsno tr- cv itd., svda vs pa z mastgovino, kako so vodili poslovn nimi dobički. Izkoriščali so tudi lo prč. V tm oziru nikakor stanovanjsko vprašanj n bi bi- novanjsk stisk š n bodo odpravili. Vndar ni dvoma, aa spominsk bsd sta pa izrkla hi tudi domači športniki tizana iz Podnarta in rcitator j I, so s s sorazmrno lpimi usp knjig v gostinskih podjtjih, sčna dovoljnja in L. n zaostajajo niti Domžal, kjr bodo sdanjim gradnjam sldil tovariša Joža Kon in Avgust nogomtaši, odbojkaši, motocr kako so v kmtijskih zadrugah Franc J. z Blda j v trh m- n morš dobiti stanovanja, č š mnog drug v prihodnjm Ebrl. V polni dvorani ljubnltu. skga Doma j bila v tork, 24. dljo, 29. avgusta, so domači ^ klisti, strlci in šahisti. V n ' izkoriščali rgrs za pospgva- scih prodai za din lsa si š tako prizadvaš. Toda n nj kmtijstva itd. Na podlagi iz državnga gozda., zaradi tga, kr vam stanovanj okoliški gasilci z mokrimi vaj^ rzultatov inspkcij j bilo pod- Pri kontroli gostinskih podj- n bi pripadalo, ali kr stanojtjm odvzta za 8, din tij naj kot primr služi»grajski vanja n bi bili potrbni. Tudi mi v Otočah pokazali dobro d ' V Gorjah pri Bldu so 1 sciplino, popoldn pa so ml3 d ndovoljno ustvarjnih srd- dvor«v Radovljici, o čmr smo n zaradi tga, kr vam ga n fizkulturniki domačga Parti' 6tv, nkatr trgovin lsom ž pisali. Povmo pa naj š to, bi hotli nakazati, tmvč skratso moral vplačati nad 1, da j podjtj v juliju, ko j ka zato, kr stanovanj ni. praznovali I. obč. praznik c, Javornika in Jsnic z id ^ na skupno z mladino Radovlj'^ dinarjv gozdn taks, ki so jo bilo pod prisilno upravo, izka- Domžal niso vč vas kot prd namraval utajiti, KZ pa so zalo za okoli din dobičmoral vrniti banki skoraj 1 ml- ka., srdišč s štvilnimi tovarnami, no iz narodnoosvobodiln borb njih Gorjah spomnik prvim p- 50 lti. Postal so pommbno Prbivalstvo obč. Gorj, zna- soboto zjutraj so odkrili v Spodpodjtji tr gospodarskimi in kot zavdno in junaško, s j tim talcm, kjr j sodlovalo kulturnimi ustanovami. Zaradi minuli tdn vnto pripravljalo polg zastopnikov krajvnih ortga j ravno stanovanjski pro- na praznovanj 1. občinskga ganizacij in ljudsk oblasti tr Borcm Kokrškga odrda blm v Domžalah tako prč, praznika. Na prdlog občinsk- svojcv nad tisoč prbivalcv. Stab za vojaška vprašanja pri borci iz ostalih navdnih di- Zato \j LOMO Domžal sklnil ga odbora Zvz borcv so si Odkritju spomnika j sldilo okrajnm odboru ZB NOV okr. nic s priključijo odrdu, potu- kar naj rsnj spoprijti s s izbrali za občinski praznik 28. Kranj poziva vs borc Kokr- jjo skupno z njim, na Ostrož- tm problmom in v kratkm avgust. Tga dn prd 13 lti J Skga odrda, Slandrov briga- nm pa s vsak priključi svoji bodo vidni sadovi tga prizad- bilo v Spodnjih Gorjah ustrd, Zidanškov brigad^ XIV. matični dinici. vanja. ljnih prvih pt talcv. Na mdivizij (Tomšičva, Bračic- Prvoz za vs prijavljn bor- Z koncm drugga 'tdna bo stu usmrtitv talcv so postava, Srcrjva brigada), Zasav- c bo brzplačn s kamioni, za LOMO začl graditi s krditi, vili lp spomnik, v katrga so to naj s vsak čimprj ln si- ki jih j dobil Pd OLO Ljublja- vklsana imna Franc Soklič, polaganj vncv prd spomnikom padlih borcv v Zg. Gorjah, kamor so s podali v povorki z godbo na člu. V soboto zvčr so fuprizorili partizansko dramo»raztrganci«, ki j po zaslugi tamošnjih svobodašv v vsakm oziru odlično uspla, v ndljo pa j bilo politično zborovanj prd občinskim (domom, za tm pa koncrt godb na pihala. Popoldn pa j bil v Zg. Gorjah vlik tlovadni na- Podnart praznovala bro izvdnimi tlovadnimi na stopi zaključili praznovanj. JŠljska ftobraoa padlim borcm V spomin na prvo partiz J an sko akcijo, ko so prd 13 l ^ porušili Dobravci lktr. daljn^ vod na Lipcah in ko j bil Sp. Gorjah ustrljn kot tal ^ njihov vaščan.jož Pikon, sko kamniškga odrda, Kozjanskga odrda, Lackovga od- gurno prijavi, kot j navdno, na-okolica n šststanovanjski Jož Pikon, Janz Zupan, Jož praznovali na Bljski Dobra f minulo ndljo svoj vaški pr drda, VDV brigad, Pohorskga pri OO ZB NOV Kranj in OO blok, v načrtu pa so š štirj Rp in Kari Rp, ki so prbinaki Ibloki. Vndar to ni vs. valcm Gorij ostali v lpm nik. Dopoldn so s zbrali pr^ odrda. Vzhodno in Zahodno ZB NOV Radovljica. spomnikom padlih borcv Koroškga odrda, I. Štajrskga bataljona tr II. grup odrvariš intrniranc - prganjan- podjtja za svoj dlavc. To- Djstvo, da so dal Gorj 14 Posbn zbor bo tudi za to Gradijo in gradila bodo tuai spominu. žalni svčanosti. O 36 žrtva^ katrim stoji dalč naokrog n3j( dov, da s javijo pismno, t- c, zato j potrbno, da s tudi oni v čimvčjm štvilu ud- šststanovanjska bloka. Papirni- padlo, dočim jih 8, ki imajo varna»toko«bo gradila dva prvoborcv, od katrih jih j 6 lpši spomnik, o grozotah, Ifonično (št. tl ), ah jih j pri nas počnjal okup osbno na okrajnm odboru ZB lžijo proslav na Ostrožnm. ca v Količvm n šststano- spomnico iz lta 1941 š živih, P- -1 ndvomno dn 3^ st k b i l tor in o junaštvu prbivalc. NOV zaradi prijav pri udlž- Ti tovariši bodo imli svoj nabi na Ostrožnm. Ravno tako slov po koncntracijskm tabo- zasdn. Razn th gradnj pa j prtklost prbivalstva občin prisostvovalo vč tisoč ljudi. Po vasi Bljska Dobrava, j govo r^ vanjski blok, ki j dloma ž najbolj nazorno priča svtlo najvčjih v okraju in mu j naj s prijavijo tudi aktivisti, rišču in bodo imli svoj zborki so sodlovali z omnjnimi no msto. dinarjv posojila posamznikom, pa čtudi tžk čas, ltos pi so nastopali tudi člani jsni citacij in igranj godb na P dal LOMO okrog 10 milijonov Gorj, ki j v spomin na vlik, lg članov domačga Partizana tov. Dušan Star. Sldil so Fj dinicami, odnosno na področju Zborno msto vsh navdnih ki gradijo lastn stanovanjsk v-ič praznovalo svoj obč. prazhišic. ' nik. 2 v ptk zvčr, 27. av-sta žli najvč priznanja člani mmoracij prd spomnikom škga Partizana, md katrimi hala iz Hrušic. Polg žaln IV. oprativn con. Borci Ko- dinic bo dn ob 7. krškga odrda formirajo svo- uri zjutraj na prostoru ltnga To j l začtk ršvanja t- gusta, so s štvilnimi krsovi ci vrhunsk vrst Sonja Rozmanova in Ada Smolnikarjva. in intrnirancm odlikovanj - izročili ltos tudi bivšim bor j nkdanj borbn dinic, a kina Kranj. ga "problma. In moramo rči, oznanili pričtk praznovanja. V 3

3 Štirinajst dni t Makdoniji (Nadaljvanj) Z na mostu smo zašli v gnčo, da smo s morali vs čas Prrivati. Svda, tu s začnja korzo. Vs j bilo na ulici, staro in mlado. Cla vrsta dklt, tam spt sami zas možj in žn tr vojaki. Ko smo S Vračali, nas j ustavil star mož in vprašal, od kod smo.»a, iz Ljubljan! Potm pa gotovo Poznat mojga sina. Na žlznici j v službi. Zlo s pohvali. Pa kakšno lpo Slovnko j dobil za žno. Vsako lto m pridta obiskat. Ja, Slovnci st vsli ljudj. No, pa lpo ga Pozdravit.«Niti povdal pa ni, kako s piš njgov sin. Kljub tmu smo mu obljubili, da bomo izročili pozdrav, ko s vrnmo domov. Pozno j bilo in s š nismo spravili spat. Prvč j bilo novih vtisov in doživtij. Drugo jutro smo zgodaj vstali. Hotli smo čim vč vidti prd odhodom. Odhitli smo v crkv sv. Spasa, katro si n pozabi ogldati nobn tujc. Prd njo j grobnica Goc Dlčva. Muzj j zlo bogat in poln značilnosti star orintalsk Makdonij, ki s hitro umika novmu in naprdnmu. Zlo m j navdušil poročni nakit in o- blka, kakršno so nosil bogat nvst prd stoltji. Diadm ogrlica, pas in zaponk, vs iz fino izdlanga srbra, š oblka j vsa pošita z zlatom ln srbrom. Hitli smo si ogldovat Univrzo in Thnično šolo. Vliko Studntov študira na fakulttah v drugih rpublikah. Včina invntarja za nov laboratorij in praktikum so poklonili iz- Sljnca iz Amrik, ki zbirajo ^ nar za tuj učn knjig in pošiljajo v domovino. Čas j bil, da s odpljmo. Čakali smo na postaji, ki j vl ko bolj urjna kakor ljubljanska. Vlika, svtla čakalnic a, prava dvorana, j dovolj prostorna, da s ljudm ni trba drnjati po pronu. Tudi klopi J dovolj, da vsi sdijo. Z smo hotli oditi, ko j stopil k nam nilad, črn fant in sprgovoril. Doma iz Mhik, rojn v N. (Zlandiji, dolgo bival na Havajih in sdaj potuj po vsm svtu, ^6vS brz vsakga Idnarja. Na ^ksfordski Univrzi j končal ddlk za socialn in političn V d in na tm potovanju nabira snov za doktorat. Trij so in so prpotovali ž 200 milj vč, kakor mri zmljski kvator. Kar zabliskali so s bli zobj, ko s j zasmjal, čš, da ni Prvč podobn bodočmu dok- rju; rs j bil slabo napravljn in mogoč tudi lačn, vipa bo vliko svta. Do Gostivarja š gr, potm 8 začn ozkotirna žlznica. To naj bo vlak?