LETO Vlil številka NOVEMBRA 1974 b estov Poglabljati samoupravne odnose URESNIČEVANJE KONGRESNIH SKLEPOV IN DELO KOMUNISTOV»Delavci morajo imet

Transkripcija

1 LETO Vlil številka NOVEMBRA 1974 b stov Poglabljati samoupravn odnos URESNIČEVANJE KONGRESNIH SKLEPOV IN DELO KOMUNISTOV»Dlavci morajo imti možnost, da odločajo o razporjanju c lotnga dohodka. Vč pozornosti j trba posvtiti produktivnosti dla. Odločno s j trba postavljati po robu zapiranju in zaviranju procsa združnga dla in srdstv v okviru ožjih intrsnih območij.«to j 'l ID.kaj misili.iln.sokl.pov 4. sj!prdsdstva CK ZK JugOS:la:vij <tr z 8. in 9. sj rprdsdlstva CK ZK Slovnij,!ki ikomums.tom na:lagajo š :vč jo druijbno almi'v'ilost in IIJik.rpaD~j, kar zadva stabi'li.zacijo gos~podarstva 'V ~a,stni dlovni slkn.lpnosti i n v širšm druž.bnm okol:ju. Skl:pi J1rdsdstv Zvz komun.istov, 111jni!kongrsi tr na log, ki j..,h aja:jo iz ursničvanja lll'o'v tmav komunis tom ID.a 'lagajo, Ida ISi vsak v :svojm oko Lju,prizadva ursničvati 1to, kar bo omogočilo lažj ill1 sta~bi1nj. š.go!ij>odarjnj v prihodnosti. O vsh th vprašanjih oo bili na!brestu ssttanki O:SIDOVnih organizadj Zvz koonuni.sitov, :na katrih so 1komunisti razpr.vljali, k ritično prgldali in a:na:lizira:li poslovanj na Brstu tr po kazali na tist pomanjkljivosti, ki bi jih bilo rpotrbno odp'raviti ali vsaj omihti. POGLABLJATI SAMOUPRAVNE ODNOSE Gld Skl~a prdsdistva, da j potrbno odločno prprčvati poskus ohranjanja podjtniško lastnišk o rganiziranosti, so!bili komunisti nasldnjga mnnja: SaanO'I.l/Pra'V'Ila organiziranos't po tmljnih organizacijah j na B rstu 'Ž UStail jna prajcsa, osaj imamo na vsh področjih dla v.pltn 1siostm solidarnosti. Vndar ;pa j bilo slišati tudi kr1tičn pripomb, in sicr 'V tm smislu, da j prma~o prisotna mis1n.ost o tm, da pomni samoupn rvljanj tudi gospodarjnj in da j čutrti ozko gldanj na pomn solidarnosti. Solidarnost n sm biti samo srdstvo za subvncioniranj manj akumulatjivnih otmhjnih orgmlizacij, ampak mora 1biti srdstvo, s kat. rim homo.dosgli cilj skladnga ramo ja clotn organizacij združnga dla, 1S tm boljš dlovn usph in,standard vsh za.poslnih. INFORMIRANJE MORA BITI CELOVITO Sklp prdsds tva, d a morajo biti dlavci o vsm podrobno s ~Na:da,ljvan;j ma 2. strani) ~ ++ i ;i: Ob Dnvu ~ rpublik v : cstltamo : J:i dlovn članom ~ skupnosti in f ostalim i občanom! :... i i l Osmi kongrs Zvz sindikatov Zvza sindikatov Slovnij, najbolj množična družbno politična organizacija dlavskga razrda, j imla 7. in 8. novmbra 1974 svoj osmi kongrs, ki j bu v Clju. l'riprav na kongrs in njgov potk sam sovpadajo v čas izrdn dn.lžbn djavnosti, v čas odločilnga boja dlavskga razrda za ursničitv in uvljavitv samoupravljanja na vsh področjih družbnga dla. V nasi občini smo si prizadvali, da bi vs kongrsno gradivo, kot so statutami sklpi in prdlogi sklpov 8. kongrsa slovnskih sindikatov, do podrobnosti spoznalo clotno članstvo, da ga ocni in da prdlog za sprmmb in dopolnitv. Zavdali smo s, da s bodo l tako izoblikovali takšni dokumnti, ki bodo izražali razrdn intrs dlavcv, ki bodo pogojvali družbni, gmotni in socialni položaj dlavcv in ki bodo osnovah takšno organizacijo, v katri bodo dlovni ljudj izražali svojo moč in svojo dločilno vlogo pri upravljanju v vsj družbni rprodukciji. Na prdkongrsnih konfrncah, ki so bil v osnovnih organizacijah sindikata in na občinski ravni, J bilo 3100 članov sindikata, kar j 68 odstotkov clotnga članstva v občlni. Osmi kongrs Zvz sindikatov Slovnij j bil kongrs akcij za dosldno ursničvanj ustav in dokumntov X. kongrsa Zvz komunistov Jugoslavij in VII. kongrsa Zvz komunistov Slovnij. Iz naš občin so sindikalno članstvo zastopali na kongrsu slovnskih sindikatov nasldnji dlgati: Jana Janžič iz Kovinoplastik, Jadran Zadnik iz Gozdnga gospodarstva TOZD Crknica, Ton Zigmund Brst SD in kot gost Alojz Otoničar. :l: v prdkongrsnih razpravah in tudi na samm kongrsu j bila notna ugotovitv, da so članstvo in njgovi dlgati na kongrsu z vliko zavztostjo sodlovali pri oblikovanju kongrsnih sklpov, saj j na kongrsu omroma v njgovih komisijah sodlovalo vč kot 130 dlgatov, kar j vč kot trtjina vsh dlgatov, ki so bili na kongrsu. Sklpi osmga kongrsa Zvz sindikatov Slovnij odražajo politično razpoložnj dlavcv, da hočjo razršvati družbna in gospodarska vprašanja na samoupravnih tmljih in da hočjo biti gospodar svojga lastnga družbnomatrialnga in socialnga položaja. Oprdljujjo naš nalog in odgovornosti na vsh ravnh sindikaln organiziranosti. Zahtvajo tak sindikat, da bo združval dlavc v vsaki samoupravni noti in jih tudi učinkovito in stvarno povdl v sprminjanj starih družbnih odnosov in v nastajanj novih. Ursničitv omnjnih sklpov j odvisna od vsh organov in od vsga članstva. Zato moramo v vsaki osnovni organizaciji sindikata in občinskm svtu sprjti program dla na osnovi omnjnih sklpov in začti ursničvati tist nalog, za katr mnimo, da so najnujnjš. Sprmniti moramo mislnost, da prdstavlja sindikat v tmljni organizaciji ali v drugih skupnostih prdsdnik ali tajnik osnovn organizacij in da so ti funkcionarji dino dolžni dlovati kot člani sindikata. Dolžnost in pravica slhrnga.dlavca.j, da s aktivno vključi v organizirano članstvo. L s tako aktivnostjo in bolj načrtnim dlom bomo imli tudi vidn usph na vsh področjih našga dlovanja. A. OTONICAR _. r ' ~ _... Y".

2 2 Združujmo srdstva za družbni standard! NAGEL GOSPODARSKI RAZVOJ V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH JE PREPORODIL NME KRAJE. PO NARODNEM DOHODKU NA PREBIVALCA JE DANES OBCINA CERKNICA INDUSTRIJSKO RAZVITA SLOVENSKA OBCINA. PRAV GOTOVO IMAMO SEDAJ ZELO SOLIDNO EKONOMSKO PODLAGO ZA PRIHODNJI RAZVOJ INDUSTRIJE, PA TUDI OSTALIH GOSPODARSKIH PANOG. SK,LADNO Z GOSPODARSKIM RAZVOJEM SE JE KREPIL TUDI NAS STANDARD. OB TEM MORAMO UGOTOVITI, DA VELIKO BOU OSEBNI KOT DRUžBENI, HKRATI PA PRIZNATI, DA NI STANDARD SAMO VISOK OSEBNI DOHODEK, TEMVEC VSE TISTO, KAR BOGATI CLOVEKA. K STANDARDU TOREJ SODIJO TUDI VZGOJA IN IZOBRAžEVANJE, KULTURA, SPORT, REKREACIJA... Razvoj tga dla standarda pa ni sldil naglmu razvoju gospodarstva in osbnga standarda. V tm pogldu prav gotovo na našm slovnskm prostoru nismo dini, n smmo pa tudi ostati dini, ki bi s s takim stanjm zadovoljili. Zato j na dlani, da j potrbno ž dans lotiti s dla, č hočmo vsaj loviti zamujno. Drugga dcmbra bo zasdala skupščina občin Crknica in md drugim razpravljala tudi o informaciji o pripravah na rfrndum za financiranj objktov vzgoj in izobražvanja. V sstavku nimamo namna široko razlagati stanja v našm šolstvu. Dovolj bo vrjtno podatk, da potrbuj učnc za sodobn pouk 6 do 1 kvadratnih mtrov površin prostorov, da pa odpad pri nas v občini na našga učn ca l 3,9 kvadratnih mtrov površin. Pri tm vlja opozoriti, da j z gradnjo nov šol v Starm trgu (dograjna lta 1972) vsaj na področju Lošk dolin tudi djanska površina prostorov, ki odpadjo na učnca, blizu normativn. Najslabš stanj j v Crknici, kjr odpad na učnca 2,25 kvadratnga mtra bruto površin prostorov in kjr grozi uvdba troizmnskga pouka. Da bi ršili vprašanj objktov za vzgojo in izobražvanj v občini za približno prihodnjih ptindvajs t lt, j potrbno zgraditi: v Crknici 8 učilnic, tlovadnico in otroški vrtc za 200 otrok, v Novi vasi novo šolo, na Rakku 4 učilnic, urditi sanitarij in ogrvanj tlovadnic, v Grahovm novo tlovadnico, v Bgunjah tlovadnico in urditi sanitarij. Z ralizacijo tako zastavljnga programa bi bil v občini Crknica zagotovljn približno nak prostorsk možnosti za vzgojo in izobražvanj naših otrok na v.sh šolah. Prdračunska vrdnost clotn invsticij znaša 30 milijonov dinarjv. To so zajtna srdstva, ki zahtvajo najširšo akcijo vsga prbivalstva. Ugotovili smo ž, da ima Loška dolina tovrstn objkt vč ali manj urjn. Vndar n gr za to. V Loški dolini imajo po rfrndumu ž samoprispvk, s katrim ršujjo svoj komunaln potrb, zato v konkrtni akciji zbiranja srdstv za objkt vzgoj in izobražvanja, ki s nanašajo na objkt v ostalih krajvnih skupnostih, n bodo sodlovali. Prdlog zbiranja srdstv za pokrivanj prdračunsk vrdnosti tmlji na skupnm zbiranju srdstv vsh ostalih krajvnih skupnosti. Kajti l združni smo _ S\)osobni pogoltniti tako zajtn finančni zalogaj in l z združvanjm srdstv bomo sposobni ralizirati clotn invsticijski pro~am. S tako notnimi nastopi pa bomo, č n ž odpravljali, pa vsaj n poglabljali praznin tudi md razvit.i šimi in manj razvitimi področji občin. Vskakor mora postati združvanj srdstv za notn akcij tudi. naš cilj v prihodnj. Pri tm mislimo, da bi bilo vrdno razmisliti o tm, kako bomo vsaj pr Vskakor so viri financiranja š ndodlani in bo potrbno o njih š vliko razpravljati. Prdvsm bo potrb1~o p oiskati š morbitn dodatn vir, morda tudi izvn občin. Ndvomno, skupščina občin Crknica tako akcijo lahko l podpr, podprti pa jo moramo tudi vsi občani. Saj gr za srdstva, ki bodo šla v prid nam, našim otrokom, v oblikovanj člo vka upravljalcagospodarja. D. Mlinar spktivno združvali srdstva na področju cl občin za skupn intrs vsh občanov \)O vnaprj določnih in clovitih razvojnih programih. Po prvih okvirnih izračunih smo z rfrndumom in samoupravnimi sporazumi z gospodarstvom sposobni zbrati v ptih l(nadaljvan:j s l. strani) tih (toliko lt lahko najvč traja zbiranj srdstv z nim r znanjni in Zllas.ti, da romajo biti frdumom, s tm, da s rfrn informacij clovit, nam najtaga, dum lahko podaljša) 21 milijo da odgovorn strokovn služb nov dinarjv ali 70 Ofo prdračun urdijo 'tok informacij tako, da bodo dlavci v vsm :pravočasno sk vrdnosti. Možnost imamo, d a na tako zbrana srdstva do in pravilno obvščni. Zlasti ;pa j,potrbmo.informibimo pri poslovni banki 20 mirati dlavc O načinu ustvarjailjja lijonov dinarjv krdita za dobo in dlitv clotnga dohodlka v 10 