«smo s vprašvali, ko smo zagldali nkaj brački podobnga. Vagoni nizki, ozki pa tako, da smo sdli kakor šibic stisnjni v dvh V rstah, drug nasproti drugmu. Oknca tako majhna, da komaj Pos vn pomoliš. Drugač na tj žlznici ni tak naval, vsi Srdo rajši na Bitolj in naprj z avtobusom na Ohrid, toda ravno takrat j potovala nka s la na kskurzijo. Lokomotiva i tudi majhna, l dimnik ima gromn. Prmog vozi s sboj, vod pa s napij na vsaki tr- JJl postaji. Kadar s vlak iztiri, kar ni tako pordko, ga hitro spravijo nazaj, potniki pa po- Piagnio ali pa s tačas ohladijo V bližnjm potoku. Vsak vagon l rna tudi majhn gašprčk. Vozili smo s z učitljm, ki v nki hribovski vasi uči šiptarsk trok v njihovm rodnm jziku.»kaj, včasih š makdonsko nismo smli govoriti, sdaj Pa ima Makdonija sama tri Orodn manjšin«, j zadovoljno rkl.»sdaj prid postaja, kjr j Najboljš, da izstopit, kdor ima rf>d svž zrak in malo hoj. Vlak Namrč od tu do trtj postaj v zi tri ur po ovinkih in po dolini, vi pa bost prišli v 20 ^ inutah«, j djal sprvodnik. s nas j nkaj izstopilo in s J^ijaznimi graničarji smo s zau vzpnjati v hrib. Kmtj s okopavali koruzo, vsi zakriti krd soncm in nas radovdno sdali. Prav pripravno imajo ^ koncu vsak njiv v grmovja ali drvsu iz koruznih st- a 1 narjn zasiln strh prd J) nov agrgat. Od dalč nii m vidla drugga, kot visok aporni zid. S kakšno toplino in žarom v očh govorijo o njj! Cniti znajo vsako pridobitv naš rvolucij. Kar pogldali smo, ko j nkdo rkl, da pomnimo kar lpo prmožnj, saj nas j bilo 7 dklt. Pa so s vsi zasmjali.»l nič strahu, n bodo vas ugrabili. To j bilo včasih«. Z j pripljal vlak in nas potgnil naprj. V Kičvu nas j zbudil tnak glask:»kupit, kupit...«v mdli luči msca j stal majhn fantk in prodajal trdo kuhana jajca po 10 din. Kar hitro j izpraznil košarico. Vsi smo bili budni in smo raj pli, da nam j hitrj minval čas. Vlak s j vzpnjal in hropl, mimo pa so drsli hribi, vsi svtli v msčini in globli, polni snc. Danilo s j, ko smo zagldali kakor morj sinjo gladino Ohridskga jzra. Slikovito mstc, naslonjno na grič, j v jutranjm soncu tako blo, da s kar blišči. Z vsh strani obdajajo jzro visoki hribi, Galičica z dsn strani in Albansk gor z lv, ki so bil š vs snžn. Ob jzru smo postavili šotor in brž poskakali v vodo. Prav Pogld na srdišč Skoplja prilglo s j. Voda j topla, l ločja j polno vzdolž obal. Kmtj z oslički so hodili mimo in nas opazovali, otroci pa so s približali in začli nkaj klptati, a jih nismo nič razumli in tudi oni n nas, kr j ta prdl izvn msta prtžno turški in šiptarski. Prvo, kar pad v oči, j park samih vrtnic. Razgrti zrak j bil poln njihovga vonja. Nobnmu n prid na misl, da bi jih trgal. N vm, č bi pri nas ostal Nskladnosti v razvoju na področju prosvt, ki so bil doslj dn glavnih vzrokov za zaostajanj šolstva za splošnim družbnim razvojm bodo s pričtkom novga šolskga lta v radovljiškm okraju odpravljn. T dni s zbirajo družbni dlavci, prdstavniki organizacij, prosvtni dlavci, zastopniki oblasti in društv tr člani dosdanjih prosvtnih organov (prosvtnih svtov) na sstank, kjr razpravljajo o u- vdbi družbnga upravljanja v šol. Po (vsm okraju so v polnm tku priprav za postavitv šolskih odborov, ki bodo postali vodilni organi v upravljanju šol. Ljudj iz razumvanjm sprjmajo osnutk pravilnika o»ustanovitvi in dlu šolskih odborov in s udlžujjo aktivov, ki jih sklicuj Socialistična zvza zato, da bi osnutk pravilnika jnašl svojo končno formulacijo takrat, ko bodo u- poštvan vs umstn pripomb in zato, da bi potrba po u- vdbi organov družbnga u- pravljanja šol prodrla čimgloblj v zavst vsga dlovnga ljudstva. Opaziti pa j, da tam, kjr j šola dobro povzana s svojim naravnim zaldjm z ljudstvom i potkajo dbat bolj sproščno in da ni naptosti, ki ponkod nastaja md prosvtnimi dlavci in nkatrimi prdstavniki organizacij in oblasti. Izkazalo s j, da j potrba po uvljavljanju družbnga upravljanja v šolah ž dokaj stara in da smo na tm področju )ž imarsdkaj zamudili. Družba j šoli postavljala svoj zahtv tudi doslj, <toda ni bilo organa, ki bi bil šolo nposrdno vodil in ki bi bil /tolmač zahtv družb v šoli in potrb šol v javnosti. Zaradi tga so bil gol mnogokdaj vodn birokratsko in j (vanj prodirala dmokratizacija dokaj počasnj kot v ostal vj našga javnga življnja. Včasih smo za dj zim, kr imajo dalč do va- S ponosom so nam pokazali radi tga kr snio od šol pričakovali vč kot j dajala (in niidrocntralo Mavrovo, ki ž l nrgijo, a š vdno gradi- včasih vč kot j sploh mogla dajati) iskali krivc l v subjktivnm faktorju to j v prosvtnih dlavcih. To mnnj, tako ndotaknjn. Vs park j urdil nk vrtnar iz Egjsk Makdonij in msto zlo lpo skrbi za nasad in klopi. Dv ulici vodita na ob strani msta. Vs j lpo, čisto in svtlo. Na koncu ulic rast orjaška votla platana. V njnm dblu lahko stoji 20 ljudi. Sli smo tudi v baziliko sv. Sofij, ki j znamnita po čudovitih frskah iz II. stoltja in jo ž 2 lti obnavljajo. V 16. stoltju so jo prurdili v džamijo in k srči frsk samo prkrili z malto in apnom. Tudi crkvica sv. Klimnta nad mstom j zlo stara in zanimiva. V mstu j slovita rzbarska šola, ki dluj ž vč stoltij in j izučila svtovno znan mojstr. Novi sindikalni dom ob jzru j prkrasn in dn najlpših pri nas, ravno zaradi umtniško zrzljanih lstncv, omar, stopnišč, stolov in miz. Tudi dlavnico starih ohridskih bisrov smo obiskali, kjr iz bisrn matic ribjih lusk in školjk dlajo nakit, šatulj in cigartn ustnik. V muzju so postavljn statv, oblk in prprog, ribiški pribor, krasna lončna posoda in drugo. Ena soba pa j polna slik starih rvolucionarjv in dokumntov Ilindnsk vstaj. Nad mstom s dviga trdnjavski zid; tam j bilo naslj ž v 9. stoltju. Drugo jutro smo s z ladjo odpljali v bližnjo Strugo, znano ribiško naslj. Crni Drim, ki iztka iz jzra, j vodna pot, po katri prid v času drstitv na tisoč jgulj, ki hit v morj. Takrat zagrad rko z ogradami iz pltnga šibja in tako nalov polno vlikih in o- kusnih jgulj. Tam j v rabi starinski čoln, prostorn in nrodn, a zlo stabiln, kir ima na obh stranh dblo dblo za ravonotžj. V Strugi ;j pri nas najlpši muzj vodnih ptic. ki ga j urdil naš strokovnjak prof. Matvjv iz Bograda. V vlikih vitrinah j zbranih okoli 300 različnih vodnih ptic in njihova jajčka. Kar vrjti nismo mogli, da vs živijo pri nas. Vračali smo s z avtobusom in ž od dalč začuli bobnj. Na trgu prd pristaniščm v Ohridu j mladina plsala kolo. Vsi svčano oblčni in okitni. Zvdli smo, da s na ta dan, nkrat v ltu, zbrjo dklta in fantj iz vsh okoliških vasi na»biranj«. Kadar si fant zbr kakšno dk', jo odplj iz kroga in s tm sta zar.očna. (konc prihodnjič) Razstava galriji v Narodni V razstavnih prostorih Narodn gplrij j š vdno odprta vlika zgodovinska razstava»klasicizm in romantika na Slovnskm«. Razstava j zbrala slik, risb in grafičn list slovnskih umtnikov iz dob približno Klasicizm prdstavljata tudi izvn Slovnij znana umtnika Fr. Kavčič in L. Janša z oljnimi slikami, risbami in bakrorzi. Md razstavljnimi umtninami so tudi Langusovi, Tominčvi in Strojvi portrti znamnitih osbnosti iz dob slovnskga narodnga prporoda, md njimi Pršrn, Cop, Vraz, dr. Crobaht z žno, Luizo Psjakovo, župan Ambrož, Primičva Julija itd. ' Razstava, ki prdstavlja skrbno izbran prrz klasicističnga in romantičnga umtniškga ustvarjanja pri Slovncih, j torj zanimiva tudi s kulturnozgodovinskga stališča. Obisk tzars rprzntativn in poučn historičn razstav j zlo primrn za srdnjšolsko mladino. Da bi si dijaki ljubljanskih in drugih srdnjih šol lahko o- gldali razstavo, jo j uprava Narodn galrij podaljšala tako, da s bo razstava dokončno zaprla 22. sptmbra. S tm bo omogočno tudi dijakom, da obiščjo to zanimivo prirditv. v novo šolsko lto čprav ni popolnoma 'nosnovano j bilo zlo nostransko in za dlovni in naprdni dl prosvtnih dlavcv krivično. Ob dbatah. o uvljavljanju družbnga upravljanja v šol j postalo jasno, da šola ni takšna kot so prosvtni dlavci, čprav ni mogoč zanikati njihovga vlikga vpliva jhanjo, pač pa, da j in bo takšna, kakršna j družba v clpti in da takšna tudi mora biti. Od šol. odborov zato upravično pričakujmo, da bodo vrn tolmač družbnih zahtv v šolah in da bodo storili vs, da bo»šola od družb dobivala tudi vso potrbno matrialno in moralno pomoč. Iz dosdanjga razpravljanja j razvidno, da ljudj skoraj v cloti sprjmajo osnutk pravilnika o dlu šolskih odborov, ki ga j pripravila v ta namn določna okrajna komisija. To potrjuj (mnnj, da so bil ž v minulih mscih izvršn obširn priprav, da so bili mnogi pojmi l prdhodno razčiščni in da j komisija vstno opravila svoj dlo. Popravki, ki jih ljudj žl, skoraj nikjr n sprminjajo bistva osnutka, pač pa natančnj določajo nkatr nalog šolskih odborov in prilagajajo podrobnosti spcifičnim ^trnskim prilikam, v katrih posamzn šol poslujjo. Vs rdkj s pojavljajo nsporazumi, ki jih j bilo š prd nkaj msci moč slišati. Iz vrst nkatrih prosvtnih 'dlavcv so tokrat prihajali glasovi, ki so obsojali vmšavanj laikov v strokovn šolsk problm. Nkatri so si za upravljanjm v Išolah prdstavljali komandiranj od zunaj in odvzmanj pravic prosvtnim dlavcm. Smatrali so tudi, da bodo odslj v močno podrjnm položaju in da bodo morali postati ubogljivo orodj novih organov. Ti glasovi 60 prihajali l od prosvtnih dlavcv, ki so stali pri dlu za u- vljavljanj družbnga upravljanja v šolah!ob strani, mdtm ko si j vlika včina prosvtnih dlavcv močno prizadvala in si upravljanja po družbi rsnično žlla. Dans z opisanimi primri sicr nimamo vč opravka, pač pa j moč najti tu pa tam nrazumljiv mlačnost, s katro sprjmajo nkatri prosvtni dlavci prhod na dmokratičniši način vodnja naših sol. V takih primrih ni izključno, da bodo takšni prosvtni dlavci obiutili šolski odbor kot komandno tlo nad sboj. Prosvtni dlavc ima vs možnosti sodlovati v šolskm odboru kot nakopravn član in osnutk pravilnika, ki bo fckoraj gotovo sprjt v kratkm, mu zagotavlja vč pravic, kot jih j iml kdajkoli. Mnogo nsoglasij md družbo in šolo j nastajalo tudi zaradi nrazumvanja šolskga dla, njgov spcifik in napornosti. "sakdo. ki opravlja svoj dlo z ijub/nijo in (mu l-to n pomni samo kos kruha, j na dlo tudi čustvno navzan. Vsak prosvtni dlavc, ki v razrdu ra;.daja samga sb, ki so mu otroci postali čln njgovga življnja, tžko prboli o- čitk, ki SO morda nastali zaradi golga nrazumvanja. V prtklosti j bilo nkaj takih primrov in prosvtni dlavci nanj običajno zaradi užaljno-- sti sploh niso odgovarjali. Prhod na družbno upravljanj v šolah pomni prlomnico na tm področju. Šolski odbori in z njimi vsa družba, s bodo z napornostj vzgojnga dla in z vzgojnimi problmi spoznali na Prd novo szono v Pršrnovm gldališču Naš intrvju z dramaturgom PG Poltj s bliža koncu in kmalu s bo začla nova gldališka szona. Mnogi ljubitlji gldališča ž nstrpno pričakujjo, kakšn bo izbor ltošnjga rprtoarja. Pršrnovo gldališč v Kranju j pravkar razpisalo abonma za szono Kr vmo, da vsakogar, ki s odloči za abonma, prdvsm zanima, kakšn bo program, s j naš sodlavc oglasil pri dramaturgu Pršrnovga gldališča tov. Janzu,2 mavcu. Tov. Zmavc j rad volj obrazložil ltošnj načrt gldališča, s katrimi bomo na kratko sznanili tudi naš bralc. Da s izognm tortičnmu razglabljanju, j nadaljval tovariš Zmavc, o ltošnjm rprtoarju, s bom nkoliko dlj pomudil ob podinih dlih, ki jih namravamo uprizoriti. Tako bom, upam, ustrgl vsm bralcm, ki bi jim sicr samo naštvanj avtorjv in njihovih dl n povdalo mnogo. Dla, ki so ž v študiju: Mladost prd sodiščm ni običajna odrska uprizoritv Nizozmca H. Timvra, marvč prava sodna razprava prd sodiščm za mladoltnik. Publika n prid v tatr, tmvč v sodno dvorano. Priča j prtrsljivi tragdiji mladih ljudi, ki jih mora zakon obsoditi za zločin, katrih usoda pa j l v rokah staršv in družb, ki so sokrivi za njihova djanja. To dramo bi si morali ogldati vsi starši! Pokojni Christophcr Ban, amriška komdija S. Hovvarda, izrdno duhovita farsa o družini podžlskga zdravnika, n prvč prmožnga, iz lnob npridobitnga, pa zato v očh svojga mstca zlo u- gldnga, ki npričakovano skoraj obogati. Skoraj! Kajti prd lti j pri njih umrl pacint, umtnjakar, ki jim j zapustil v zahvalo kup slik, drugga pa nič. Zdaj s čz noč izkaž njihova,bajna vrdnost in družina nsrčnga zdravnika uprizori divji lov za omalovažvanimi umtninami, ki trohn nkj v kurniku, na strhi, v kaminu...! Ob običajnih življnjskih izkušnjah nam avtor razgali vidz malomstn družinic. Po gromkm smhu pa nas gan dragocna podoba. človka, ki ohrani v tm splošnm pohlpu pravi njihovm torišču v šoli in s tsnim sodlovanjm bo odpravljna slhrna možnost nsporazumov. Zato j tžko razumti tist, ki stoj ob strani in si n prizadvajo, da bi šolski odbori čim prj tmljito poprijli za dlo in polg vnašanja duha socialističn družb v vzgojn zavod, snli z ramn prosvtnih dlavcv tudi nkaj brmn. Zlo s j skrčil tudi krog nkatrih posamznikov, ki so si prdstavljali, da bodo s pomočjo šolskih odborov lahko u- rdili šolo primrno svojmu okusu. Ti posamzniki izhajajo navadno iz vrst staršv šoloobvznih otrok. Prvotno j bilo čutiti za izjavami nkatrih takšnih posamznikov približno takšnol prosvtnim dlavcm namnjno grožnjo: -»Sdaj j pa konc vaš samovlad. Sdaj bomo pa urdili šolo, kakor bo nam prav in vam pokazali, kako naj s uč naši otroci.«svda j bila vsaka taka izjava primrno pobarvana z bsdami»naša mladina, socialistična vzgoja, rakcionarnost prosvtnih kadrov itd.«hot ali nhot pa smo tak izjav razumli:»c n bo iml moj otrok takšnga spričvala, kot si ga žlim, bo prosvtni dlavc ž vidl, kaj s pravi.«kakor rčno s j obsg samovoljnih tolmačnj družbnga upravljanja zlo skrčil in vs bolj prodira zavst, da j šola na najvažnjših ustanov socialističn družb, da mora uživati stalno pomoč )in biti vodna po družbi isami in da mora biti na družbo tsno naslonjna. Zlo prav imajo tisti odbori Socialističn zvz po vash, ki so sklnili, da bo dobilo ši takrat družbno upravljanj Šol svojo vsbino, ko bo zavst o družbni funkciji šol prodrla do slhrnga posamznika in da j zato razpravljanja o tm vprašanju š vs prmalo. Ponkod so sklnili, inaj v prihodnjih mscih n bo sstanka, ki bi n obravnaval tudi družbnga upravljanja v šolah. In prav i tako. 1 V. B. Shavva na anglški puritanizm, zgodovinsko obarvan iz časov, ko s j Amrika proglasila za nodvisno in pognala na morj anglško kolonialno vojsko. Md vsmi odličnimi in dobrimi ljudmi, ki s jim Shaw nusmiljno posmhuj, j najsvtljša točka potpin, izobčnc,»hudičv učnc«, dini, ki nosi v sbi kljub popolni brzvrnosti svti ognj ljubzni do bližnjga, ki ga n zataji niti, ko stoji pod všali.»...postavljal s j, da j hudičv učnc; a ko j prišla zanj ura izkušnj, j spoznal, da ga j usoda izbrala za to, da trpi in da j zvst do smrti«, pravi Shaw. Vliki anglški komdiograf nam bo tako prdstavljn z nim svojih najbolj popularnih dl. Dla, ki so š v načrtu: Dvojčka (Mnhm) sta najboljša Plautova ohranjna komdija, saj s j morala tudi Shaksparu najbolj prikupiti, da jo j vzl za prdlogo svoji Komdiji zmšnjav. Zgodba: - dn od obh dvojčkov s j ž v rani mladosti izgubil. Drugi s ga zdaj napoti iskat, pad pa v hud nadlog zaradi nskončnih zamnjav. Pogršani brat ima namrč hudo žno in vs polno prilžnic. Iskajoči dvojčk pa j poštn in skop mož in s vnto brani razuzdanih žnsk. Na koncu s kajpak oba brata najdta in zamnjav j konc. Slovnci doslj š nismo imli Plauta na odru. Z njim nam bo posrdovano življnj starorimskih mst in kar bo prdvsm zanimalo ljubitlj gldališča: način uprizarjanja rimsk komdij. Piknik j s Pulitzrjvo nagrado priznana lanskoltna novitta W. Inga (avtorja dram, Vrni s, mala Shba), ki prina odnos do umtnikov zapuščin. Hudičv učnc j rplika G. ša priljubljn amriški konflikt md starim malomščanskim slojm in na vidz brutalnim, toda bolj zdravim dlavskim svtom, ki nosi v sbi tično bolj upravičn norm. Prprosto in prisrčno j avtor prikazal dv mladi dklti, ki doraščata v npoznavanju maškga svta, in prav zaradi tga doživita čudovit prlom s svojo nzdravo okolico in s svojo prtklostjo. Kvj - Lan (Vzhodni vtr zapadni vtr) j uspla dramatizacija P. Buckovih kitajskih pripovdk. V priljubljnm ksotičnm okviru potka mirno patriarhalno življnj s prastaro kulturo, ki ga zmoti zapadna civilizacija, ki sicr odnaša, kar j zastarlga in bolnga, ki pa s svojim rvolucionarnim posgom l str prnkatro šibko in ljubč src. Ddinja (avtorja: Jams Gotz) j kompozicijsko odlično napisana drama o dinki, ki ji oč vsiljuj karaktr svoj zgodaj umrl žn. Napačno vzgojno dkl gr na limanic prikupnmu»lovcu na ddiščin«, in šl ko s zav sama sb, spozna, da j ljubil samo njn dnar. V bolčini dozori v odločno, samostojno žno. Md omnjnimi dli so vskakor rzrvirana msta š za pravljico, ki j v Kranju vsako lto md najljubšimi odrskimi uprizoritvami in za slovnsko, oziroma jugoslovansko novitto. V cloti bomo uprizorili 4 dram, 4 komdij in 1 pravljico. Po th skrajšanih informacijah o našm okvirnm rprtoarnm načrtu bi Žll, da bi vsi, ki si žl mogoč drugačn program, ali jim j pri srcu ta ali ona stvar, sodlovati pismno ali ustmno z nasvti ali s kritiko pri njgovi ralizaciji, j zaključil svoj pripovdovanj dramaturg kranjskga gldališča. Postani član Pršrnov družb