lt in 11 /o obrstno mro. S krditom bi bila začasno skladu :z družbno dogovorjnimi s.taqišči. To pa.pomni, da moprdračunska vrdnost pokrita, vndar j trba povdati, da mo rajo dlavci odlločati o r azporramo vsaj po sdaj znanih nač janju dohodika na dl za razlih financiranja sami v cloti po širjno rprodu:koijo In na dl kriti invsticijo. Krdit nam to za razšir.jno rjprodllllkcijo in na rj v bistvu pomni hitrjšo in kriltj Qslbn, skujpn in s plošn cnjšo izgradnjo objktov (vpliv poralb. J)J.;wci morajo dobiti stroškovn inflacij na strošk p rmjd nad ra.zjporjam.jm dokrdita), sicr pa ga moramo sa hodka oziroma l!'zu11ati svojga mi odplačati. Stroški krdita (ob dla. rsti) bodo znašali 6, dinarjv. To pomni, da nam bo po VPRAšANJE OSEBNIH končanm rfrndumu zmanjdohodkov kalo okvirno 16 milijonov dinargld na to, da na Brstu urjv. Za pokritj th srdstv pa ja odnos md tmljrnmi orgabo (to moramo ž dans ugoto d' 1 k.. hkr viti) potrbno podaljšati rfrn mzac~jaml rtju l pan, l ~ altl dum š za okvirno tri lta. S mob~li.zator v sta1yi:1izacij>skm smiosi1u, moramo vliko.pozornost vda nastaja ž dans vprašanj, posvtiti ra!wlo izdlavi.p :lana.za kako pokrivati morbitn podra prihodnj dlo. žitv" Dlno smo s tmu vprazla:s.ti j vommbno prouči ti šanju izognili s tm, da smo upo odnos v dlitvi osbnih dohodštvali za vs osnov lto 1974, kov lin vnj1mo lbi bilo potrbtijo kar pomni, da bodo z narašča mdla za dlitv dodlati. njm osnov in t bodo prav gov1:i'old!za 10 t:rx:l.hv so: tovo rasl, naraščali tudi viri srdstv. Svda pa s lahko do Osbni.dohodki so odvi sni godi, da bodo podražitv invsti od fproizvodnj, n pa od p rodaj cij včj od rasti rzultatov dla. oziroma ;plačan :ralilzacij, T podražitv bo potrbno ana norm ativi niso razb iti gld logno ršvati š z daljšim po na 'Vl<ilk:ost srij, daljšvanjm rfrnduma ali z opaziti j tžnjo, da s nordodatnimi dogovori z gospodar m attvi ;prsgajo ž v startu in stvom. tako najprj. Prdvsm pa s moramo dogovs to nas priplj do tga, voriti za dinamiko invsticijskih da zlo h i1ro dosžmo ravn vlaganj po posamznih invstici osbnih dohodkov, določno s sajah. Tabla prdvidnih virov za m01t1pravnim spora:llumom '}J'alnoptltno obdobj (osnov~ lta g, kar ima za posildioo ns:ti1974): mtllacijo za 1p rihodnj dlo, saj l. os bni d ohodki zaposlnih v gospodarstvu (2 Ofo od nto osbni dohodkov) 8, osbni dohodki zaposlnih v ngospodarstvu (2 /o od nto OD) 3, katastrski dohod k iz kmtijstva (2 Ofo od osnov) dohodk od obrti (2 /o od osnov) dohodk gospodarstva (1 /u na ustvarjn dohodk) 8, krdit poslovn bank 10, Skupaj 30, Nova tovarna ivrnih plošč ž dobiva svoj obris Poglabljati samoupravn odnos V novm skladišču gotovih izdlkov j ž živo praktično ni mogoč vč čati osbni:h dohodkov. To!POVIPa v prak si!pomni.stagnacij. Prmalo wdi posvčamo pozonnosti nagrajvanju r:acional.i.zator.stva in nova~torstva, prav talka pa tudi izločanju dla dohod,ka v rzrvo. Komuni<S<ti so v razpravah tudi poudari li, da j nvzdržno ilil ndopustno n nhno pqpravjjanj a:ml'lri.tičnih ocn dlovnih ms.t, k<iir vodi k uravnhovki i:n k n shmuia<tijvnmu nagrajvanju dlavcv. Boriti s moramo.tudi proti tžnjam, 'ki zahtvajo visc>k osbn dohodk, urjno s ocialno polri.ti.ko dlavcv,!plačan prv'oz, urjno rkracijo, stanovanja in drugo vs obnm. V s to ;pa ni v mjah naših trnutnih mo:hnosti, zato moramo dlati u&kla:jno, tako da bomo nkoč dosgli rt, za sdaj š ndosgljiv žlj. INTEGRACIJSKI PROCESI Md ostalim,s o komuni sti 'kritično ocnili tudi povzovanj Brsta z drugimi goopodan'ildrrni organizacijami in ugotovili, da s BREST polg povzav s Slovnijalsom povzuj tudi rz dvugimi trgovskimi hišami. Vndar so t.povzav.š v povojih in so usmrjn boli v vprašanj IPlasmaja Brsrovih izdlkov, kot pa skupn!politik odm.osov na tmlju ll'ajziskovaln!!:a dla. S tm v zvzi so komujilis.ti JPOUdarili, da j potrbno angažirati vs!sil za h itrjš povzovanj. INVESTICIJSKA POLITIKA Gld na invsticijsk politilk s o 1bHi komunilsti mnnja, da morajo biti invstjicij ski programi dodlani v vsh tmljnih organizacijah, n gld na to, na katro s nanašajo. Izdlan j tudi srdnjročni plan za obdobj , v katrm so nanizani kazalci prihodnjga razvoja podjtja. VPRAšANJE PRODAJE Ko so razpravljali O prodaji izdlkov na domačm in tujm tržišču, so ugotovili, da so ob razmroma dobvih rzultatih na domačm trgu zasikrbljujoči rzultati izvoza. Izvoz j iz lanskih 27 odstotkov padl na 15 odstotkov. OpraV'ičilo takmu stanju j rcsija na zahodnm trgu in ž skoraj pt lt nspr m njn cn na v.zhodnih tržiščih. Zaključki komunistov so, da moraj o ustrzn služb napti vs sil, da povčajo izvoz tako na zahod kot tudi na vzhod. Svda pa bomo morali dobro.proučiti vprašanj cn naših izdlkov. Na domačm trgu j s sprostitvijo cn prišlo do tak situacij, da bomo lahko uskladili cn izdlkov, ki niso bili rntabilni (stol SARDAN) in jih začli spt proizvajati, č bo to zahtvalo tv:hišč. Svda pa bi bilo nsmotrna povčati cn izdlkom, saj bi nas to lahko privdlo v nprijtn položaj do konkurnc, so <izjavili komunisti v svojih razpravah. OKomunisti Brsta So si zadali n a logo, da stalno na vsh ravnh kritično ocnjujjo poslovanj podjtja in s tako vključujjo v bo.j za.sta'bi:l~acijo gqsujodarstva in v boj proti inflaciji. L. ULE SREDNJEROČNI PlAN RAZVOJA Gld na izdlano mtodologijo srdnjročnga planiranja smo s tudi na Brstu lotili izdlav izhodišč srdnj ročnga plana. Djam:sko smo na tm,področ ju.razčlnili ž samoupravno sp rj ta načla razvojnga plana. Na Brstu s mo ž la ni sprjli osnovna izhodišča prihodnjga programskg~ razvoja proizvodnih zmogljivos ti, tako da bomo v srdnjročnm p rogr amu stvari l nkoli,k o bolj konkrtizirati. Do sdaj sprjta izhodišča so osnova za dograjvanj posamznih pokazatljv s rdnjročnga plana, k i mora najti svoj msto v okvir u občin, rgij, rpublik in sstavljn organizacij Slovnij als. Po dosdanjih anal itičnih ugotovitvah bo znašala p roizvodnja lta , dinarjv. Omniti morauno, da j p r oizvodnja obračunana po cnah iz lta 1974 in tmlji na invsticijs kih vlaganjih in pov čvanju produktivnost i dla. Osnovna invsticijs ka vlaganja prdstavljajo in'vsticij v izgrad njo nov.ih kapacitt za pro.izvodnjo nov tovarn ivrnih plošč, modrnizacijo žagalnic tr modrnizacijo pohištvnih kapacitt. Skupna invsticijska vlaganja do lta 1980 bodo po ocnah kumulativno znašala okrog SOO milijonov dinarj v. Ocnjujmo, da bomo v srdnjročnm programu dosgli konomsiko solidn rzultat na področju dosganja clotnga dohodka, dohodka in standarda zaposlnih. Da bi dosgli za s tavljn cilj, bo potrbno v smis:lu samoupravnga spor azuma združvat i srd stva po vnaprj določnih priorittnih fazah vlaganj. Tako bo d jansko v praksi zaživlo načlo združnga dla o solidarnosti, vzajmnosti in skupnih intrsih. Sklp amo, da bomo z ltnimi plani t odnos dopolnjvan i1;1 :konkr tizirati, vndar bo vdno osnova sprjto izhod išč.srdnjročnga programa. B.Mišič

3 3 Salon pohištva v Bogradu OD 18. DO 24. NOVEMBRA JE BIL V BEOGRADU 12. SALON POHISTVA, OPREME IN NOTRANJE DEKORACIJE. NA SEJEMSKEM PROSTORU, KI MERI VEC KOT KVADRATNIH METROV JE RAZSTAVLJALO VEC KOT 400 RAZSTAVLJALCEV, VECINA DOMACIH, BILI PA SO TUDI POSAMEZNI IN KOLEKTIVNI RAZSTAVLJALCI IZ DVAJSETIH DRžAV EVROPE, AZIJE IN AFRIKE., BREST j ltos prvič razstavljal na skupnm razstavnm prostoru SOZD Slovnijals. Gld na potrbni prostor smo razstavljali v hali l. Prd začtkom sjsmo smo s bali, kako bomo urdili prostor v najvčji in tudi najmanjši hali sjma, vndar so nas tokrat aranžrji prostora ugodno prsntili. Razstavni prostor Slovnijalsa j bil urjn notno, v rdči barvi. Z uporabo panojv, blaga in mržnih konstrukcij so dosgli v sicr pustm prostoru občutk domačnosti in fnnkcionalnosti razstavljnga blaga. BRESTOV razstavni prostor j po urditvi izstopal. Za r azliko od prjšnjih razstavitv smo to krat prikazali nov, funkcionaln in sttsko lp sstav Dragic, Kanina, kuhinj in sdžnih garnitur. Razstavljli smo naš tkoči program, kot novitti dino Kanin in sdžni sistm Mojca. Zanimanj kupcv za razstavljno blago j bilo vliko, tako da so bili pdstavniki prodaj nnhno»pod udarom«kupcv podjtij in 1)0Samičnih kupcv. Program j bil v cloti zlo dobro sprjt, najvč zanimanja in pohval pa j vljalo Mojci. Mojca j po mnnju včin kupcv doslj najboljši izdlk našga taptništva, tako obhkovno kot tudi funkcionalno, moti l visoka cna. Naši izdlki so bili razstavljni tudi na drugih mstih skupn ga prostora. Tako j Slovnija ls prikazal svoj novi sistm komponibilnga pohištva X program. Za potrb izvoznikov smo razstavili tri r gal z jdilnicama in sdžni garnituri. Pokazali smo tudi Kolombino. Program X j bil razstavljn na skoraj 300 kvadratnih mtrih v trh barvab, vndar j škoda, saj izvdb v rožnati barvi sploh niso prišl do izraza v prvč rdčm prostoru. Programu X, ki ga j nardila naša vzorčna dlavnica, manjka izpiljnih fins in j bila prdstavitv na Salonu pohištva po mojm mnnju pruranjna, posbno š, kr so bili v okviru Slovnijalsa razstavljni polg Dragic š trij različni komp onibilni programi. Postavlja s vprašanj, kakšno novost bomo v okviru Slovnijalsa prdstavili junija prihodnjga lta v Ljubljani. Kaj so pokazali ostali proizvajalci? Malo novosti. Md kuhinjami j prdnjačil Marls z zlo lpo kuhinjo; Mblo j spt dokazal, da j v vrhu našga so dobnga oblikovanja. Splošna ugotovitv pa j, da razvoj nkoliko stagnira, manjša podjtja»lov«včja. BREST ltos ni kandidiral za nagrad, Slovnijals pa j kandidiral s programom X. Podljni so bili nasldnji zlati klju či tr diplom: Zlati ključ za kosovno pohištvo j dobil MEBLO, Nova Gorica za montažni stol 518, diplomo pa UZOR Vršac. Zlati ključ za garniturno pohištvo j dobila Industrija pohi štva 20. oktobar Bograd, diplomo pa Stol, Kamnik za jdilno garnituro. V skupini kosovno pohištvo v sistmu j zlati ključ dobil ALPLES Slovnijals, žlzniki, diplomo pa tovarna po}).ištva Iztok Mirn pri Gorici. Zlati ključ v okviru ostalih lmtov stanovanjsk oprm j dobila Tovarna dkorativnih tkanin, Ljubljana, diplomo pa ALPLES, žlzniki za pohištvo za kopalnico. žirija j podlila nagrad tudi za najlpš urjni ambint. Naj višnj priznanj, zlato skrinjo, j dobila industrija pohištva NINA, Novi Sad, diplomo ua j dobila industrija GORANPRODUKT, Ca bar. V. Harml Brstov lpo urjni razstavni prostor j privabil mnogo obiskovalcv Razumvanj sindikaln list V razgovoru s posamzniki ali iz vlog posamznih organov tmljnih organizacij j moč raz. brati, da pojmujjo nkatri sindikalno listo kot prdpis. In š vč. Mnijo tudi, da j trba maksimalno upoštvati ugodnosti Podpiramo raziskovalno dlo BREST SOFINANCIRA RAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU LESNIH TVORIV d javnostjo. Po trbna bo tudi trdnjša povzava md indootrijo šolami in raziskoval.nimi ustanovami. Kljub tmu, da oblika organiziranosti raziskovalnga dla š ll1li.povsm dogovorjna, so vsi priso'tlni prdstavnhld proizvajalcv lsnih t voriv }mli za ipotr.bno loti ti s k onkrtmga d1a na projktih. Prvi <projkt»vrdnotnj nkatrih važnjših.positopkov in matrialov za o;plmm.~tnj jploskovnih IS!llih tvoriv«, naj b i dal cloviti prgld možnosti za oplmnitnj raziičnih plošč gld n a razoj.ično stopnjo.kvalitt. To j š posbno pom mbno, tkr s odstotk oplmijji.tnih plošč v storulkvuri tvoriv s talno vča. Rzultati, ki bodo pridobljni z obdlavo tga p roj kta, bodo vskakor zanimivi ;za proizvajalc, pa tudi uporabnik plošč. Druga naloga»vpliv dln hidroldz nkatrih listavcv na njihovo uporabnost za prdlavo v ivric in vlaknn 1plošč«j nkoliko obš innjša. Pri tj nalogi gr prdvsm za.to, da bi u gotovi:li najbolj konomično uporabo listavcv bukovin, kostajnvin, brzovin, hra stovirn v 1proizvod!Il.ji tanina. Znano j, da v proi:zvodnji tanina ostaja okll"og 70 ~/o 1sn substanc, iki s dans zlo nkonomično troši. Ob nalogi bosta financirani iz srdstv Sklada Borusa Kidriča v znsku 50 /o vrdnosti. Ostalo pa bodo prispvala zaintrsirana podjtja!lsn indl.l!strij, md katrimi j tudi B.rst. 18. ok tobra 1974 j :bila na Biofakultti v Ljubljani sklicana sja,pr d's11:av'llikov industrij.lsnih tvoriv, da s pogovorimo o raziskovalnm dlu na omnjnm področju. V.lsna tvoriva.sodijo ivrn plošč, sloja sti l s, vzan l s in 'V.Jak.nn!Pilothnični šč. Poobna strokovna.kom~siija j v naprj pri.pravi.ia.program raziskovalnih mdog, ki naj bi b ij zanimiv za proizvajalc m uporaib nik ls nih tvoriv. Pobuda o po:trbah po ra.zi.skovain m dlu izhaja iz djtsii:v, da.j slovnslka lsn a industrija thnološko na dokaj vdsoki stopnji. Vzpordno s tm pa ni bilo.posvčn dovo Ij pozornosti.raziskovalnmu dlu. Bolj bo trba Slkrbti za izobražvan j Strokovnga kadra, ki naj bi nadgradnjo strakovnosti pridobil.pra>v na.ijij.st~tutih, kii s ukvarjajo z razijsj.rova:lno l l l1 1 ) l 1 u 1 >j. l o 1 zabrst na bograjskm Salonu pohištva ~',.._.. ~.. ~._ oziroma prjmk, navdn v tj listi. Zlo na kratko bi rad v tm članku pojasnil svoj mnnj o tm dokumntu. Sindikalna lista ni zakon, niti kak drugačn prdpis. V svojm bistvu j to dl političnga programa prav gotovo pozitivnga prizadvanja sindikaln orga. nizacij. Kr j sprjta v skladu z določili statuta sindikaln organizacij, j obvzn politič ni akt za dlo vsh njnih čla nov. Prav j svda, da jo upoštvajo dlavci tmljnih in drugih organizacij združnga dla pri sprjmanju svojih samoupravnih splošnih aktov, ki urjajo njihov matrialn pravic, saj smo praktično vsi člani sindikaln organizacij. Svda pa morajo konkrtna mrila tmljiti na ralnih matrialnih možnostih tistga, ki j plačnik posamznih prjmkov. In kdo j to? Spt nihč drugi kot tmljna oziroma dlovna organizacija s svojimi dlavci. Sindikalna lista nam postavlja okvir, v katrih naj s gibljmo ali pa najnižji, drugič spt najvišji znsk, ki s naj izplačuj za določn prjmk (na primr najnižji in najvišji osbni dohodk, ali rgrs za ltovanj, kilomtrino, nadurno dlo itd.). Tam, kjr j d()lločn fiksn, to j samo n znsk, ga FRANCOSKI POHIŠTVENI STROKOVNJAKI NA BRESTU V ok.v:ili1u p.rograma thničnga s odlovanja md Jugosl:avijo <in Francijo j Zavod SR Slovnij za mdnarodno thn.i.čno sod <lovaoruj Slkuipaj s poslovnim združnjm LES organilzi.ral ob~sk francoskih pohi'š tvnih strokovnjalk:ov v Jugoslaviji. V SJovni~<i. j skupina.strokovnjak O'Y prbila tr.i.dni in 01bi:skala dv lsnoirndustrijski 1p0djtji Brst i.n Mblo. Na Brstu si j s kupina ogldala tovarno ivrnih plo šč i.n tovarno pohištva Cr1k!nica, rz:atm pa š Salon pohištva. Po ogldu so b illi krajši razgovori, v katrm so jih zanimali splošni podatki o podjtju in njgovi organiziranosti, prdvsm pa so s zanimali za kuhinjo GAMA ~n jlov 'Program tr za mo~olsii!koopracij. B. Lvc D. Ma.zij.. ~ ~...,_......A bo tmljna organizacija prprosto prvzla v svoj splošn akt. Drugač pa j v primrih, ko j določn okvir ali samo najnižji ali najvišji znsk. Tdaj j prpuščno dlavcm, da sami gld na svoj matrialn zmožnosti (zapisali smo ž, kdo j plačnik) v tmljni oziroma dlovni organizaciji izbrjo pravšnjo m ro za posamzn prjmk. Dobr gospodar ž v, katr str ošk in zakaj mora zmanjšvati, pa tudi katr sm ali clo mora povčati, da zagotovi normaln potk po~lovanja. C ob upoštvanju zapisanga prgldamo določila BRESTOVIH samoupravnih splošnih aktov, ki urjajo osbn dohodk in osbn prjmk, lahko z gotovostjo rčmo, da so v skladu s sindikalno listo. Zato ni dovolj, č žlimo n k prjmk povča ti (ali zmanjšati), kr sindikalna lista dovoljuj (n pa zahtva) včjga (ali manjšga), da zapišmo v prdlogu, naj s uskladi s sindikalno listo. N. Zapisati j trba, kdo in zakaj prdlaga, da s nk prjmk povča (ali zmanjša). Prd odločitvijo pristojnih organov oziroma zbora d la vcv pa bodo moral ustrzn služb pripraviti š strokovno, prdvsm finančno osvtli tv ursničitv takga prdloga. Z. Zabukovc

4 4 Do zdaj oktobr najuspšnjši T i.p odatki nam dovolj zgovorno.pričajo, da j produiqtivnost dla prmanntno Vlišja. Lzjma j l lansko l to, ko j ta IOazadova:la.za 5,8 Ofo. Povdati j trba, da smo zlo nizko prod~tivnos.t dla blžili tudi v prvih š tirih mscih ltos. Troši.li smo 75,89 dlovn1h ur na 1 m, od vključno maja do ok.tobra!pa j 1'o padlo na 52,56 dlo'y'illih ur. Torj j i:zjk<mistk dlovnga časa nprimrno boljši. Prav gotovo S moramo za ta primr zahva1i lli nov.i mtodi mrjnja dla. Dlž t mtod j udlžn z Okrog 25 do 30 Vfo. Včj!Srij, rdna prskr:ba, boljša organizacija dla, tipizacija, standardizacija..pa. nosijo dlž md 15 do 20 /o. Na knncu morann povda.ti, d.a smo dosgli izrdno razg~banost kollotiva, tm,po j iz msca v msc bolj ši in prpričan sm, da s bodo taka gibanja nadaljvala lil.bdi v.prihodnjm ;l tu, č n bo kakšnih rsnih ~tmanjih vzroko.v. Glav ni dlž th :usphov j!prip!sati!poglob}jnii sa. V Tovarni pohištva Crknica blžimo ltos iz msca v msc obsg proizvodnj, tako da smo v oktobru prvič prkoračili mjo 20 milijonov dinarjv, kar j v primri z istim mscm lani vč kot 110 /o vč. Svda j to l vrdnostna primrjava, ki v sbi skriva marsikaj, kar zadva objktivnost pri primrjanju th podatkov. Prav zato, j potrbno, da t podatk objktiviziramo, kr s ob tm pojavljajo različn razprav. Nkatri bi radi dosžk napihnili, drugi pa.bi njihov pomn radi razvrdnotili. Zato j potrbno, da dobi vsak usph ali nusph objktivno mro in tžo. včji Znamo j, Ida j obsg proizvod'jodnj v ltu 1973 od drugga kvartala naprj "Stagniral OZ'iroma clo nazadoval. Tžav s plasma.nom blaga smo ršvali tudi tako, da smo obsg proizvodnj nižali. Kori:stili smo kolkhvn dopust, manjšali s@hj in rtucli sicr nismo opravljali običajnih prit i skov in na,porov, da bi obsg p.roi~odnj obdržali ali ga clo povčali. C dans ocnjujmo to ravnanj lahko pridmo do spoznanja, da najbrž nismo rawla.il.i najbolj pruda;rno. Vndar v 'tak:ra!tnih ra.21mrah in tisdih p.rd,pwtavkah najbrž.nihč n bi ravnal b~stvno drugač. Djstvo j, da i(>ri nas zakoni tr.g a š n d1u;jo, zailo so prdvidvanja. o nkih gibanjii.h v prihodnj zlo tvgana in na prcj maja.vih tlh. P.rav zmo raj ~orabljamo zansljivjš, bolj oprijmlji v ukrp. Md nj<imi j bil tudi ta, da smo s odloč.ili za zmanjšanj obs~.proizvodnj, n.pa za znižanj prodajnih cn inskozi to porvča:n plasman in normaln obsg proizvodnj. Ocn prodajn ISluiJb so ibi:l, da z ~ižanjm cn n bomo dosgli včjga obsga pri prodaji. Opira.la s j namrč na izlrušnj iz lta Ta!krat kljub tmu, da smo cn občutno ::onižali p~asmaja nismo povčali. Zato j prodajna Služba,p rdlagala da cn n znižujmo. Osbno '.sm prpričan, da. j bila tja port:za. prawj:tna.. Ob tm.pa s odpira drugo vprašanj, ki nima z.ra.cicma:lnim gos.poda.rjn~m nič skupnga. Tmpo dla,.ki bi s moral ob tjakih priložnostih š povčati, da bi cnj proizvajati, j nazad.o. val. Tako smo v ltu 1973 blžili padc produktivnosti dla za 5!8 Ofo. V.s do maja j produktlvnost naraščala, po maju pa j začla nazadovati. S :bolj 1:ra.gično kot to j, da s j :nazadovanj nadaljvalo rudi :v prvih štirih mscih dros. Sl rsn pogovot s kolktivom 'V m'cl{ju in nova mtoda za mrjnj dla sta naprarv.ua II'sn prmik na bolj. Maj j bil torj iprlomnica v nazadovanju, katrmu smo botrova;h v maju lta 1973, Iko smo s odločili za zmanjšanj obsga pro1zvodnj. Kr j ta. ukrp vplival na nižjo :storilnost, j bil s t.prdpostavk ngativn. Padc j namrč bi t r, ~n.pa j dolgotrajnjši. S tm pa Š vdno nism odgovoril tlstim, ki bi radi dosžnj rzultat napilmi:li in tudi tistim n, lci bi ga radi zmanjšali. Za obj!ktiviziranj tga s maram posluži<ti nkatrih tp oda.tkov. Noaj.prj bom prikoaza:l obsg proizvodnj po kvarttamih obdobjih od lta 1972 naprj: 1972 I. k va.r1tal III. lkvatta:l IV. lkvamtaj. 