4 Tabornj loškga TVD Partizan v Baski... Ltošnj poltj turistom in bojko tr s privajali kolktivnmu življnju in taborniški di izjav. Morda s jim zdi čudno, prav j imoral upravni odbor dajali o nas prcj nprijazn Konc dobr vs dobro, č dopustnikom ni naklonjno. Najprj odprava rgrsov, potm sciplini. Navajanj ma rd, di da smo isdaj mi sami gospodar»partizana«požrti marsikatro O jtrčnju tržiškga vlaka in nji na rlaciji Tržič Kranj s vlaka 216, ki prihaja ob svojim strojm ogrožal življnja državljanov. š vrm in š marsikaj. sciplino, samozatajvanj in prilagajanj potrbam in življnju nkatrim to ni prvč všč? bora. Zdi s, da nkatrim to ji naših prirodnih lpot. Morda pikro na račun organiziranja ta uri v Kranj, na kranjski postaji, smo ž v zadnji štvilki na To so vzroki za nsrčo, ki s Pa s j v situaciji znašl tudi loški Partizan, ki j dlavno v skupnosti s6 pač važni vzgoj Morda...! Morda smo pa l ni bilo všč. Mni pa s zdi, da kratko pisali. Tokrat hočmo j priptila v Kranju, ki k našim bralcm pojasniti, kako srči hi trjala človških življnj, ampak l nkaj prask, društvo in dosga lp usph: ni problmi, ki smo jih morda malo sami krivi, da nkatrim moramo mladini tnkaj nuditi. j prišlo do t nsrč, ki j v združuj vs tlsnovzgojno in v zadnjm času l nkoliko Zanmarili?! Moram pa rči, da sta srvilnost in vljudnost dva di ti imajo pravico uživati mor spt rast grbn? Mnim, da Tudi tisti, ki nima srdstv. Tu nkaj mscih ž drugi primr včja pa j matrialna škoda. športno djavnost v svojm o- na kranjski postaji. Z samo Upamo, da j to zadnja žlzniška nsrča na kranjski postaji, kviru, od nogomtašv, ki sdaj j in naš prirodn lpot. Vs djstvo, da j bila zadnja nsrča zlo slična prvi, daj slu o katri moramo pisati! marljivo trnirajo pod vodstvom drugo j postranska rč in vprašanj dobr volj in plmnit trnrja Brtonclja iz Ljubljan, do mladink, ki so pod vod misli, zlasti pa dla, ki žli o- titi, da na postaji ni nkaj v rdu, oziroma, da uslužbnci n stvom domačih trnrjv tov. trokom rsnično dobro. V tm opravljajo svojih i dolžnosti v Mirn, Andrja in drugih dotgl v I. razrdu na državnm TVD»Partizan«samo pohvaliti prizadvanju pa j (trba loški Nova csta skladu s promtnimi in varnos:- nimi prdpisi. Upamo, da čz Prložitv državn cst md prvnstvu ".'trlo msto, kar j in mu dati spodbudo za nadaljnj dlo v korist naš mladin. nkaj mscv n bo trba napisati»v trtj gr radou. Glavna uprava za cst LRS Crnivcm in Podvinom brz dvoma UH j včji povojni šporan usph v Loki. Tudi mladinci, pionirji in pionirk., so in ustanovam, zlasti pa dlov Kako j prišlo do nsrč? Vsm tistim pa (organizacijam (thnična skcija) j prd tdni začla graditi novo cstišč md pridni ltošnji tlovadni inastop j bil dn najlpših. Zato iz Kranja, pa clo z Jsnic), ki hotl obrniti svoj stroj za ponim kolktivom in darovalcm Strojvodja tržiškga vlaka J km 852 in 853, md Crnivcm in Podvinom, ki bo nadomstila staro csto na tm odsku, jih j trba nagraditi. Otroci padlih borcv so s tri tdn prav rči v imnu društva in mla ima po izkušnjah samo 4 minu so taborjnj omogočili, pa izvratno vožnjo v Tržič. Zato pa ki j zlo strma in ima na tm lpo imli na ltovanju v Dolnjskih Toplicah, v Splitu ali topljšo zahvalo za njihovo pri vlak št. 216 iz Ljubljan. Tržldin, pionirjv in pionirk, najt časa, kr Itdaj ž priplj strmcu hud ovink. Dla na tm odsku zlo naglo naprdujjo. Dva buldožr v Avstriji, za mlad tlovadc jazno razumvanj! čan j iml no minuto zamud pa j upravni odbor pripravil in j ostalo torj l tri minut ja sta prorala mali hrib in prpljala odvisno zmljo V kotli taborjnj na Krku, v Baski. časa za obračanj. V th minutah pa strojvodja nikakor n Clotno organizacijo j prvzla... in mdvoškga no, ki jo bosta izravnala tako, požrtvovalna kot mravlja prizadvna tov. Mirna Baldrma- v Moščniški Dragi krtnic so bil zaprt, vndar bi sml stroja prmikati. Tudi da bo csta tkla v ravni črti nova in šlo j vs ikot j trba: šotori in oprma j tu, ma Taborišč loškga»partizana«v Baski in bo imla komaj opazno strmino. Pri th dlih j zaposl s strojvodja in kurjač na to Moščniško Drago si j izbral nista ozirala. IZlasti j pažnja nih včj štvilo dlavcv, md lo bo trba potrkati na razumvanj ustanov in organizacij, pravni taborniki in so s marsi mogoč š tisto o vožnji nazaj, dolžnost kurjača. Polg tga pa»partizan«iz Mdvod za msto so bili vsi prav marljivi in pri pojma! No, to l ob robu. Fa na žlznišk znak ob progr njimi tudi 25 vajncv noltn svojga tabornja. Na prijtnm cstarsk šol iz vsh cstnih prostoru s j nastanilo 70 članov društva. Urdili smo si ta prdvsm pa dlovnih kolktivov iz Lok sam, pa tudi izvn bil idaln. Domačini so z za ni nogi: barka prnatrpana, na voljnj za prmikanj, kljub čsa naučili. Prostor za tabor j ko smo skoraj povsod stali na j vlakovodja dal ustmno do uprav. borišč in prijtno taborjnj s Ta strmi cstni ovink, na katrm j bilo v tku dolgih d nj. nimanjm ogldovali našo platnno vasico in s pohvalno izljanski kolodvor natrpan z Do prd prihodom nkga vlaka na Rki uboga dva vagončka, ljub tmu, da v. da štiri (minut j pričlo. Otroci so bili zadovoljni in vsli. Prživli so dst nad vs ražali o znani slovnski iznajdlnjci (vlak svda tudi!). Šl Toda žal so dnvi prhitro mi postajo, n sm biti nobnga stltij nštto nsrč bi lahko izravnali prd 15 lti, ko so prijtnih dni ob naši obali: kopali so s, sončili, tlovadili in katri nmško govorči gostj tuj v soboto, zlasti pa n 14. pustiti prlpo tabornj. pravljal uslužbnc, ki j šl ljivosti in praktičnosti. No, n doma smo s i»zbrihtali«: N ponili in kmalu smo morali za prmikanja. Tržiški stroj j u- potgnili modrno in asfaltirano csto mimo Podvina in Lsc na trnirali, igrali nogomt in od in sopotniki pa so sm in tja avgusta! tri imsc v službi brz strokovnga izpita!, kar kaž na Vso zahvalo pa smo taborniki Bld. Kar s ni moglo storiti dolžni upravi Partizana iz Mdvod, ki nam j omogočila tako dlavstva najvčja, s j nar takrat, ko j bila brzposlnost prcjšnjo mro nodgovornosti na ni in nzdravo familiarnost prijtn oddih.,s posbj pa dilo sdaj, ko s dla in gradi na drugi strani! s zahvaljujmo dlav. svtu in na vsh koncih in krajih. S. vodstvu Tovarn barv in lakov Naj omnimo š to, da rj strojvodja tržiškga vlaka v pr»color«za posojni tovarniški Dopisujt T kamion, kar j vskakor posnmanja vrdno. holn pijač tr j ž na vožiskavi priznal, da j pil alko Usnjarstvo j na izmd najstarjših obrtniških in poznj izvodnja j naraščala, kakovost glav zaradi tatvin ali kakršnga ma razvijalo in utrjvalo. Provanj. V podjtju si n blijo Glas Gornjsk industrijskih panog v gospodarskm razvoju Tržiča., Z prd la. Tržiški Jusnjarji so zaslovli. To tovariško vzdušj s oglda izdlkov s j stalno izboljšva koli gospodarskga kriminala. 300 lti j bil ustanovljn usnjarski ch s posbnimi praviljavilo tudi na inozmskih trži političnih organizacij podjtja Zadnja lta Is j podjtj uv tudi v vliki skrbi vodstva 'in cami. Iz starih primitivnih dlavnic, kjr s j strojilo vg- s surovih kož, sortirajo in pogojv dlavstva. Za svoj ščih. Vso Volno, ki jo postrgajo za izboljšanj življnjskih po š p o r t š p o r t š p o r t d Majhn - vndar marljiv kolktiv tabilno usnj, irhovina in krzno j nastala sdanja usnjarska industrija. Lta 1925 so ustanovili usnjarsko zadrugo»runo«, ki j (dlala v starih in primitivnih dlavnicah. Po osvoboditvi j zadruga oživla. Zadrugarji so spoznali socialistično graditv našga gospodarstva in sklnili lta 1946 podariti podjtj skupnosti. Od takral naprj j v podjtju.zavladal nov duh, stopnjvala s GospodarsU novic iz vs dvzav NAD 26 MILIJARD ŠKODE ZARADI ELEMENTARNIH NEZGOIl j dlavska zavst. Fo začtnih tžavah s j podjtj postopo- Po ocni strokovnih komisij znaša skupna škoda jugoslovanskga gospodarstva v ltu 1954, ki so jo povzročil vrmnsk nzgod, vč kot 26 milijard dinarjv. Od tga odpad 60 /o na nposrdno škodo, povzročno kmtijstvu, ostali dl pa so prtrpli industrija, promt, komunalni in vodnogospodarski objkti. " VAGONOV SMO IZVOZILI V TURČIJO Jugoslovansk tovarn za izdlavo žlzniških vagonov iz Kraljva, Krušvca, Smdrvsk Palank in Slavonskga Broda so doslj prodal turškim žlznicam tovornih vagonov. NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE V bližini Murskga Srdišča so pričli ponovno z vrtanjm, kr so gologi ugotovili izvor naft. Vrtanin grdo sdaj ž okrog m v globino. Strokovnjaki računajo, da bodo prišli v najkrajšm času do vlikih izvirov naft. RAZVOJ NAŠE ŽIVILSKE INDUSTRIJE Strokovnjaki živilsk industrij so pripravili obsžn načrt za nadaljnji razvoj industrij za prdlovanj msa in rib. Po tm načrtu J prdvidno, da s bo povčalo prdlovanj msa ž v ltu 1956 za 50 /n, v ltu 1957 pa za clih 123 /». u sušijo. Tako dob proizvod, ki j zlo iskan v inozmstvu. Zaradi tga ni nič čudnga, č vso volno izvažajo v Anglijo in tudi v drug držav bi jo lahk, č bi j l imli dovolj. Dlavski svt in upravni odbor podjtja sta s močno uvljavila in ž ršila štviln problm proizvodnj «n prodaj v podjtju. Podjtj pod dobrim vodstvom dluj na solidni finančni osnovi, kljub vsm tžavam z nabavo surovin in anilinri<ih barv. Morda bo Ikdo mislil, da j dlo v usnjarski industriji lahko. Toda n malo truda j trba, doklr surova koža po 7-8 dnvnm»potovanju«postan sposobna za prodajo. Dlavci dlajo v dokaj tžavnih dlovnih pogojih, v mokroti, vročini in z zdravju škodljivimi kmikalija Dlovna disciplina v podjtju mi. Da bi dlovn pogoj izbolj bodo dogradili inov pro j rs na zavidni višini, saj n šaliopravičnih izostankov v podjtju skoraj ni. Do nodgovornih dlo najbolj nprimrno. stor za brizgalno kož, kjr j postopkov posamznih dlavcv Čprav imajo prcj tžavn pa j kolktiv zlo strog. Tako dlovn pogoj, pa znaša odstotk obollih ltno l C do 6 pro so svojčasno nkga dlavca odpustili, zaradi pijančvanja, cntov. čprav so ga poprj svarili in Štvilna praznanja, ki jih j opozarjali naj nikar n hodi pijan na dlo. Ta ukrp j zado š prjma (nam zagotavljajo, da podjtj do sdaj prjlo in jih stoval in sdaj takih pojavov v j podjtj in dlovni kolktiv podjtju ni vč. na p>-r.vi poti. Zato mu v nadalj-»runo«j podjtj, v katrm vlada tudi mdsbojno razum lavc j podjtj zgradilo osmstanovanjski blok in kupilo <8- stanovanjsko hišo. Tako nudijo sdaj 24 družinam svojga 130- članskga kolktiva lpa stanovanja. Nova kisikarna na Jsnicah Potrb po kisiku so bil v jsniški žlzarni iz dnva v dan in iz lta,v lto včj. Cstokrat j bilo obratovanj v žlzarni zaradi pomanjkanja kisika skoraj nmogoč, kolktivu so grozili zastoji in okvar. V žlzarni so dloval star Mssrjv kisik kolon, ki nikakor niso proizvajal zadostn količin kisika. Dlovni kolktiv ga j moral za svoj lastn potrb v vlikih količinah in za drag dnar dovažati. Domači strokovnjaki so na osnovi dolgoltnih izkušnj in proučvanj začli razmišljati kako bi na cnn način, brz tuj pomoči prišli do Jiovih, sodobno urjnih kisik kolon, ki naj bi proizvajal zadostn količin kisika za potrb žlzarn. Podjtnost in izrdna iznajdljivost nista bili zaman. Na Javorniku so domači strokovnjaki zgradili dv kisik koloni, ki sta proizvajali vsaka po 34 m kisika na uro. V mscu :! avgustu j začla nmotno obratovati tudi na Jsnicah nova Visoka strokovna zmogljivost jsniških nrgijskih strokovnjakov pod vodstvom thnika - obratovodj Alojza Mraka in dlovodj Štfana Brliha prav gotovo zasluži vs naš priznanj in pohvalo. Nastop športnih psov V ndljo, 29. «. j Klub ljubitljv športnih psov iz Ljubljan prirdil v Kranju nastop svojih psov, pod vodstvom tov. Klmnčiča. Čprav j nastop pričl z zamudo, so štirinožni izvajalci povsm zadovoljili in navdušili gldalc. V sdmih točkah so prirditlji pokazali, kaj vs s lahko psa nauči. (V (ubogljivosti so s psi dobro odrzali in včkrat žli ploskanj. Zanimi C pogldamo dosdanj dlo strlskih družin na Gornjskm, lahko ugotovimo, da so po mnogih mdsbojnih srčanjih, kljub vsm tžavam, dosgl prav lp usph na ltošnjm rpubliškm strlskm prvnstvu. C primrjamo š matrialn pogoj naših družin z ostalimi v rpubliki, bomo ugotovili, da so s gornjski strlci ž zlo približali vrhunskim strlcm. Na ltošnjm rpubliškm strlskm prvnstvu j sodlovalo 14 strlcv Gornjskga strlskga okrožja (10 iz Tržiča in 4 iz Kranja). Md 150 tkmovalci iz vs Slovnij so naši strlci osvojili 24 mdalj, od th 18»Dobrga strlca«(4 bronast, 9 srbrnih in 5 zlatih) tr 6»Rpubliškga mojstra strlca«(3 bronast, 1 srbrno in 2 zlati). TEKMOVANJE KEGLJACEV NA JESENICAH Srdi poltja so jsniški kgljači začli graditi modrno urjno štiristzno kgljišč. Dla bi morala biti gotova do občinskga praznika in do proslav 85-ltnic obstoja žlzarn. Kr pa j stavba vlika in potrbuj sodobn, modrn u- rditv, so s zaključna dla zakasnila. Stavbo sdaj v pospšnm tmpu dograjujjo in o- prmljajo z vsm potrbnim. V sklopu bodočga športnga parka bo modrno štiristzno kgljišč na Jsnicah najvčja in najlpša stavba. Zaključna dla so v polnm tku. V mscu sptmbru bodo jsniški kgljači otvorili svoj novi dom. Ob tj priliki bo na Jsnicah va točka j bila skakanj čz vliko kgljaških tkmovanj in različn ovir tr hoja po lstvi, ki so jo nkatri psi kar vsi naši najboljši prdstavniki nastopov, kjr bodo sodlovali dobro obvladali. Posbno so kgljaškga športa. Razpisana navdušili gldalc skoki čz 3 bodo različna tkmovanja kip kisik kolona za 34m na uro. m (visoko Iprgrado. Tu s j in posamznikov v narodnm : t To pa za potrb žlzarn š posbno izkazal ps Diks, ki j in mdnarodnm slogu. Pričakujjo vliko udlžbo iz vsh vdno ni dovolj. Takoj so pristopili k dlu in montaži nov Nadalj so psi iskali in stražili krajv Slovnij, prav tako pa tudi rkordr v skoku v višino. š včj kisik kolon, ki bo prdmt svojih gospodarjv. tudi iz ostalih bratskih rpublik proizvajala 70 m kisika na uro. Ravnotako iso bili uspšni pri in zamjstva. Ta kgljaška prirditv na Jsnicah bo prav ;1 Ta,nova vlika kisik kolona bo branjnju l-th. Kot zadnja začla obratovati vrjtno š v točka sporda pa j bil skok gotovo na izmd najvčjih v tm ltu; s poskusnim obrato skozi gorči obroč. ltošnjm ltu. Š o žlzniški nsrči 9 Kranju Strlstvo na Gornjskm znali z lastnimi žulji prmostiti gospodarsk tžav, znali so vzgojiti dobr športnik, skupno kolktivno dlo j rodilo prav kmalu razvsljiv in zadovoljiv rzultat. Ltos s j aktivnost jsni Jakob Podlipnik, oba iz Kranja, osvojila z 1861 krogi IV. rdili so tčaj za nov, mlad ških strlcv zlo povčala. Pri" msto v»a«tkmovalni skupini. VČ vanj Uspl. Izvdnih j bilo strlc, ki j nad vs pričako vliko mdobratnih tkmovanj MARLJIVI SO IN USPEŠNI md posamznimi uradi tr kolktivi. Razvsljivo j djstvo, da vlada na Jsnicah posbno Strlska družina narodnga hroja Matija Vrdnika - Tomaža na Jsnicah lahko služi kot vzor vsm drugim organizacijam. Strlci na Jsnicah so md mladino in md tovarišicami vliko zanimanj za strlski šport. Od 9. do 11. sptmbra bo na Jsnicah vliko okrajno sindikalno strlsko tkmovanj, na katrm bo sodlovalo nad 50 kip s po 5 strlci, za kar vlada ž sdaj na Jsnicah in v o- kraju izrdno vliko zanimanj. Kranjski mladinci trtji V ndljo j bilo na Vrhniki nim Kamnikom igrali najboljš Z vojaško puško j kipa Marija Prko, Janz Prko, Milan nm razvoju žlimo š mnogo končano rpubliško prvnstvo in dosgli nodločn rzultatusphov. mladincv v watrpolu. Zopt Vodstvo tkmovanja pa protsta kratkomalo r>< -oštvalo- Stuciin, Anglca Zakrajšk in moramo ugotoviti, da ljubljanski sodnik Hribar n sodi ob Za aadnj in prdzadnj msto ' Slavko Praprotnik, vsi iz Tržiča, osvojila z 1873 krogi I. msto v»b«tkmovalni skupini, tkmi z Ilirijo dosgla gol, ki n in Blda. Po prcj nzanijktivno. Ekipa Mladosti J v pa sta s srčali kipi Ljublja' dočim j kipa Lado Bljč, SI. ga pa sodnik Hribar ni priznal. mivi igri ic tkma končala nodločnovanjm bodo začli na praznik Hvalica, Štfan Klmn, vsi iz Vodstvo kluba s j opravično Tržiča in Minka Brtonclj tr Rpublik. pritožilo in protstiralo. Ta gol Končni plasman: 1. Kamnik. bi vskakor vplival na njihov 2. Ilirija, 3. Mladost, 4. Ljubljana in 5. plasman, saj so s prvoplasira- Bld. Šah Šahovsko društvo Kranj bo prirdilo v imnu gornjskga Okrožnga šahovskga odbora pod pokrovitljstvom Šahovsk zvz Slovnij II. spominski 1 šahovski turnir na Rabu v počastitv žrtvam fašizma. Turnir bo odigran od 3. do 15. Gornjc tradicionalna, vsstransko uspla. sptmbra t. 1. v nakm obsgu, kot lansko lto, to j v dvh skupinah po 12 igralcv. V prvi Vrižna vožnja skupini bodo igrali mojstri, moj. kandidati in I. katgorniki, v T Smldniku drugi skupini pa II. in III. katgorniki. Igralo s bo po najnovjših prdpisih, ki stopijo v vljavo 1. sptmbra tga lta in so strožji od dosdanjih. Odbojka V Kamniku Ista s prtklo ndljo srčali odbojkarski kipi domačga IKamnika in Tkstilca iz Varaždina. Po ostri tkmi j domači kipi usplo prmagati dobr gost z rzultatom 13:2. Tkma j bila odigrana v okviru II. zvzn lig. Polg šahistov iz kranjskga in radovljiškga okraja, s bodo udlžili turnirja tudi šahisti iz Kamnika, Ljubljan n Maribora. Vskakor žlimo, da bi ta prirditv, ki naj bi postala za nas Društvo LT v Smldniku skuša čimbolj prikazati javnosti svoj pomn in (nuditi vsm pri" mrno razvdrilo. Zato priri a v ndljo, dn ob 4 uri na fizkulturnm igrišču f Smldniku vliko vrižno vožnjo in vožnjo z zaprkami. zmagovalc bodo pripravljn bogati dobitki, za vs udlžnc pa vslo razpoložnj. Društvo vabi vsa okoliška društva oz. avto-moto klub, da s t vrižn vožnj oziroma prirditv tudi polnoštvllno udlž, kajti z mdsbojnim sodlovanjm š bolj krpimo razvoj Ljudsk thnik.