36.0&1 Iz. th rodatkov j lpo vidti, da J l>~ obsg rroizvodnj i!z kvartala v rkvarta včji, v.klj.uč no prvi kvartal lta V drugm lwarta:lu l ta 1973 blfuno močno nazadovanj, v trtjm obsg stagnira, nakar blžimo ZQ,pt vzpon. Vndar smo šl v II..kJvar!la:lu ~tos fprsgl<i vrdnost, ki :Smo jo dosgli ž v ~rvm kvartalu lta Kri2a J torj tra.ja:la lto dll!i. C krizo iq; l ta 1973 primrjam s 1isto iz lta. 1970, lahko u gotovim,da j rbila sldnja za ~Ina dva kvartoa la daljša. T.raJala j rtorj 18 mscv. S tm hočm!povdati, :naj bi bila nasldnja, k i j prd nami, š krajša kot tista iz lta II. J.<:va~rtal Pri vsm 1m gibanju imajo svoj vpliv rudi cn. Gr tarj za nomina l n.vrdnosti. Ti podatk,i nam š nič n pavdo, kolikšno zasluga,pri tm ima kolkroiv rv ožjm in širšm smislu. Da bi to ugotovili, moramo upontbiti š nkatr podarbk,.k.i so bolj oprijmlj.ivi, kot j v rdnost proizvodnj, kr s v tj sktiva naša inflacija, katr s sami n mormo izogniti, kr j to širš družbno vprašanj. Na osnovi ~rtoika matriala bomo obj!kltivlzkali stopnjo rasti p.roizvodnj ijj. produktivnoot dla. V rt:h dvh primrih IS.IDO sgli nkolilko dlj nazaj zaradi balj šga p.r1kaza. Sto.pnja rasti!proiuvod!nj, ugotorvljna ona osnorvi.prdlanih porabljnih surovin: Lto Indks Porabljn surov. v m' (bami) C hočmo dobiti ra.lnjšo prdstavo o djanskm fiz ičn:m obsgu proi2vodnj, potm j to prav ~tovo oralnj na o.snovi v:hodmh matr.ialov :kot pa. v vrdnosti proizvodnj. Kuhičnih mtrov namrč n sprmlja. infla.a:ija, ta. mrska nota ostaja. vdno naka. Lahko bi ugotavja. li a ra.zli.čn dlž posam~ vr.st surov1n, na pi'lmr zagan ls, ivras.t plošč, lsonit, furnir &td. Tudi to 9IIlO prgldali. Razlik rv struktur.i uporabljnih matrialov md lti so zlo majhn. O samo~.ravni dlav.ski kontroli, Illjni vlogi, ciljih in.pomnu za v ai'si!no samoupravnih!pravtic dlavcv smo ž nkajkrat pitsali.. Prav 1ta ko j o tm rvč k.rat tclcla bsda na najra:zlič njših.samoupra:vnfu ravnh :ijn po družbnopoli tičn}h ooganiza cijah. žal j trba ugotoviti, da s ikaj doo.t'i 'Vč od takih načjni.h :ra.z.miš'lja.nj ni prma:lmho. Osnov za dlovanj samoupravn dlavsk kontrol ISO sicr ustvarjn: dlowj. skupnosti so imnoval!svoj.prdjstavnik v njn organ,!strokovna slufua pa j ž!prd msci fp.yipravila. poslovni!k za njno dlo. In potm s j skoraj 'VIS ustavilo..po včini tm:jijnih organizacij so odbori sicr lformal!ilo konstituitaoi, ;ponkod.j ž bilo čutiti nisistmatično isikanj in tipanj,.kaj naj bi dlav5'ka kontrola p o Kaiko upravljati? Md drugim j tudi o.tm tkla. razprava na osnovni organizaciji Zvz komunistov TOZD Tov31I'Q1 pohištva Crknica. Osnovna organizacija j bila sklicana zaradi dogovora, kako ursničiti sklp IV. sj prdsdstva CK ZKJ in X. sj prdsdstva CK ZK Slovnij. liz obsžn ra.zprav, tki j bila zlo konstrukt~vina ion plodna, j posbna lro.mi.&ija izluščila nasldnj zakljuok: Komunisti si moramo.p rizadvati, oda bodo dlavci čimprj dosgli vs pravic, ki so nodtujljiv pri oblikovanju socialističnih samoupravnih odnosov 1/ naši tmljni organizaciji. kati sistmatično in kontinuirano; na osnovi programov dla j trba izluščiti tista vprašanja., ki jih j trba razčistltti in poglobiti na.posbnm krajšm sminarju za član odborov dlavsk kontrol. T :nalog j trba i.z:pljati čimprj, da bi dlovanj samoutprav'n dla'visk kontrol lahko rs nično zaživlo. Morda bo ob izidu t štvi l k ž storjno oka.j od našttga, vndar bo na;!og, usphov in tžav obilo tudi v pri hodioj. Ndvomno bodo anoraj družbnopolitičn orga.nizad~ kot zavsl!n sil, organi uprav!janja. in dlovn sk~osti v cloti bolj zavzto kot doslj t žiti rk tmu, da bo dlovanj samoupravn dlavisck:.konttol postalo nločljivi dlsamoupravll'ih odnosov, da bo njno dlo dobillo svoj S~misl in svojo globljo MS biono. B. Lvc čla. Ndvomno so ob tj obliki uvljawjamja.samoupravnih!pravic dlavcv družbno.pdli tičn organizacij v podjtju zatajil, saj bi moral biti noshc in v.sbinski usmrojva1c t djavnosti. OsnoV'n nalog in cilji so dovo~j jasni: Cimprj j potrbno sklicati sku.pni sstank odborov sa moupravn dlavsk kontrol vsh tmljnih organizacij in skupnih djavnosti, na katrm bi s tmljito pogovorili o prihodnjm sistmatičnm dlu in sprjli poslovnik dla; takoj za tm s morajo dokončno konstituirati odbori, spr jti svoj program dla in na nj govi osnovi zastaviti načrt posamznih akcij, ki morajo pot & ocna :za vali tudi.štvilo zaposlnih, širili ugodnosti na.področju dopustov, rdnih in holznskih. Zato nam djanska produlotiva1ost dla, mrjna v pollrošnih dlovnih ur.a:h na 1 m.prdlanih surovin, pr.man.ntno rast, izjma. j l lto Pogljmo š t poda.t!k: ocna Kako upravljati Dlavska kontrola mora bolj zaživti 1974 Lto ,8 116,5 128,5 88,5 109,7 mouprav i. Tudi ta p rocs bi morali š poglaiblja<ti in :r~ulilati n bodo itzootali. Ktdor IS hoč naučitti plavati, j 10ajb olj, da pad v mojij. Ob <primrni tspodbudi bo kma;lu na. trdih tlh. T. KEBE Kr stobpci sami povdo vs, jih ni.potrbno ra.zla:gati. Mogoč j potrbno omniti l, da nihanja v porabljnih surovinah sovpadajo z n:ihanji vrd!nostt:nga obsga proizvodnj. FJ.zi.čn.i obsg proizvodnj bo ltos vooji za 42 Ofo.v primri z bamim ltom 1969, IŠ vdno pa bo 4,2 Ofo manj~i. h>t j bil v ltu Vrdnostno j svda to popo!. noma drugač. Z zmanjšanjm fizičnga obsga proizvodnj smo zmanjš , ,6 129,8 142,4 ocna ocna Idks (vri ini) Iz TOZD Tovama pohištva Crknica Porab. dl. ur na rn lllr J " Idks (bazni) ,9 1.13,5 144,3 136,5 155,3 Indks (vrižni) ,9 11.1,4 127,1 94,2 114,1 Objav in mi Na. objavljno objavo.prostih dlowrih mst 12a no'v'o slklad išč gotovih rl.zd1kov v Pods.k.>rajniku s j iz Tovarn i.vrnih plošč pdjavho vč dlavcv. Mnda kar trtjina vsh zaposlnih. V th dnh j oskladišč začlo z dlom, vndar md dlavci ni nobnga z Ivr.k, ka.1'!pomni, da.ni bila nobna. prošonja. u;odno ršna. Pravzaprw ni mhč dobil nikakršnga odgovara., n ngativnga n (pozitiiv'.ilga. Na kasnjšo intrno objavo prostga dlovnga msta skla di>ščnika na.skl adišču s urovin v Tovarni plošč s ni javil nihč od.ru zaposlnih dlavcv. Kaž, da zaradi ;pogojv, ki t ako s zdi roso bili nikomur na.kožo pisani; nihč jih namorč ni v cloti izpolnjval. Na to INTERNO objavo!pa s j :vndarl javil n k andidat. Od zunaj. In bil Slprjt! F. MULEC Prizadvati si moramo za to, da bodo dlavci naš tmljn organizacij združnga dla podrobno sznanjni z V~Sm, k ar j pot:rbno, da bodo lahko proučili na.čijj. ustvarja.nja lin.razporjanja clotnga dohodka v skladu z družbno dogovorjnimi stališči. Zato j n ujno in!p{>trbno, da s informa ti;vrna. služba š!poglobi ijj. izpopolni. Zlaslli naj bodo ob l?ravm času posrdovan tak.irnformacij, ki so aktualn, in poiskati j t rba najustrznjšo obliko. Komunis.t:i moramo zagotoviti, da bo osnovna organizacija sindilkata bolj kot doslj spodbujala, o.rgan12jrala in usmrjala dlavc pri oblikovanju in uvljavljanju.sistma samoupravljanja. Po drugi Sltrani pa naj sindikalna organizacija s svojo ajk.tivnos.tjo osvšča dlavc za smislno gospodarjnj. Zavzmati s j trba za objktivilli sistm notranj dlitv, ki mora. os.svojimi osnovami in mrili 1Spodbuja1i dlavc k včji.prod'lllk;ti:vnosti in k včji pazljivosti!pri dlu, II'acionalizaciji clotnga dla in lk. u sttvarjalnim prizadvanjm. Sistm mora zal?jota.vljati, da bodo osb:ni dohodki vsa.kga dlavca odvisni od količin in kakovosti :njgovga dlovnga prispvka na :podlagi njgovga živga.in minulga dla. Komunisti si mo.ramo prjzadvati, da bo naša.thndlogi~a usmllj na v tt3:z'voj in sicr 'S spodbujanjm izl.l!lllitljstva in thni čnih iz,boljšav, z boljšo organizjiranostjo J.n dlovanjm na razvojnm področju. Komunisti naš tmljn organizacij si moramo prizadva.ti iln okrpiti!prizadvanja. za vč jo proizvodrrjo, produk.tilvnost dla, za bolj učinkovito izrabljanj zmogljivosti dla, znanja, novatorstva in.thničnih i7lboljšav, za znižanj 'Stroš.k:ov poslovanja, za včjo dlow10 disoip.jino. Na področju izobražvanja s moramo komunisti naš tmljn organizacij zavzmati pdlg rdnga š za izobražvann za d.l.cvino ms~to, to j za.funkciona m o irobražvanj. O rtm naj razpravlja. tudi svt za kadrovsk zadv. Zado'liijo naj s strokovill služb, da bodo lizdlal dolgoročn m krmkoročn p.rogra.m izolxražvanja. Izdlati j trba program izobražvanja 12a :szono 1974/75, organizirati sminarj za organ u,prav.ljan1a in član dlgacij. Komunisti s moramo zavzmati, da bodo posamzni vodj sluižb i1jdlaali program dla in ob tm da:li možnost za racionalizacijo posamznih dl in pos'lo. vanja na sploh tako za službo kot za.t mljno organizacijo. Komunisti moramo nudi!ti VISO podparo pri kandidacijskih konfrncah in ob samih.dcmbr(konc na S. sttani)

5 .. 4~... ~.. 5. ' 1 l i g a j ) a r.o n r NAŠI LJUDJE V Tovarni,pohištva S.tari trg j tako rkoč md vtrani, saj j minilo ž dva<indvajst lt, kar j prišcl za mizarskga vajnca, tdaj skoraj din moonosti za fanta, ki j žll.priti do poiklica. N gld na rto, naš Janz KANDARE!Si.j izibra1 :Pravo dlo. Da j to rs, potrjujjo iz. dj;ki, ki jih ustvarjajo njgov I10ik. ž prcj ča<sa j namrč zaposiln na dlovnm mstu vzorčnga mizarja. Malo bi s jih lahko 'llispšno mrilo z njim. Kakovas.t ID'jgovih izdllkov j taka, kaknšno si potrošnik lahko I žtli, saj j :izdlava taiko brzhibna, da bi š tak.natanč.nž kaj tžko našcl napako ahi površnost rv ~dlavi. Za ta;}(o dlo ni potrbno l znanj in dlovn izkušnj pot:rjbono j š nkaj vč prd.vsm pa žlja, izdlarti nlk.aj lpga in soilidnga tr vlika mra odgovomosti. TaJkga ima prd očmi včina članov dlovn.skupnost~. posbno p a t ilsoti dlavci, ki z njim najvč Sodlujjo. Kaj pa pravi sam o sbi, o čm rs izrazi poh:va!lno, kaj mu ni všč?»rs ti, rad imam.solidno o pravljno dlo. Zlo m moti površnost :pri dlu, pa naj bo to kjvko.ji Vndar bi s mora'li v.si zavdart:i, da s.kvalitta izdlika O'blik:uj 'Ž v thnični pripravi dla in poz.nj :pri vsaiki dlovni opraciji v proizvodnji. Vsak bi si mora:! :prizadvati za <tm, da bi svoj dlo opravil čimbolj. Mislim, da pri nas :po gosto gršimo, ko ikvailitto i.wlka ugotavlja l končna!kontrola. Tdaj j ž p rpo21no, ta:ko u go tovl jnih npravilnosti običajno ni mogoč odpraviti. Potm pa uvljavljamo odgovornost :in i:ščmo krivca. Vsaka taka akcija pa navadno zvodni, š prdn da ustrzm. rzultat. DloWii.pogoji, pod ka:tni.mi dlam v <vzorčni dlavnici, niso na:jtboljši. Imti bi morad :pralktično vs tist stroj oziroma st.roj za (taiko obdlavo kort jih ima proi.zvodnja. Rarumljivo, da j to nmogoč. Zaradi tga sm Kako upravljati (Nada1ljvanj s 4. stram.i) skih vo~ttvah IV s amoupravn ~ntrsn Skupnosti. P.rav tako moramo komunisti podtprti.prizadvanja za izvdbo rfrnduma za o.rganizacijo in izboljšanj o trošlkga var.stva in šclstva. Sk:rtari3Jt osnovn organizacij naj na svojm sstanku ana Jiz,ira dlo izv.ršnga odbora osnovn organizacij sindikata.tr da polict<ič!lq ocno o njgovi akltivnosti. Skrtariat osnovn organizacij Zvz ikomtmistov naj na podlagi th za kjj uč.kov iz:popolni akcij ski program in sicr tako, da bo zagotovljna ursničitv ZJgornjih zaključkov. J. Kiančar primoran iskati prost stroj v proizvodnji tr dlavc,prosjačiti', da mi stroj za nkaj časa ods topijo. To ni prijtno.niti zam niti za dlavc strojnga odc'lka, ISaJj so vsi vzani na dlovni učink, od čsar so odvisni tuai osbni dohodki. No, kr sm z vsmi v dobrih odnosih, s tudi to ž nkako urdi.«ni mu do praznga 'bsd.ičnja, rad ima.lonstmktivn, v.sbmsko.poln razgovor. Prijajo mu tm, ki s nanašajo na sah in sport. To področj mu ni tuj, uasprotno, prd tti j l>il md najau.<otivnjsimi športrriki. Ob tlovarl'.lih prirditvah ISO mu gldalci nšttokrat zaploskali v znak priznanja za 1po opravljno vajo na <lrogu. Tlova:dbo j sicr opust il, bolj ga vlč šah, č mu dopušča čas,.pa s pojavi tudi na <kgljašlci stzi.»ja, do tlovadb sm iml vdno vlilko vslj. Tudi š sdaj rbi šl.v tlovadnico, pod pogojm svda, da bi bilo tam vč mojih v rst.nikov. Sicr pa mlajš gnracij tudi vč n sodhljjo toliko v tlovadbi kot nkdaj. Dam.s s VISi ubadajo bolj z nog omtom, košarko in podobnim, nkatri aktivno, drugi pa prdvsm pri tlviziji. Vsi s izgovarjajo, da j za šport prmalo dna!l'ja, kar naj bi bil vzrok njgovga opuščanja, md ostalim tudi tlovajdb, kar pa popolnoma n drži. V zadnjm času s v t namn ustvarjajo clo posbni s kladi. V času, ko sm sam aktivno dloval v tlovadbi, nihč ni ti pomislil ni, da j ila to potrbno n vm koliko dnarja. KljuJb tmu so bili usphi zlo lpi in ~tivnost izrdna. Mislim,.da manjka prdvsm dobrih vaditljvpdagogov in or ganizatorjv. Sicr pa j.tako, da v..saka doba prinaša drugačn način žirvljnja.«kar n!kako ooitajoč ~ žll na nkoga naslovi.ti t misli. Vskaloor pa j v njm š sdaj čutiti v lilin, s katri.m.i s običaj no rponašajo opra'vi špotrniiki n tdsti rza dnar t so.prdvsm vztrajnost, marljivost in s.kromnoot. T lastnosti,pa s odražajo tudi pri njgovm v.sakdanjm dlu in obnašanju. F. MLAKAR? J Dlovni prizor iz TOZD Tovarna pohištva Stari trg LETNI DOPUSTI V zadnjm času s j v Tovarni pohištva Crknica pričla zlo široka razprava o tm, ali so rdni ltni dopusti odmrjni v skladu z zakonom ali n. Nkaj posamznikov j mnnja, da s ltni dopust odmrja nzakonito in kr naj bi bilo dopusta vč, č bi ga odmrjali zakonito, j svda tako mnnj takoj našlo plodna tla pri vsh zaposlnih. N bi s rad spuščal v razsodnika, all imajo prav ni ali drugi, kr s za to n čutim pristojnga; tako tolmačnj da lahko l pristojno sodišč. Pravnik Qdgovarja Vprašanj: Dlali smo za Kozjansko. Včina j prišla na dlo v skladu s sprjtim sklpom, nkaj rdkih.posamznikov pa s j tmu dlu, ki j bilo sicr na prosto soboto izognilo. Ali j tako dlo po zakonu obvzno all n? Odgovor: V posbnm zaikodiu zaman iščmo ršitv za tak primr. Rpub1i5:ki zakon o mdsobojnih razmrjih... s.icr govori o dlu ;prk.polnga :dlovnga časa, vndar dla»za Kozjansko«'D mormo!štti.v ta o kvir. Podobno vprašanj j bilo ISiprožno ž na posvtovanju opravni kov iz gosjpodars'tva. V.skladu s tm iiil po logiki naš družbn urditv moramo zadvo pojmovati tako'l: Gr rza izrdn primr, za katastrofalno nsrčo, ki j.dolt :la pokrajino v.sstavi naš rpublik. V Slovniji j bila sprozna politična akcija za učinko vito pomoč prizadtim. Zato so s dlovn skiupnosti odzval in SP'rjl S:klp tr jih tudi izva ja:l o nm ali dvh dnh prostovo1jnga dla. V zasnovi gr torj za :prostovoljno dlo. Vndar v trnutku, ko s v tmljni ali v dlovni organi'lacijd na zakonit nač~n sprjm 'Siklp o takm dlu torj s,k,lp včm postan 'Jta obvzn za vsakga člana dlovn Sk!upnosti Tako j načlo dmokratičnga odločanja, nač'lo včin. Kot rčno, ima zadva pod:poro v javnm in IPOiiitičnm sta:liišču in svda :posrdno v določilih zvzn in rpublišk lllstaiv. Pravno praznilno zakona o md:sbojnih razmrjih do.polni.v tm!primru načlno določilo ustav,!ki zahtva od dr.žavljanov SFRJ, da smo dolžni fp.nitskočiti drug drugmu na pomoč in poziva na solidarnost md djlav.ci oziroma md občald:i. Ravnanj, nasprotno Sklpu včilll, lgi..ijma.torj <V So.poMtJično in ustavno :podlago, n bd :pom 'nilo J ndisciplin (omnjni i.zostank pomni di!sdpllnsko knši tv dlovn dolžnosti), tmvč tudi pod,poro ana rhičiilmu pojmovanju samoupravljanja ko.jahko vsa:kdo dla, kar s mu zljubi, n gld na st ališč včin. Drugač bi svda bijo, č bi <bi1 s1clp včin :prortitustajvn. Mrum, da o moralni.plati ravnanja tistih posamznikov, ki jih zadva to pisanj, ni trba posbj razpravljati. Vprašajmo s l, ali bodo tako samostojni in nzaintrsira:ni, č bo njih doltla taka ali podobna n zgoda. Z. Zabukovc N gld na to pa j trba fpo vdatr nkaj rsnic, ki s tga \olpra anja tičj o. V 27. člnu zalrona o mdsbojnih razmrjih dla<vcv v združnm dlu (v zvznm zakonu) piš (citiram):»dlavc lima v posamznm koldarskm ltu pravico do ltnga dopusta,.trajajočga najma:nj osmnajst,.najvč pa tridst dlowlih d.ni. lzijmoma sm trajati.jtni dopusti: v /Primrih, ki so v tmljni or.ganizaciji združnga dla določni v Sikladu z zakonom, tudi vč kot tridst dlov'ilih dni. Dlarvc ima p r avico ixrn:hiti ltni dopust \Potm, ko mu prtč 'V tmljni organizaciji določn čas nprtrganga dla, ki n sm biti daljši ko't šst mscv. Dlavc, Ici nastopi ltni dopust konc.koldarskga lta, ga brz prsldika nlildaljuj tudi v nasldnjm koldarskm ltu, v primrih, ki jih določa zak'oll, pa lahko maoo Jtni d~t v nasldm.jm 1tu.«Kr j zvmi za:kon <t:mlj ni za!kon, j na tj osnovi.izšl! rpubliški zakon o mdsbojnih mzmrjih d1avcv v.združnm dlu in o dlovnih lt'ruzmrjih md dlavci in zasbnilffii dlodaj.aki. Ta zakon pa v 32. člnu prav.i nasldnj (oiti.ram):»ltni dopust dlavca traja najmanj 18, najvč pa 30 dlovnih dini za posamzno koldarsko lto. Dla vcu, Jci dla v posbnih dlowiih :pogojih, s ~ahko izjmoma dcxloči, da traja iltllli dopust. vč <kot tridst, vndar n vč mt šstdst dlovnih dni v posammm koldarskm ltu. Za dlo v posbnih dlovnih pogojih s štj dlo pr i virih iani2li'i'a~jočih sva:nj, dlo ltalskga osbja, dlo posadk 'tmgovskih ladij, dlo pod zmljo, dlo v di.spanzr.jjh za pljučn bolzni il11 tubnku'low ali v bolnišnicah za dušvn bolzni in v rpatološkoanart:om&k!ih proskturah, dlo v tuj ili. džlah s hudimi podinb.nim;i razmrami za življnj in dlo, pa tudi v prim rih, ko.dla dlavc zaradi posbnih dlovnih pogojv manj kot 42 ur na tdn. Dlavci v tmljni orgamizaciji določijo dlovna msta, na katrih s qpro:v11ja dlo v posbnih dlovnih pogojih, tr dolžino in način izrab ltnga dopusta. Dlavcu, lki ima najmanj 30 lt po.kojni!nsk dob itn 55 lt starosti, oziroma dlavki, ki ima naj.manj ~5 lt pokojnilllsk dob in 50 lt s tarosti s la:hko prizna ltni dopurst v trajanju vč kot tridst lt, n pa :vč kot šstint:ttidslt d lowiih dni.«c oba citata primrjamo, v idimo, da j zakon SR SLovnij prcj bolj podrobn, bolj j a<sn. Natančno določa, v kat:i'~h primrih j dopust lahko daljši ikot 30 dni. Vndar pa tudi ta zakon prpušča dlovnim orgam.izacijam, da nkatr stvari wja:jo sam. Tako kot zvzni z.a:jron prpušča natan čnjša določila rpubliikam, tako rpubhški zakon tdo.ločn fins, ki so za posamzno dlovno orgamizacijo spoifičn, prpušča, da jih dlavci z notranjimi prdip.i.si urjajo sami. Do'lždna!ltnga dopusta j torj razmjna z mkonom, vndar pa zakon.določa samo najmanj in najvč dlovnih dni.ltnga dopusta. Zakon pa n prci!lira, kaiko prid~ do th 18 dni m n kaiko do th 30 oziroma 36 dlovn ih dni. Ta določila prpušča zakon dlavcm tsa:mi.m, d a jih sami določijo. Zaikoo pa v &vojm 34. člnu zahtva, kaj morajo dla<vci upoštvati pri odmri 'ltnga dopulsta. Talko 34. čln zakona pra'vi (citi.ram):»dolžina ltnga dopusta dlavca s določi IJ?.O osnovah in mrvlih, do.jočn lh v sarnoupravnm sporarazumu o mdsbojnih razmrjih in j odvisna prdv.sm od dlowiih pogojv (tža dla, zahtvnost dla, vpliv dla 4n dlovn oko'li:c na dlavca, tlsllla in dušv'ila naptost pri dlu in podobno), od njgov dlovn dob in od drugih obdob:ilj, ki so po zakoou iznačna z dlovno dobo. Pri nposrdni odmri lt.n&a dqpusta dlavca s l.llpoštvajo tudi u sphi, 'kii jih dlavc dosga pri.svojm.dlu in posbn socialn ra:zmr, v katrih živi (mati samohranitka, inva Jid, bolhn dlavc in tpodobno).«iz th določil W.dimo, kaj morajo dlavci v samou:ptavnm a:j<.uu u:poš:tv<a:ti pri odmri.jtrnga doptl!sta. C s tmi zalkonskimi do1o6ili :primrjam naš pravilnik o wrjanju mdsboj111ih dlovnih ratzmrij, potm lahko u got()'viim, da pravilnik UipOŠtrva vsa določila, razm.sociai.n.ih O'ko Hščin n. Sicr 'Pa pogljmo, kaj določa tpravilnik v srvojm 79. člnu. Na znanj <in.sposobnost odrja od 1 do 4 dni dopusta, na napor (fizični, psihični 4td.) 1 do 4 dni dopusta,.pogoji dla (nvarnos.t nsrč, dlo na prostm, ropot in vibracij, P'lini, par, prah umazanost jn dlo v izmnah) 1 do 4 dni dqpu S!I:a ill1 po dlovni dobi od 12 do 29 dni dopus ta. V 80. člnu pa prav:ilnik določa, da n gld na izračun iz 79. člna pravilnika dopust traja najmanj 18 dni in najvč 30 dni. (Konc na 7. strani) ' ~ ~"'.._.