5 V Rsnica o hoji po žrjavici vlikm južnoafriškm mstu Johannsburgu j bilo ndavno zars nobičajno tkmovanj. Sodlovala sta sadva tkmca: nki ' brahmanski duhovnik provinc ^atal ia nki Rabio član hojandsk protstantsk skt, ki "na v Južni Afriki mnogo sodlavcv. Ob zori, na dan ko bi moralo k'ti tkmovanj, so prirditlji (zkopali v zmlji jamo, dolgo l n široko 6 m, globoko pa približno 30 cm. V jamo so nalo- } J suha polna in tako pripravljno grmado zakurili. S tm so bil priprav za tkmo n i P J a v končan. ALI GRE ZA PREVARO? Razkrit j skrivnostni obrd, tako razširjn md indijskimi fakirji tr pripadniki določnih afriških in polinzijskih skt Potm j bil na vrsti Hindus, drugod). Hoja po žrjavici j nardili strokovnjaki London- Čz žrjavico j šl samo tri- dl posbnga obrda v Indiji, sk univrz s fakirjm Ahmkrat, nato pa j odstopil od na- od kodr izhaja, poznajo jo pa dom Husinom. daljnjga tkmovanja s prizna- tudi drugod v Aziji, n. pr. na Kakšn j bil poskus? njm poraza. Japonskm, in clo v tako od- Po navodilih Ahmda Husina Vs južnoafriški tisk s j na daljnih džlah kot j otok so izkopali v zmlji jamo tr široko razpisal o tm tkmo- Trinidad in pokrajina Natal. zakurili v njj grmado iz hra- Vg C vanju, sldili so mu štvilni tu- Čprav s podrobnosti takih stovih poln in lsnga oglja, ji časopisi. Mnogi so s vpra- obrdov ločijo, j osnovno to, Po sdmih urah j ostal v jami svali, č gr za prvaro. Kako da s človk sprhaja brz ka~ l 40 cm dbl sloj žarč žrbi znanost razložila ta nobičaj- kršnihkoli škodljivih posldic javic. Trmomtr j pokazal po žarčm kamnju ali po žr- na površini 757 C, pri dnu pa BOJ PROTI HUDOBNIM DUHOVOM Rabi j pravzaprav nk čar vnik omnjn skt, prilož- nastala čudna navada hoj po Nihč n v, kdaj in kako j n stni vrač in podobno. Sam ni ognju. Strokovnjaki sodijo, da ^olandc, tmvč pripada n- j stara okrog 4000 lt in da s ^mu lokalnmu črnskmu plmnu. Potm, ko j szul čvns s ta običaj ponavlja v raz j prvič pojavila v Indiji. Dain slkl 'nogavic, j šl z nih dlih svta in vdno j povzan s kako vražo; navadno služi za prganjanj hudobnih duhov ali kot žrtv bogovom, da bi poslali dž, omogočili dobro ltino i. p. Obstojata dv vrsti hoj po ognju: po razžarjnm kamnju osimi nogami čz žrjavico, nič manj kot šstkrat. Vsakokrat j prhodil jamo od nga ^ drugga kraja, vs čas bro- ^č po žrjavici, v katro so s J^u nog vdiral do glžnjv. šstič j nsl na ramah nko Z nsko. Ko so mu nato strokov in po žrjavici. Prva j razširnjaki prgldali nog, posbno jna md prbivalci tihomor- Podplat, niso opazili niti naj- skih otočij (Havaji, Fidži, Druž- ^anjš opklin. bni otoki, Cookovo otočj in Kamniti»dnar" na japu Na otoku v Karolinškm otočju uporabljajo najbolj nnavadn dnar na svtu kamniti dnar. Cim včji j kamn, tm vč j vrdn. Pa ni?c^ka zlata ruda, n, prav navadn masivn kamn po obliki podobn našmu mlinskmu kamnu. Kamnita valuta ima na tihomorskm otoku vliko vrdnost, saj mort kupiti za»novc«vlikosti človka clo vč japskih vasi in plantaž. Na Japu n poznajo n blagajn, š manj pa bank;»dnar«lži kar prd hišo, Prislonjn i.~ stno. Popolnoma varn j prd tatovi, kr mora včasih prnašati»dnar«za izplačilo tudi po sto ljudi. C j kamn manjši, si ga lastnik naprta na ram in gr kupčvat, kakor domačin na naši sliki. Za svoj»dnar«si misli kupiti lpo plantažo ali vas. Zanimivo j, da to kamnj ni z Japa, tmvč z dvh sosdnjih otokov. Zato j š dražj, kr mu vrdnost povčujjo nvarnost in tžav prnašanja. L»drobiž«na Japu ni kamnit. V ta namn uporabljajo otočani bisrn školjk in oblk, spltn iz fin trav. javici. ROKA V RAZTALJENEM SVINCU V zadnjih ltih j mnogo kspdicij po raznih koncih svta skušalo razvozlati to fakirsko skrivnost, toda niti na od ob- T dni j na spordu v ltnm kinu -'»Partizan«v Kranju francosko-itaiijanski film»sovražnik držav št. 1.«Š iz filma»gospod Hctor«in»Msčnik Bonifacij«s obiskovalci kinmatografov prav gotovo spominjajo odličnga francoskga karaktrnga komika Frnandla. Kr Frnandl tolmači tucn v tm filmu glavno vlogo, bodo prijatlji smha prišli tuai tokrat vrjtno na svoj račun. Vndar smh, ki ga zbuja Frnkaj manj: 700 C. Po prvm poskusu j Husin izjavil, da mor priti po žrjavici kakršnokoli razdaljo, toda l naravnost, brz obračanja ali zavijanja. V ta namn so nasldnji dan jamo podaljšali na dvakratno prjšnjo dolžino. Husin j moral narditi to pot šst korakov, ki so s pa slabo končali. Na dsni nogi j dobil šst vlikih mhurjv od opklin, na lvi pa j koža na mstih močno pordčila. Fakir j bil prpričan, da j nusplmu poskusu kriva slaba molitv VRA2A JE RAZKRITA Nato s j zgodilo nkaj, kar j povzročilo pravo snzacijo. Edn znanstvnikov j szul čvlj in nogavic tr s pogumno spustil bosonog v ognjno jamo in pršl žrjavico v štirih naglih korakih. Dobil j l nznatn opklin, č bi jih sploh smli tako imnovati. Ničsar s ni zgodilo tudi dvma drugima učnjakoma, ki sta opogumljna po njgovm usphu bosa prtkla žrjavico. Smli podvig jim ni zapustil nobnih bolčin razn malo močnjšga srbnja. Kakšn zaključk so nardili znanstvniki na podlagi tga zanimivga poskusa? Vsi so s strinjali v tm, da varna hoja po ognju 'ni nobn posbn trik. Domnvajo, da zlo slabo toplotno prvajanj žarčga kamnja ali žrjavic prprčuj, da bi dobila normalna noga močnjš opklin pod pogojm, da n traja stik md nogo in žrjavico na Ko j bil zmolil nkaj moli tvic iz Korana, j Ahmd Hu sin szul čvlj, slkl noga nkrat dalj kot pol skund in vic in nato nardil tri dolg da ni trba narditi prvč kokorak po žrjavici. Za to j rakov. Sposobnost hoj po žrporabil 1,3 skund. Zdravniki javici j torj v prvi vrsti športjavljnih hipotz nas n mor "iso našli na Husinovih nogah na sposobnost: sposobnost hitrpopolnoma zadovoljiti. Marši-»iti najmanjš opklin, čprav ga korakanja, pri katrm so kdo j pomislil na prvaro, naj- H j do glžnjv vdiral v žr- nog v čim krajšm in ' posi bo to prmazanj podplatov Javico. vršnjšm dotiku s toploto, NEKAJ ZA NASE Obiln zajtrk daj vitkost ttbduipiib, ki jih gldamo z zaščitno snovjo, dlovanj nk drog proti bolčinam ali pa samohipnoza. Ena od razlag tmlji na fizikalnm pojavu, dobro poznanm vsaki gospodinji, ki j ž kdaj z oslinjnim prstom prskušala, č j njn likalnik do Zajtrk j naš najvažnjši daj prnha občutk lakot. S volj sgrt. Kakor vmo, si ta-. dnvni obrok. Šunka, salama, povčano potrošnjo nrgij pa ko rdkokatra opč nzm prst, R r u h ^ ^ m a n j U v a j o n a v s b i n a s l a d k 0rja pad in poza kar s mora zahvalit! zaščit- o d b J i t v k o t s k r o m n z a j t r k > t c m s m o z o p t l a 5 n L ni plasti vodn par in sam ^ s s t a vi j a ta samo kava, _\ -. vod md kožo in žarčo likalnikovo ploščo i - i - i liajo ogljikovi hidrati, bljako-,.. j x i J Našo hrano v glavnm sstavkruh in morda š marmlada v".,.,., Trdijo, da j mogoč varno Z obilnim jutranjim prigrizkom vin in \. l, i jn,,. J mast. Kava s isladkorjm in kruh vsbujjo po vči vtakniti vlažno roko v raztaljn svinc, kar bi tmljilo na lorij vč, zato nam dopoldn ni ni ogljikov hidrat, mlčno t sprjm organizm okoli 200 ka nakm pojavu, razn č sprtni»čarodji«n uporabljajo ka- potrbna malica in občutk lakot nas tudi š opoldn n bo sto, jajca in mso pa vlik odstotk bljakovin., p r i s i l i L d a b o m o p oj dii v ii- kga drugga trika. ko kosilo. To povzročijo bljakovin, ki jih j v obilnm zajtrk pojsti vsaj no čtrtino vsh Vsak človk bi moral za zaj ZNANSTVENI POSKUS trku gr, gr, v v nostavnm pa pa sa- sa- kalorij, ki so mu dnvno po- Nhot s vsiljuj misl, da mo 4 gr. trbn. C spadat md tist, bi pravtako pojasnili sposobnost Amriški zdravnik dr. Mayr ki n prnsjo obilnga zajtrfakirjv in članov določnih a- j ugotovil, da j sladkor v kr- ka, potm poskusit vstati kako friških in polinzijskih skt, da vi tisti, ki opravlja cntr la- uro prj, nato pa tlovadit ali hodijo bosonogi po žrjavici ali kot v malih možganih. Kadar pa s sprhajajt. Zlo s božarčm kamnju. 'Izglda pa, smo lačni, jmo in dl naš st začudili, ko bost potm z da to n drži, vsaj č sodimo hran s takoj prtvori v slad- vlikim jtkom sdli k mizi in po rzultatih nkga strogo kor. Ko dosž vsbina sladkor- pospravili pripravljni prigriznanstvnga poskusa, ki so ga ja v krvi določno količino, t- zk. nadlova igra ni tisti burkasti, lahkotn (čsto tudi osladn) smh, ki vj iz dunajskin komdij. Kdor glda Frnandla mora nhot razmišljati o žalostni usodi junaka, kljub lmu, da.s vndarl mora smjati. Tudi v filmu»sovražnik držav št. 1«j tako. Kdo n bi sočustvoval is človkom, ki zaradi kratkovidnosti izgubi službo prid po krivici v zapor in j clo obsojn' na smrt. Vndar s stvar potm srčno razplt in ijunak ostan živ s vč! dobi clo mastno Inagrado. Vs s lpo iztč kr drugač pač n bi bila komdija! ZEN Moda Zgornja skica prikazuj nkaj prprostih in fktnih modnih dtajlov, s katrimi lahko mnjamo izgld naših oblk. PO OLAFUL ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ 61 Ur, dolg ur so počasi minval in snžilo da ž dolgo n tako. Naposld s j l a člo daniti. Snžni mtž j prnhal in VIha«" j utihnil. Samo v dalji s j čulo jčanj l n vzdihovanj, ki s j izgubljalo v sivini utra. Prsnčn sm bil, volkovi so izginili, ^s ar skoraj nism mogl vrjti. Pol ur kasnj sm krnil na pot. Konja S(,'n vodil za uzdo. S konjm sva gazila sng V/-doiž grbna tr trudoma naprdovala. 62 Zatopljn v misli sm gazil dalj, kar Crow iznnada zahrska.»kaj s j zgodilo?«sm vprašal in ž zagldal zasldovalc, ki so hodili po sldi, ki sva jo s ponijm zapuščala v sngu. Razločno sm vidl tmn postav, ki so s nama približval. Postal sm, mislč, da zopt zagldam črnuhovo glavo. In rs! Cz čas sm opazil, da j oprzno dvignil glavo nad zasnžni rob jarka tr obrnil uho v smri proti mni. Z lvim uhljm j začl nmirno gibati, ko mu j vtr prinašal moj klic»volk«... < 63 Ko sm zapustil ognj, kjr sm taboril, so s zbrali okoli njga. Napočil j trnutk, ko mi j bilo mogoč strljati. V tropu j bil tudi Scpavc, katrmu sm zaradi Franka hotl prizansti. Ko s mi j ponudila prilika, j zadonlo in dn od trop s j zgrudil in mirno oblžal. Scpavc, ki j bil zadnji v tropu j nnadoma obstal in s napotil v drugo smr. Mali volk, ki s j vs čas držal ob njgovi strani, mu J takoj sldil. Cz čas so izginili tudi ostali Stopil sm za tropom. Z grbna s mi j nudil dinstvn pogld.. Na pobočju pod mnoj s j zbirala govja črda. Živina j tvorila krog, ki j bil sstavljn iz blih glav in kratkih rogov. Razn špavca so volkovi tkali okoli črd tr iskali vrzli v krogu. Niso j našli, samo glav in ostri rogovi so jim štrlli naproti.. Spavc s,j vdl prd črdo povsm mirno. Sdl jc s hrbtom proti mni tr opazoval brzplodni napor tovarišv. Napadali so ločno od štirih strani...