6 6... Organiziranj varstva pr1_ dlu. ZNAčiLNOSTI NOVEGA ZAKONA O VARSTVU PRI DELU Sstnajstga oktobra j skupščina SR Slovnij s~rjla no.v zakon 0 varstvu pri dlu. Istočasno sta prnhala vljati oba prjšnja, r ubliški in tmljni. Novi zakon j pommbn prispv!c.k vsb~sko boljši urditvi varstva pri dlu, polg t~a?a usldaju~ urjanj tga pommbnaa področja tudi z ustrznuru zahtvarm nov ustav. Gr za uvlja~'tjanj ustavnih načl, po katz:ib ima dlavc ravico odločati tudi o pogojih svojga dla tr pravico d_o dlovnih ~ogojv, ki mu zagotavljajo tlsno in moralno clovitost m varnost. Najvčja znač.ilnost _novga zakona j v tm, da.urc;:ja l splošna sistmska vprasanja,. ~onkrc;:t no urjanj tga podrocja pa J prpuščno s~:mo1;1pravn~u urjanju v orgamzac~ja~ zdruz::nga dla. Za zagotavljanj prav1c do varstva pri dlu tr za varno d lovno okolj in dlovn razmr morajo skrbti dlavci v organizacijah združnga dla... To svojo dolžnost morajo IZpolnjvati prdvsm:. z določanjm var s tvmh ukrpov in normativov,. z urjanjm varstva pn dlu i n z organiziranjm služb varstva pri dlu,.. s samoupravrumr sporazumi ilo. drugimi ISiplošn~~i ~.. s takšnim orgamziranjm m izvajanjm dlovnga procsa, v katrm so zajti varstvni l;lkrpa in normativi kot sstavm dl tga procsa tr. z izvajanjm prdp1sov o varstvu pri dlu... Vsaka izmd th okv1rmh nalog dlavcv v dlovnih or.ga~i zacijah j v zakonu natancnt:j Dbdlana. Ob n j.ihovm prilagajanju na naš _razmr k!ij lab!co izluščimo tudi nalog, ki nas cakajo. T so: 1. Najkasnj do 25. maja 1975 bomo morali sprjti sporazum o varstvu pri dlu, v katrm bo trba določiti zlasti: varstvn ukrp in normativ pri posamznih dlih, vrst in stopnj nvarnosti pri opravljanju dl na posamznih dlovnih mstih tr nalog in odgovornosti, ki jih imajo dlavci na dlovnih mstih v zvzi z zagotavljanjm varnga dlovnga okolja in varnih dlovnih razmr, način vzgoj in izobražva nja.v zvzi z varstvom pri dlu, dlovna msta, kjr j nvarnost za poškodb in zdravst vn okvar včja, tr posbn pogoj, ki jih morajo izpolnj_ vati dlavci pri takšnih dlih (zdravstvno stanj, psihofizičn sposobnosti, strokovna usposob ljndst ipd.), dlovn priprav in napra v tr dlovn prostor, ki jih j trba občasno prgldovati in prizkušati tr način opravljanja tb prgldov in prizkusov, organizacijo služb za var stvo pri dlu in opis odgovornosti dlavcv t služb pri oprav ljanju strokovnih nalog s pooročja varstva pri dlu in zagotavljanja izpolnjvanja varstvnih ukrpov in normativov, način izpolnjvanja obvznosti do inšpkcij dla, pravic, obvznosti in odgovornosti dlavcv v zvzi z varstvom pri dlu in urjanj dru gih vpraašnj s tga področja. Vsh našttih nalog pa ni potrbno urjati samo s sporazu. mom. To bi niti n bilo smotrno, saj s mora dl nalog prilagajati sprmmbam v thnoloških procsih, postopk sprjmanja ali sprminjanja sporazuma pa j, kot vmo, dolgotrajn in zapltn. Zato zakon dopušča možnosti za urjanj nkatrih vprašanj z drugimi splošnimi akti, na primr s pravilniki. Nast~ ja pa vprašanj, kaj naj orgaruzacij združnga dla urjajo s sporazumom in kaj z drugimi akti tr na kakšnih ravnh (TOZD clotna organizacija naj bodo ti akti sprjti. Gld tga so prsoj strokovnjakov s tga področja v naši rpubliki š vdno različn, mi pa smo si kljub tmu ž izoblikovali nasldnj mnnj: samoupravni sporazum o varstvu pri dlu naj bi bil sprjt na ravni organizacij združnga dla. Zajmal in urjval pa naj bi vsa tmljna vprašanja s tga področja; vs izvršiln zadv v zvzi z varstvom pri dlu naj urjajo in določajo pravilniki o varstvu pri dlu, sprjti na ravni t mljnih organizacij združnga dla. Po naši prsoji j taka urditv š najbolj ustrzna. Tako bo spdrazum o varstvu pri dlu zagotavljal vsm dlavcm podjtja za opravljanj nakih dl nak pravic in obvznosti iz varstva pri dlu, skrbl za iznačvanj dlovnih pogojv md tmljnimi organizacijami n gld na njihov finančn možnosti in podobno. Pravilniki v TOZD pa bodo š bolj omogočili dlavcm izpolnjvanj njihovih ustavnih pravic do NEPOSREDNEGA urjanja pooročja, ki j tako izrdnga pomna za nji bovo varno in uspšno dlo. 2. Zahtv varstva pri dlu bomo morali vpljati v vs dlov n postopk, in sicr tako, da bo to področj rs njihov sstavni dl. Izpolnjvanj th obvmo sti bo moralo biti razvidno ž iz dokumntacij opravljanja določnga dla. Tako bodo morali projktanti gradbnih objktov, projktanti dlovnih priprav in naprav, projktanti thnoloških procsov ipd. uriložiti svojim projktdm tudi pismno izjavo z na vdbo, katri prdpisani ali splošno priznani varstvni ukrpi in normativi so v projktu upoštvani. Enako izjavo bodo morali dati tudi uvozniki dlovnih pri prav in naprav tr thničn dokumntacij za gradbn objkt. Kr nismo projktantska ali uvozna organizacija, nas določi la v zvm s tm n zadvajo v cloti, n smmo pa pozabiti, da Tudi vratarji smo ljudj Odločil sm s,da prk Obzorn..i.ka povm nkaj bsd tis tim posamznim dlavcm, ki nočjo razumti, da smo tudi vratattji ljudj. Skoraj tv.sak dan nas.p osam.zm.i dlavci žalijo IZ najbolj primitiwiimi nagovor.i: >>T bom brcnil! v rit!cc in podobno. T.o.pa samo zato, kr opravljruno službno dolžnost, kr jim n dovolilmo vnašati allrohola v tovarno, kr jim prprčujmo nopravičn izhod iz tovarn md dlom, kr n dovolimo vožnj.po tovarniških.prostorih.z av'tom, mopdom a:li kolsom in!podobno. Vprašamo tist nvstnž, ali oni tsa.mi niso.klicani na odgovornos.t, č n oprav!ljaljo dla tako, kot jdm j bilo naložno. Upam, da so in prav zato jih vratarji n mormo ra2umti, zakaj ta~ko ozko razumjo naš vratarskočuvaj sko dlo, saj vndar tudi mi iz po1nj1ujmo I nalog, ki jih dobivamo od s!vojga vodj oziroma od svojga!podjtja, in nalog, Ici jih dobivamo od vodstva tmljn organizacij. Na skupnm s s.tanku, ko smo govorili o tm brzdušnm odnosiu, smo s dogovorili, da bomo š bolj kot doslj zahtvali o.d. vodstv posamznih tmljnih or.ganiq;adj, da tak dlavc kaznujjo in o.njihovm počtju obvščajo dlovno skupndst. M. B araga pri tm zakon n dla izjm in da mi tudi sami projktiramo thnološk postopk, rkonstrukcij gradbnih objktov, ogrvanj in vntilacijo in podobno tr da prcj dlovnih priprav in naprav tr thničn dokumntacij tudi sami uvažamo. Polg tga j trba povdati, da so sankcij za nizpolnjvanj th obvznosti izrdno vlik, saj znašajo od 5000 do SOO.Oj)O din za dlovno organizacijo in od 500 do din za odgovorno osbo. 3. Poskrbti bomo morali tu di za poučitv vsh dlavcv o varstvu pri dlu in njihovo znanj tudi včkrat prizkusiti. Pri tm bomo morali zapolniti vrzli, ki so jih dlavcm pustil poklicn in drug šol tr mlač nost naš dlovn organizacij do urjanja tga vprašanja v prtklih ltih. Kazn za nizpolnjvanj t obvznosti j nkoliko blažja, vndar š vdno do din za organizacijo in do 5000 za odgovorno osbo. 4. Zagotoviti bomo morali, da s bodo uporabili samo takšni objkti, dlovni prostori, dlovn priprav in naprav tr srdstva za osbno varnost, ki ustrzajo prdpisom o varnosti pri dlu in zagotavljajo dlavcm varno dlo. Nalog s tga področja j š in š. Cudi pa m, da tako vlik organizacij združnga dla, kot j na primr Slovnijals, n poskrbijo za notno urjanj tga pommbnga področja. Vsaj v naši organizaciji doslj nismo Iz TOZD Tovarna pohištva Stari trg čutili nikakršn djavnosti na tm področju. Prav lahko bi na prjmr izdlali notn t~z za samoupravn sporazum m prav ilnh< o varstvu pri dlu tr kar j š bolj pommbno d?ločili nak varstvn ukrp m normativ za naka d~la. To j zlasti pommbno po sprjtju novga za kona, ko bodo zakonski normativi samo š načlni, natančn pa bodo moral izdlati in sprjti sam dlovn organizacij. C pri tm n bo tsnga sodlovanja md organizacijami ist strok, s bo prav go tovo dogajalo, da bodo organizacij združnga dla določil različn vannostn ukrp in normativ za naka d la. To pa nam polg npotrbnga in d~ag.ga dupliranja dl lahko tudi. sko duj, saj s kaj lahko ~god1, da inšpktorji _dli;\. in _sodi~~a vzamjo kot kritnj najs.troz).