6 K i n o Iz sodnih dvoran 'tlačilo za strah ~ Kino»Krvavc«, Crklj: 4. in 5.sptmbra avstrijski film»irna v zadrgi«. Prdstav ob sobotah ob 20. uri, ob ndljah ob 17. ini 20. uri. Kino»Radio«, Jsnic: 5. do Spčmu č l o T k u o d v z l ročno uro Nkga amriškga študnta Tudi Okrajno sodišč v Ljubljani ima dnvno po vč kazn din, j hitro sklnil, da dl lpo zlato uro, vrdno okoli roparski napad so vprašali, katra j najvčj pridobitv avtomobilsk r. J skih obravnav zaradi tatvin in si jo prisvoji. To j malo kasnj tudi storil. Uro j takoj dišča v Ljubljani j bila t dni nhala kraja konj«, j lodgovo Prd snatom Okrožnga so»s to dobo j popolnoma pr drugih kaznivih djanj. Prtklo soboto j bila prd po izvršni tatvini prodal. Dnar j potrboval, kr s j na bratoma C. M. in C. J., stanu sodna (obravnava proti dvma ril. Okrajnim sodiščm v Ljubljani sodna obravnava proti P. J., mraval poročiti. joča v Kranju, ki sta bila zaposlna v Žlzarni na Jsni Vrdnost slpiča 24-ltnmu dlavcu, doma iz Obtožni j priznal krivdo in Vodic, brz stalnga bivališča s strinjal z obtožnico. Priča pa cah, zaradi roparskga napada»tovariš doktor, ali j slpih in zaposlitv. j potrdila, da j ukradno uro na M. J. Pri napadu sta mu rs brz vsak vrdnosti?«v noči od 2. na 3. avgust j, dobila nazaj čz 14 dni. odvzla okoli dinarjv gotovin in ga pri tm tudi tžj pa n.za bolnika ž, za zdravnika popival z družbo v Kolodvorski Po daljšm posvtovanju j rstavraciji v Ljubljani. Pri so sodiščsdni mizi pa j drmal S. I. Iz na 6 mscv zapora pogojno 31. maja 1954 okrog polnoči sklnilo kaznovati P..T. poškodovala. Kranja, ki j iml na roki uro. za dobo 2 lt. Obtožnc pa j sta s koli napadla M. J. v bližini žlznišk postaj v Kra Dva psnika s srčata v ka' Trgovski potnik Obtožni P. J. j bil nkoliko obljubil, da n bo vč zagr kaznivih djanj. nju in 'od njga,zahtvala d varni. i vinjn. Ko j na roki S. I. vi šinar. Pri tm sta ga nusmiljno»no, kako- ti gr prijatlj, ah tolkla s koli po glavi in rokah si ž dobil kj kako službo?' in mu zlomila roko v komolcu. vpraša prvi. Obsil s j Čprav j M. J. "začl tči z»n», odgovori drugi,»ampafc na sporda v kina Stonic namnom, da s jima umakn, zdaj s bavim s prodajo poni' Prtkli tdn s j obsil 20 tl. Mladnič j namrč ž dalj 'časa prbiral nk takoim- 6ta ga obtožna l dohitla. Z štva.«kino»storžič«, Kranj: 3. do 7. sptmbra amr. barvni film ltni [P. A. iz Stražišča. V poslovilnm pismu navaja, da gr novan»mojzsov knjig«ln bsdami:»dnar ali glavo«sta»in si ž kaj prodal?«5. sptmbra franc. film»plačilo za jstrah«, brz tdnika. riški film»gospa Kasanova«. v smrt zaradi tga, kr s mu knjig z nabožno vsbino, kjr»alarm na jugu«. 8. do 11. am ga nato oropala. Djala sta mu»z; svoj pohištvo.«š, da jih itak n bo mogl tožiti, kr nima prič. Prdstav ob 15.40, 18. in Prdstav vsak dan ob 18. in 20. ni izpolnila žlja, da bi oboga- j rnnda bral tudi, da bo v uri. Matinji 5. sptmbra ob uri, ob ndljah ob 18. (in 20. kratkm obogatl. Kr s to ni Obravnava j bila ž nkrat 8.15 uri»ulica Estrapad«, ob Žnska lta uri in v slučaju slabga vrmna ob 16. uri. Vsako ndljo niščni ljami utopil 6 ltni J. B., Ob itj priliki naj pripomni»koliko lt imat, gospodič' V Gornji vasi s j v stra zgodilo, s j (odločil za smrt. odložna izaradi tga, kr sta obtožnca na razpravi djanj ta 10.15»Nprijatlj držav št. 1«. Kino»Svoboda«, Stražišč: 4. dopoldn matinja ob 10. uri. ki j bil dušvno prcj zaostal. mo, da so vs govoric, da j na?«jila. Končno ju j sodišč na do 5. sptmbra anglški film Cna,za odrasl 20 din, za otrok 10 din.. tga pod stalnim nadzorstvom n in zlonamrn. Priskava J kriva in obsodilo C. M. na tri»in vaša mlajša sstra?«kljub tmu, da j bil zaradi bil pokojnik umorjn izmišlj ponovni obravnavi spoznalo za»triindvajst.ulica Estrapad«tdnik. Prdstav v soboto ob 18. in 20. Kino»Plavž«, Jsnic: 5. do domačih, ki so izanj lpo skrbli, j izrabil nko priliko ln pravil samomor. gga zapora. st.«točno dognala, da j P. A. na lta in C. J. na dv lti stro»o, ta jih ima ž šstindvaj' uri, v ndljo ob 15., 17. in 7. sptmbra amriški film»gospa Casanova«. Od 8. do 11. ušl s polja domov. Kako j do 19. uri. Ltni kino»partizan«: 3. spt. sptmbra amriški barvni film nsrč prišlo, ni točno ugotovljno, domnva pa s, da j franc. film»plačilo za strah«.»alarm na jugu«. Prdstav v 4. Ido <5. spt. franc. film»nprijatlj držav št. 1«. Prdsta v ndljo ob 18. in.20. uri in nišč, kr j iml navado, da tork, srdo in ptk ob 20. url, otrok zlzl v jamo Iskozi stra Gibanj prbivalstva va dnvno ob uri. v slučaju slabga vrmna ob s j silno rad plazil po jamah. 16. uri. Vsako ndljo ob 10. url V lidljof Ctli s matinja. Cna za odrasl 20 din, za otrok,10 din. R a z p i s Komisija za razpis msta dirktorja pri OLO Kranj razpl- u i msto dirktorja za Trgov- 100 usphov na 1 oglas v našm tdniku Stroga 5. sptmbra sko podjtj Bitnj Bitnj. objav ogrlasi izobrazba s 5 do 8 lt praks. MALI OGLASI nastopa ob 20 15uri a p l a č a po t a r i f n m p r a v i l n i k u v kinu Storiič trio Svngali življnjpisnimi podatki j vložiti na tajništvo OLO Kranj najkasnj do 22. IX PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Prodam dobro ohranjn šivalni stroi Singr. poizv s v R a d i o l j u b l j n «! KRANJ razpisuj Poročila poslušajt ob 5.35, 6., oktt«iz Maribora p. v. Mirka oglasnm oddlku ali pa pri A. 7., 13., 17., 19. in 22. uri. Laha Zili st poslušajt! Radijski dnvnik. čva 78. za sz 1954/55 Kolman, Slov. Javornik, Kidri A B O N M A V soboto, 4. sptmbra: 7.00 Prgld tiska N. Paganini: Tdnski notranj-političnj Točimo pristno istrsko,vino od Rdni abonmaji: Prptuum (mobil, A. Ponchilli: Pls iz opr»la Giocon- V Brdo, 8. spt.: 7.00 Prgld 120, črno din 140. i Kranj, Sav prgld. litra naprj. Blo vino litr din 1 Prmirski obonma za 8 da«, M. Musorski: Przijski plsi iz opr»hovanščina< Za pionirj Slovnsk namr. tiska Za gospodinj ski brg, pri bivši gostilni Ku- Za gospodinj Za pionirj. rodn psmi poj Ljubljanski Mirn profsor išč v Kranju Kmtijski nasvti komorni zbor p. v. Milka Skobrnta Kmtijski nasvti. slati na upravo lista. oprmljno sobo. Ponudb po Turistična oddaja Slovnsk narodn psmi poj Žnski Turistična oddaja Žlli st < poslušajt! Pisan dopoldn pazila na triltnga Iščm starjšo žnsko, ki bi vokalni kvintt Zili st poslušajt! Utrinki iz spord slovnskih narodnih psmi izvajajo zbori, solisti in an Prodam kravo, ki bo oktobra otroka. Naslov v upravi lista. litratur Janz Gradišnik: Sstrin obisk Promnadni sambli Okno v svt tltila ali zamnjam za lahko koncrt Okno v vt Radijski dnvnik. kravo. Sitar Jož, Križ 50. Oddaja za združn pvsk zbor, ki bodo nastopili na Ostrožgld tiska Za gospodinj. na Primskovm za nako v Kra V čtrtk, 9. spt.: 7.00 Pr Zamnjam lpo sončno sobo nm Glasb za pls in za 8.1bavo Pisan sobotni včr. Za pionirj Igra godba na poslati na upravo lista. V psmi po Jugoslaviji nju ali na Kalvariji. Ponudb V ndljo, 5. sptmbra: 6.30 pihala ljubljansk igarnizij p. Kupimo vsako količino suhga bukovga vilanga oglja. Prgld tiska. 