<: ukrp, l~i so v nki orgamzacijl mor: da prdpisani, a s jih v praks1 niti n da izvajati..... Pommbno vrzl v orgaruzacljl S'lovnijal6S.bo morda pokrilo Poslovno združnj LES, ik.i j prd nkaj dnvi ž sklicalo sstank varstvnikov o th vprašanjih. Pommbnih usphov pa vrjtno š n bo tako kmalu. To pa pomni, da bo gl~vno brm urjanja varstva pn dlu po novm zakonu ostalo samo na ramnih posamznih or~ani~!l.cij združnga dla. V. žmdars1c Nov sistm vrdnotnja dla TUDI V RE2:1JI TOVARNE POHISTVA CERKNICA VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI IN UčiNKOVJTOSTI Novi sistm vrdnotnja zahtvnosti in učinkovitosti dla, katrga uvaja BIRO ZA INDUSTRIJSKI INžENIRING, V Brstu vsi bolj ~ manj poznamo, š posbno pa dlavci v Tovarni pohištva C~rknica, kjr j doživl tudi prvo prizkušnjo oziroma ursničitv. Sistm omogoča natančnjš vrdnotnj kot prjšnji sistm. To pa ~rdvsm zaradi svoj razparcliranosti kar omogoča, da j koncna ocna dlovnga msta djansko rzultat vnaprjšnj nadrobn analiz. VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI DELA (VZD) Omnjni sistm j izdlan za vsa dlovna msta v :gospodarstvu razn za vodilna; VISh knhrijv,.ici v:plivajo na zahtvnost dla, j okoli lso vplivnost pa j različna; i1ska111j k ritrijv ni tžavno~ t~av~.so.pr:i oblikovanju naj~pli~.jših tr IzLočanj manj vplivnjših zahtv; ma!llj "'Plivn zahtv n m~mo izločih, doklr n ugotovimo mdsbojnga odnosa vsh za~v po vplivnosti; včmoma z opisi dlovnih m~ (<Vpra;šalni:ki) ni mogoč 'Wlaš~m. m~og1h podrobnos t i, ki izv'lraj~ oz _d_lovnga msta, zato m?rajo ~1t1 ~~ oprdljn v sarru orgaruza?!ji d la saj j dobro pos tavl]na orga nizacija d cla osnova za dobro ursničitv novga s1tma;. : ;<;i.finidj tmlj1ijo na dfunicljah,_ ki jih.prinaša WorkFactor S.llstm ~ subj~ ~nost s pri vrdnot nju DmJUj, da 'kritrijv v si~ tmu po m~žnosti n sto,pnj.ujcj!lo, ugotavljamo samo njtihovo pnsotnost ali odsotnost.kritrij za zaht\ nost ugotavlja vzrok zakaj j naloga za.po!pt:čr.io izkušnga dlavca lazja ah. ~ahtvnjša; vplivnost posamznih zahtv, ki izvirajo iz dan nalog: a) dana naloga dlavcu zahtva o~ nj~a nko stopnjo tprip ravlj nosttl, brz ka t r nalog n bo opravil; b) iz odnosa md nalogom dlavcm nas>taja določno tvganj, ki s izraža rv mofu:i škodi; c)' naloga dlavca nposrdno in posrd:no utruja. VREDNOTENJE IZVAJALčEVE >>UčiNKOVITOSTI«Sdanji šstmsčni s istm O cnjvanja rl.i jskih dlavcv (zvišanj aii znižanj razrdov od srdndga.raz rda) bo zamnjal nov sistm vrdnotnja >>IZVAJALCEVE UCINKOVITOSTI<<). Tudi ta sistm j boljš i od prjšnjga, saj j nadrobnj izdlan za vs tri krill:rij, katr vs buj: a) Nposrdna učinkovitost Izvaja_,lc j vsak msc (po dogovoru ocnjvan po posamzmih kritr~jih z ocno od 1 do S, na konc u analiz.p a dobimo koficint učinkovitosti (Ku,) (npr. LOS Kritriji so: množina dla, kakovost, dla, odnos do srdstv pri dlu, spošitovanj dlovnih prdpisov, samostojnost pri odločitvah, odnos do drugih sodlavcv, uspšno vodnj najog in uspšno vključvanj v drug nalog. b) Ustrznost Ob tm s ocnjujjo nasldnji kr~triji : ustrmost po :ir.zobrazbi, us trzno.st po U!k.u<S!I:vih, u 9 trznost.po 1Samos1'0jnos.ti, ustrznost po tlsni okrtnosti. S4stm ocnjvanja j podobn kot pri lrritr.i.ju»u<< (npr. Ku, = 0,90). c) Ustaljnost Z njo s upoštva starost ob prihodu v podjtj in dlovna doba v podjtju. Sistm ocnjvanja s izvaja iz posbno li'l.ldlanih ta~bl npr. Ku, = 1.00). Primr: dlavno mst o j ocnjno s 46 točtklami au 8 r azrd, ocna iz dj.a včv učin'kovitost.i: Ku, l.os Ku, 0.90 Ku K.u = 0,9S Zaradi zmanjšanja S topnj u~ s bo dlavcu oshni dohodk zmanjšal za določno obdobj za pt odstot'k~v. P.ri bolj učinkovit ih dlavcih bo ocna vskakor Dbratna. Po istm sistmu kot j izdlano vrdnotnj za!proizvodn dlavc, bo do konca lta 1974 izdlano tudi za.r žijska dlovna msta v Tovarni pohišwa Crknica. Včj tžav illa s tajajo v ržiji, kr organiz:;toija ~cl.a.~i dobro izdlana. LažJa ralkaclja j bila za proizvodnjo, kr s~ bil tam dlovn nalog vnaprj bolj.p odrobno obdlan.. Iz?danjih ržijs.jcih opisov J bi"lo razvidno da so s.posaan.2jn dlovn nalog pojavljaj na vč dlovnih mstih. Njdhova odgovornost ni bila ja.s!!lo oprdljna in podobno. Za izvdbo določn dlovn nalog j la.hik.o odgovorn samo dn in zanjo tudi nagrajvan. Zaradi omnjnih organizacijskih vprašanj j bilo potrbno.i zdlati rvizijo oziroma v opi s ~h.dlovnih mst zajti objktivno hirarhično dclitv posarr:mih d.lo~h ;r!alog. Vodj s1uz.b so za ral!2acljo tga prvzli svojo odgovornost. Na.podlagi urj~h OJ:>isov d~ lovnih mst (:kollill<o.r Jih š m, bodo izdlani v najkrajšm času) bodo i:t)dlan nov analiz. Ta sistm bo vskatko.r :Pripomogl k bolj i dlltv~.i n r~'lm;j š.i ocniwi posamzmh ržijskih dlovnih mst. F. Hrastnik čmkov.ijtosti VIŠJE CENE ZA UPORABO DVORAN Dlaovski svt Skup.Illih djavnosti j 111a svoji dsti!sji.sklnil da.s za zunanj koristnik sj:uih dvoran na Brstu. poyišajo cn za njih uporabo m.s1cr: ma.ja sjna dvorana 1SO d~n, vhl k a sj n a dvorana 300 dm, SOO din. stara mnza Omnjn cn bodo koristnikom obračunavali od l. dcmbra 1974 dalj. Spoštovani bralci!. Z pričti..kontrola k valitt bomo zaradi sti.g,'k IS ;prostorom končali v pr.ihodnji štvrtl<i. člank

7 Dva msca j ž, kar so bil \končan va:j»jsn 74«,.toda posamzmi občani našga ma1ga msrta š vdno živ v duhu»ok:uipacij«. SkoraJjda cla lva strajij. hi5!prd Rrstom ima š vdno zalpljn ihiš!il štwillk. S>ldijo jlim hiš Ljulbljansk ba.uk, t'i'govin in žlzmin,.pošt in drug. Clo tabla Komun.atnga zavoda za zaposrovatij j š ~pod P!I\Pirtjm. Slručajni opazova~lc vrjtno.razmišlja, ali j tto š IVdnO.sotroga kon.s.piracija, a~i pa so mladinci svoj dlo 'Prvč vstno opravili. Mogoč pa <ima vljavo š stari 'Prgovor, da čz čajs 'V'S prav prid. Srčanj starga z novim... Kdo bo pobral odslužni napis? Ltni dopusti (NadaljvaJIJ.j s S. strani) Gld na vs to lahko ugotovimo, da naš prav:i±nik o 'll:i'janju mdsbojnih dlovnih.razmr ij ni v tilasprotju z za:koni s tga področja. MaJIJ.j'kail:a mu :pra;ktično l.dv določiii i:n sicr: do loči lo, :ki 1bi upoštvalo sooialni položaj dlavca pri odmri 1rt:nga dopu!sta, in do:ločilo, ki bi upoštvalo možnost, da s dlavcm i'l1 dla"jjkam,,ki.irrnajo najma'l1j 30 o ziroma 25 lt dlov;n dob in 55 ozriroma 50!lt starosti, podaljša dopust do 36 dni dlovn dob. Pr.i odmri dopusta.pa s pojavlja drugo \"p!l"ašanj, 1lci 'Wlaša md kol.kjt.iv nzadovoljstvo m nmir. To j upoštvanj prostih sobot v :ltni dopust. Dlovni čas j 1p0 ijstmmkonudoločn, dan mor biti da'ljši kot 42 ur na tdn in da n :sm biti 'lllpljan dloviili čas, ki hi določil manj kot pt dlovnih dni na tdn. Zalkon torj v [lačlu določa 7'Wllli dl<jv111i dan, dopušča 'Pa možnost, da si dl!ovn organizacij urnik dla prird dtugač. Pri nas smo umik dla 'Prilagodili.tallco, da.imamo vsak msc 22 dlov nih dni, 'I'azn dvh, ko pri:d po 23 dloviillioh dni. Ta dogovor j bil sprjt [la ~lošno ž'ljo koll!ctiva. Torj ni v nasprotju s hotl11ji in žljami. Kr imamo prost.sobot, s moramo torj sprijazniti s tm, da s nam t štcijo v rdni ltni dopust. Pirprican sm, da j ta 'ršitv mnogo boljša, lkot pa dlati po 7 ur dnvno tudi v sobotah. C j ta rašdtl:v.boljša, U>Otm s moramo sprijazntti.s tm, da s nam sobot štjjo rv rdni ltni dopust. T. KEBE Pripis urdništva O vprašanjih Jtnga do.pusta smo ž nkaj.kra~t pisa1i, tf:{)]qrat naj oi pričujoči sstav6k obdlal to vprašanj v cloti. Pr1pominjamo š, da bo osvda vs novosti, ki sta ju.prinsla zvzni in rpubliš'lci ZaOCQ[l, vsboval novi 15amoupravni sporazum o mdsbojnih razmrjih dlavcv v združnm dlu, ki bo v dcmbru "' jarvni ll'a.dpravi. Ekonomski slovarčk POKAZATELJI USPEšNOSTI GOSPODARJENJA Md najbolj znači ln pokazatlj uspšnosti gospodarjnja štjmo produktivnost, konomičnost in rntabilnost. PRODUKTIVNOST dla prdstavlja količino i2jdlkov in storitv, izgotovljnih na noto časa. S povčanjm produktivnosti rast obsg proizvodnj, znižujjo s strošk i proizvodnj, kar vpliva na včanj mas dohodka in s tm osbn.ih dohodkov. Na produktivnost vpliva vrsta djavnikov. Naštjmo jih samo nkaj: boljš izkoriščanj dlovnga časa, boljša strojna oprmljnost, organizacija dla, izkoriščanj kapacitt, v1ikost srij in tako naprj. Ugotoviti moramo, da j izračun produktivnosti dla po posamznih proizvodih tžavn, kr s v ni noti proizvaja vč različnih izdlkov, po ltih s sprm m proimodni asortimnt in tako naprj. Zato j potrbno primrjaln podatk prtv~riti na skupni imnovalc (kv1valnt) in šl tako ugotoviti porast pro duktivnosti. V konkrtni praksi primrjamo obsg proizvodnj (vrdnostno) na zaposlnga m nam Ito Slluži ;za ugotavljanj produktivnosti. Tak izračun j nprarviln, ikr n.i2:l~a Vlpl~va cn in s lahko pnpti, da J pro: duktivnost izračunana na prj omnjni način visoko, ~janskc? va j ostala nsprmnjna ab j minimalno nari;ls_1a. v Za to moramo pn 1zracunu produktivnosti vs podatk postaviti na primrljiv osnov in šl potm ugotavljati tndnco produktivnosti. EKONOMICNOST kaž, s koliko porabljnih srdstv j dosžn proizvodni cilj (proizvodnja, clotni dohodk, dohodk). Začtk PRVA REDOVALNA KONFERENCA NA CERKNišKI TEHNI!;KI šoli ZA LESARSTVO PTVa rdovalna.konfrnca na thnišiki šoli v CPknici j ipokazala zaskr.bljujoč