7.30»Radijski (koldar in prirditv dnva Kmtij siki nasvti Kultur Ponudb poslati podjtju ElK- v. kaptana Jožta Bruna O športu in [športnikih Do nmač, psmi za prijtno ndljskih avtorjv poj mšani zbor Prodam kravo, dobro mlka- prgld Skladb slovntrarna Sava,- Kranj. sko Jutro Otroška prdstava I /Molnar: Dčki Pavlov ribora t?, v. Janza Komarja, j Praprotnik, Przrnj, Podnart. KUD»Jož Hrmanko«iz Ma rico. tltila bo šstič 22. spt. ulic (prirdil Jož Zupan) Zili st poslušajt! Kuharico, kvalificirano, sprjm v službo 15. sptmbra 1.1. Pogovor s poslušalci Pol Zdravstvni nasvti ur za našo vas Žlli st Domač aktualnosti Radijski dnvnik »»Čtrtkov Kranj, Cirč 115. Dom učncv Mlkarsk šol poslušajt! Od Triglava do Ohrida spisan (spord psmi včr domačih psmi in napvov« Zunanj - in plsov jugoslovanskih naro politični dov) "Radijska igra Fr. fljton. S. Finžgar: Pod svobodnim soncm (ponovitv) Radijski gld (tiska Za gospodinj. V ptk, 10. spt.: 7.00 Pr dnvnik Športna poročila. V pondljk, 6. spt.: 7.30 Za gospodinj Slovnsk narodn psmi poj 'žnski mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška Za pionirj Kmtijski nasvti U- mtn in narodn psmi poj mšani pvski Izbor»Ljubljanski zvon«p. v. Dorta Matula Žlli st poslušajt! Nasvti iza dom Spord slovnskih zborovskih in solističnih skladb Iz kolk V soboto, 11. «pt.: 7.00 Prgld tiska Za gospodinj. tivov za kolktiv Radijski dnvnik Zborovsk in solističn skl. Pogoji: Popolna srdnja šola, V tork, 7. spt.: 7.00 Prgld slovnskih skladatljv Za strokovni izpit in vč lt gostilnišk praks. Ponudbo j po tiska Za gospodinj pionirj »Pohorski fantj«slovnsk jnarodn psmi pojo in igrajo Kmtijski slati na upravo Kmtijsk zadrug Ziri. Cicibanom dobr dan! nasvti. (14.40 Hrvatska, narodna 20 minut z Vslimi godci glasba Žlli st poslušajt! Okno v svt pisuj msto (poslovodja za po 2. Kmtijska zadruga Ziri raz Kmtijski nasvti Iz zna nosti in thnik Slovnsk Radijski dnvnik Pisan sobotni včr. slovalnico z mšanim blagom v narodn psmi poj»planinski Zirh. Uazn za NA JESENICAH 24. avgusta na Jsnicah; Mari- Roglj, šivilja iz Stražišča rodi- Rojnih j bilo od 23. do 30. j a Balanč, roj. Primožič, gospo- l a dčka, avgusta 19 otrok. dinja, roj , umrla 29. Umrli so: Marija Grgoš, roj. Poročili so,s: Janz Dornik, avgusta na Jsnicah, Murova Urbanc, roj v Suhavratar in Alojzija Dmšar, roj. 9; Ignac Tomšič, kurjač, roj. 3. dol, zadnj prb. v Kranju - Mkinda, kuharica; Stanislav , umrl 27. avgusta na J- Ftrazišč 263, umrla dn 26 av' Kužlički, kaptan JLA in A- snicah. g u p t a ; Andrj Kalan roj ' lojzija Jrončič, kuharica; Fr. V KRANJU 1889 v Kokrici, zadnj prbiva- Mlakar, knjigovodja in Marija Rojstva: Albina Pkolj, gospo- i i S Kranj (- Stružvo 33, upc Zupan, laborantka. dinja iz Drulovk rodila dkli- kojnc umrl dn 24. avgusta; Umrli so: Stanislava Bizjak, co; Ivana Grohan, drž. usi. iz Anton Fipan roj v roj , učnka, umrla Kranja rodila dčka; Gnovfa Trbojah, dlavc, zadnj prbivališč Kranj, Kalvarija št. 22. umrl od 15. Ido 21.,avgusfa. V RADOVLJICI Pogoji: Vajniška doba, stro- 1. Prmirski abonma od din Poročili so s: Jož Avsncfr kovni izpit in vsaj 2 lti praks 90 do din 45 brz popusta. thn. rf. in Brnarda Krsnik Na Jlnovm klancu izgubljn siv moški pulovr 31. avg.; v trgovini. Ponudbo j poslati 2. Abonma rd»a«in»b«od prdilka; Valntin Nmc, zidal' na upravo Kmtijsk zadrug din 7 do din 35 z 10 /o popustom, in Antonija Hrovat, tkstil, d' prosimo, vrniti proti nagradi na Ziri. 3. Dlavski abonma rd»e«lavka; Franc Hanžič, str. kiju upravo llista. Pripominjamo, da za msto in»f«notna cna din 40 brz čavničar in Frančiška Lga 1, Zamnjam dv sobi za kuhinjo in sobo. Naslov v urdni zadrug ni potrbno pošiljati 4. Mladinski abonma rd»c«in Štfanija.Vovk, thn. ri» poslovodij,v obratih Kmtijsk popusta. pltilja; Ivan Pipan, str. thnik štvu. razpisa na Občinski ljudski od- notna cna din 30 brz po- Anton Rsman, dlavc in AloJ' Zamnjam trosobno stanovanj s pritiklinami z nakimi kob Praprotnik, kmčki dlavc bor v potrditv. pusta. zija Hribovšk, gospodinja; Ja prostori. Naslov v urdništvu. (Navdn cn so mišljn za. T,!. Ti" _, i r 1i n^,f ^ m Katarina Azman, gospodin] OBJAVE no prdstavo) ska pomočnica. Vpisovanj abonmajv: 1. Za dosdanj abonnt bo vpisovanj od 1. do 5. sptmbra 1954, za nov abonnt pa od 5. do 12. sptmbra 1954 od Organizacija ZB NOV Zapog 18. do 20. ur, ob ndljah pa JHraš občin Smldnik s pod' od 10. do 12. ur pri blagajni P ro članstva ostalih množični prmir v szoni. Abonnti tga Pršrnovga gldališča Kranj, organizacij, s ž dlj časa truobonmaja dob vs prmir v x i t o v t r g 5 di, da s oddolži vsm tistim szoni razn mladinskih prd- 2. Za dlavsk abonmaj bo borcm, ki so v kruti borbi t stav, ki so izvn abonmaja, vpisovanj pri sindikalnih po- okupatorjm in idomačimi izda- Abonma m vzan na določn Vrjnikih po tovarnah. jalci žrtvovali svoja mlada živ j o ^ tdnu. n 3. Z a abonmaj v okoliških ljnja. Ti dv vasici sta dali 2 Abonma rd»a«ma k r a j i h b o v p i s o v a n objavljno šstnajst mladih žrtv - borcv, prdstav rdno ob torkih zv- v G l a s u Gornjsk«. Kjr si ki so padli v času NOB. x A U > > B < < r d n 0 b P t k i h žlit gostovanj, s obrnit na Njim v čast bo vaški odbor zvčr Abonnti th dvh abon- Kulturno prosvtna društva ali ZB NOV Zapog - Hraš odkril majv dob po 8 ponovitv vsh n a odbor SZDL, pismno, spomnik v Zapogah dn 5. ispuprizorjnih dl, razn mladin- osbno ali tlfoniično na u- banbra 1954 ob 10. uri. Vabimo S k» n pravo Pršrnovga gldališča v vs borc Sn aktivist tr zavd- h 3. Dlavski abonma rd»e«kranju, Titov trg št. 5. tlfon n državljan, da s t svčam»f«sta popoldanska abon- š t a l i n o sti udlž in počast spomin maja. Prdstav za ta dva abon- uprava Pršrnovga gldališča na padl tovariš. maja miso vzan na stalni dan v tdnu. 4. Mladinski abonma rd»c«objava bo iml prdstav ob čtrtkih,. k 4, '., - J i popoldan. Pozivamo vs gozdn posst- n bodo dobili ršnih prošnj 5. Rdni abonmaji v včjih nik, da j čas za vlaganj pro- za sčnjo v ltu Rok vi' krajih Gornjsk. Gldališč bo nj za sčnjo lsa v ltu ganja prošnj n,bo podaljšanstov?t a! 1 u k r a j V f d n o g 0- izključno od 1. do 25. sptmbra Vs informacij s dobijo na stovat s svojimi prdstavami.. Izrdni abonmaji: E > v (tm Času s morajo proš- občinskih,ljudskih odborih i" 1. Za podjtja, ustanov, zavo- nj vložiti pri pristojnih občin- gozdarskih rvirjih: Kranj, Tr d, šol, organizacij in razn s k i n [n mstnih ljudskih odbo- žič, Prddvor, Skofja Loka, Go- ^T,fr Ji-, k i n b K " rih.oni posstniki, ki š niso rnja vas in Žlzniki. g l d a Š C n a OBVESTILO zljo urdilo posbn abonma- j in izvdlo zaključn prd- P obvznosti sklada za ob- OLO Kranj /- Uprava z Na Drž. glasbni šoli na Jsnicah bo vpisovanj v dnh l a S a l i a stav posamznih dl. novo gozdov V (ltošnjm ltu, gozdarstvo 8.10 Pisan spord slovnskih narodnih in umtnih psmi , 9. in /10. isptmbra od 10. do Cn in plačilni pogoji: M Cicibanom dobr dan!, in od 16. do 18. ur. Novi Kmtijski nasvti Nkaj gojnci naj prinsjo k vpisu za ribič Zili st poslušajt! Iz bojv naših pa zadnj spričvalo Glasbn Komisija za štipndij pri LOMO Kranj obvšča vs, ki žl štipndij za študij na zadnj spričvalo matičn, stari Obvstilo narodov Umtn in na šol. IPričtk pouka bo 115. sptmbra srdnjih, strokovnih in visokih šolah, da upoštvajo sldča navodila: rodn (psmi poj žnski pvski zbor»franc Pršrn«p. v. Ptra Liparja Družinski po 2. Prošnj s vlagajo pri LOMO Kranj, Svt za zdravstvo in soc. politiko (soba 15/11)- Drž. Glasbna šola Jsnic 1. Prošnj naj vlagajo l prosilci z območja LOMO Kranj. govori Radijski dnvnik. R a z p i s 3. Vložiti j trba: i > ' Tdnski zunanj-političnl prgld. 1. Kmtijska zadruga Ziri razpisuj msto upravnika gostiln»sora«v Zirh. a) prošnjo z obrazložitvijo in kratkim življnjpisom; b) izpolnjno Vprašalno polo za štipndist (dobi s pri KAD in na I. gimnaziji). c) potrdilo o prmožnjskm stanju; č) potrdilo o dohodkih članov skupnga gospodinjstva; d) potrdilo o šolanju, šolskm usphu in opravljnih izpitih. 4. Prošnj z vsmi potrbnimi potrdili j trba poslati na gornji naslov najkasnj do 15. sptmbra 1954, kr kasnj vložnih prošnj n bomo mogli upoštvati. To vlja tudi za lansk štipndist. Komisija, n bo upoštvala prošnj z npopolnimi podatki. Komisija za štipndij LOMO KRANJ J