rzulltat. V prvm ltniku j usph v pričakovanm obs~u in znaša 26 ~to pozitinno ocnjnih od osnovnošol skga učnja na srdnj šolsk~ j zlo ;tžavn in ga nkatn učnci n ZJmorjo, drugi pa s l s.tžavo prirvajajo nanj. Ugotovljno j ibilo, da j!pt učncv tako slabih, da j bolj, č svoj prizadvanj opustijo i:n si poiščjo drug možnosti. Včini od th smo ž ob V!pisu svtovali, naj si poiščjo.ta,k šol, dd jih bodo zmogli. Tudi učnostorilnostni dficit j prcjšn in n omogoča normalnga nadgrajvanja učn snovi. V drugm ltnik.u j nusph š bolj.zaskrbljujoč. Od 21 učncv d J ;pt učncv b rz: :ngativn ocn, s štirimi in vč pa kar sdm učncv. Poglavitni vzro!k takmu rzultatu j nrsnost pri učnju in daj občutk :kot da počitnri.c š trajajo. Učnci Obrza, Troha in Ekonomičnost s prikazuj v vrdnostnih pokazatljih, kr s za razliko od produktivnosti (vlaganj dla) pri konomičnosti upoštvajo stroški v sh djavnikov proizvodnj. Cim ugodnjša j konomičnost, tm manj stroškov j porabljnih za dosganj not clotnga dohodka. Ekonomičnost lahko mrimo za vs lmnt lastn cn, kar omogoča praviln ocn i n ustrzn prdlog za jzboljšav v poslovnm procsu. Pri konomičnosti j trba tžiti za najugodnjšim razmrjm md stroški in rzultati. K boljši konomičnosti prispva tudi varčvanj, in sicr na vsh ravnh proizvodnga procsa. RENTABILNOST kaž učinkovitost vložnih obratnih in osnovnih srdstv pri dosganju dohodka. C z manj srdstv dosžmo ugodnjši dohodk, govorimo o uspšni rntabilnosti. Zato j potrbno proizvajati.ta!k asortimnt, :ki ho hitro plasiran na trgu (<:alog s n po včujjo), hitrj iztrjati plačilo od kupcv, naročiti l potrbn količinsk matrial in tako naprj. Pri invsticijah v osnovna srdstva pa j trba upoštvati tist invsticij, ki bodo prispval k povčvanju obsga pro,jzvodnj in produktivnosti. L ta Ico bomo ž v razvojnih programih zagotovih. ustrzno rntabilnost gospodarjnja. Pokazatlj rntabilnosti, ki 'kaž tndnco znižvanja, pomni, da so potrbn clovit in konkrtn analiz poslovanja. Ugotoviti pa j trba vzrok odstopanj. Na podlagi analiz pa s prj. pravi program za dosganj potrbn akumulativnosti. B.Mišič zaskrbljuj Ponikvar pa so pokazali boljš rzultat :kot lani; po njih naj s zgldujjo rtudi drugi. Učnci naj v okviru razrdn SJkupnosti sami razpravljajo o rzultatih lin organizirajo na primrn načm pomoč slabšim u čncm. Takšna pomoč s j ž marsikdaj izkaizala za zlo uč'inkovito. Srčanj F. Turšič Od!bor za špontno rkracijo.pri sinddkaru BRESTA j prirdil v ndljo, 17. novmbra včr BRESTOVIH š.portni:kov. Vabljni so bili dlavci, ki oo v prltklih ltih tkmovalno ali m gan~acijsko sodlovali zla:sti š na LESA:RIJADAH tr!plrdstavnioki tmljnih organizacij in njihovih osnovnih organizacijah sindilkata. Glavni dirktor inž. Jož Strl j V pozdravnm nagovoru izrazil zadovoljostvo nad 11:m, da s krpi r kradj>skošpqii1tni duh PREDLOG DELOVNEGA KOLEDARJA ZA LETO 1975 Strokovna služba ~ v.zač1flru novmbra izdlala prdlog dlovnga koldarja za lto 1975, o lk:ajtrm j ž raz:pravljal rudi poslovni odbor. V ltu 1975 bo skladno z zalronstkm določili 266 dlovnih dni, 9,pirazn.ikov in 52 ndlj, 13 sobot pa bo dlovnih. VISak msc j po 22 dlov'!1ih dni, l sptmlbra an oktob.ra po 23. Prdvddn ti tudi lkoll!ct~vni dqpu:st i'l1 sicr 13 dni v drugi polovici j.uhi.ja od 14. do 31. julija, lkar bo za dlovno sirupnost ndvomno najugodnjši čas rza izrabo dla dopusta. O prdlogu dlovnga koldarja za prihodnj lto bo š razpravljal in dokq[lčno sklpal svt za.kadr. Valntin ŠU!bic Spt thničn izboljšav V za'cinjm času dlavci tmljn organiizacij 2d.ružmga dla Tovarn pohištva Crknica čdalj pogostj,prdlagajo tlm.ičn ionboljšav. T'O pomni, da so začli rsno 'I'azmišljati o racionalnosti proizvodnj, o iz.popolnitvah. čut.ilt:i.j ~prizadvanj, da bi dlo izjpopolnili rtako, da bi prihranili na času 'ion matrialu. Zro razvsljrv'o j djstvo, ko strokovn komisij ugotavljajo, da j včina th izboljšav uporabnih in jih j mogoč ta koj vpljati :v!proizvodnjo. Prav t dni smo v tajništvu prjli dva ~prdloga izbo1jšav.!zjboljšava, ki jo p<rdlaga Valntin šubic, instruktor montaž, s nanaša na konstru!kcijsko izpopolniltv. Dr.silna ltv prdala pri lmntu Dragica j bila ss.tavljna iz dvh dlov, odložn in d.rsiln ltv. Po prd'!~ naj bi bila.ta sstavljna iz na.kga kosa, s čimr bi dosgli.ptihrank na matrialu in na času. Izboljšavo,pa bi dosgli v montaži in v masivn.i progi. Drugi,pnrllog thničn ixboljša:v pa j!prdložil dlavc iz fumimic Franc Tkavc, Jd. prdlaga, da bi s izpo:polnilo,krojnj lin spajanj furnivja. Na ta :prdlog imajo v thnologiji š!pomislk, vndar bodo napravili poizkus na 50 do 100 kosih in č IS :bo ob tm pokazal prdlog koris.tn, bo upoštvan. J. Klančar športnikov Brsta md Brstovimi dlavci h~ da dosgajo vidijl rzun:a t. V nadaljvanju j 1prdstavni.k sindikaln konfrnc Brsta Miro Urbas ugotov.il, da s rlativno skromna srdstva, ki jih daj za Š.pO'I'tno rkracijo sindikalna organizacija, pravilno in uspšno uporabljajo. Sama srdstjva pa so prmalo. Za U9ph imajo n dvomno zaslug posamzmi dlavci, člani odbora rza športno rkracijo. Dvtlim izmd. njih j tov. Uvba,s ;podlil!p riznanj sindikaln!konfrnc i'l1 s jim zahvalil za wčltno organizacijsko dlo na področj u športa in rkracij. Prdsdnik odbotra s j zahvalil vsm dlavcm za njdhovo sodlovajij.j in jih :po,prosil za pomoč!pl'l prihodnjm dlu. Poudaril j, da j odbor sklnil širiti rkracijjsk športn djavnosti in da bo trba vj:cljučiti vanj kar najvč dlavcv. Tmljni cilj naj bo dosči zdravo akti:vnos't in traz.vdrilo pri ;po čiltku. Po slovsnm uvodu osrčanja, ki j!poiidnilo hkrati tudi.proslanitv 'Pt jubiljn LESA RIJADE, 50 s udlžnci S'I'čanj a ob zvokih domač glasib zajv.i1tli pozmo v noč. Z. Zatbukovc ,..~ :, ~

8 8 NK Crknica jsnski prvak Po štiriltnm sistmatičnm dlu z vsmi kipami s kažjo prvi sadovi tudi na lstvicah. Mladinska in članska vrsta sta v j snskm dlu brz konkurnc prva:ka. Pionirska vrsta ima tžji boj z Olimpijo, Usnjarjrn in Rudarjm iz Idrij. Ob tako mnogoštvjlnm in iznačnm igralskm kadru srno prpričani, da tudi v spomladanskm prvnstvu dobljnih pozicij n smrno izgubiti. <::stitarno vsm igralcm, vodstvu kluba in gldalcm za zvsto bodrnj! KON<::NA LESTVICA Clani: l. Crknica 2. Ribnica 3. Grosuplj 4. Podpč S. Borovnica 6. Vodic 7. Mngš 8. Mirna 9. lnduplati 10. Rakk 11. Apnar 12. Domžal lS S S l. Crknica 2. Grosuplj 3. Apnar 4. Borovnica S. Podpč 6. Mngš 7. Domžal 8. Ribnica 9. Vodic 10. Rakk 11. Induplati 12. Mirna P.ionirj:i: l. Crknica 2. Ol~rnpija 3. Usnjar 4. Rudar Idrija S. Logatc 6. Rakk ls48 19S Podpč Log Slavija Ilirija Najboljši strlci kip NK Crknica: (;lani: J. Voljč 14, Stravs 4, B. Hiti, V. Kb, B. Kb po 3 gol itd. Majr 14, Kralj 13, Otoničar 10 golov itd. P,ionirji: Toplak 6, Jakopin 6, Rpž 3 gol itd. F. Kranjc Spt Kovinoplastika DRUGO OBC:INSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Pr.vn&tv.o j ibilo 8. in 9. novmbra IIla lk.gljlišču BREST Crknica. Sodlovalo j 15 moišlkih in S žnski:h ki!p. Skiu~aj j IJla:stopilo 130 tkmovalcv.in.tkmovalk. REZULTATI Moški Uvrstitv Podrtih kgljv Skupaj Poprčno Osnovna org. sindikata l. Kovim.oplasti.ka 'Sik!UIP'll s1u:žjb 2. SGP Gradišč Cr'.kmica 3. KoviJnaplas>tika INOX 4. KomunaLno stanolvanj<s k o ~odjtj 5. TOZD GOtZJdamstvo Crknica 6. BREST TOZD TP Crknica 7. BREST Sku:pn djavnosti Jlka Bgunj BREST TOZD TP M81I'ti1Ilja.k BREST TOZD TIP Cr'kmica TOZD Gozdarstvo SNEžNIK OSIIlovna šola Criknica Kov,ind Unc Kmtij1ska zadmga Crknica Uprva SO Cilknica ,18 393,66 388,88 387,66 387,16 382,83 380,00 378,66 378,16 368,66 361,16 360,00 341,83 332,83 328,48 žnsk l. 1BREST Sk'll(pn dja1mooti , ,00 2. BREST TOZD TP Crknica 3. OsnoVIIla šola Cmkin. ica ,SO 4. Kov1nopJas,tiJI:.a slwpn služb ,50 5. Uprava SO Crknica ,SO Po srznamu na~s.topajočih j vidti, da s j na razpis prida V'ila komaj polovica osnovnih organizacij s indrkata v ob čini. Sklpati s da, da v nkatrih dlocvnih organizacijah posvčajo š IPrrnalv ;pozornosti množičiilmu športu in rkraciji. V nasldnji szoni bo do organizirana š mus:ldnja obči~a si1ildika l1!1a 1prvms1rva: v mal.rn. nogomtu, s nr!l:janjlll, šahu in koša'l'ki. Pri rtm tkmovanju naj v1ja gslo: VAžNO JE SODELOVATI, NE PA ZMAGOVATI! A. OTONIC:AR Pojdimo v gor! Mokro sptmbrsko jutro j grozilo, da bodo morali crkniški planinci ostati doma. Toda,»Kjr j volja, tam j pot«, in tako s j 37 udlžncv izlta odpljalo proti Logarski dolini. Nad slapom,p.od Rinko j do Okršlja š rahlo pršilo iz mgl, v strminah poti na Kamniško sdlo pa so s oblaki v vliko vslj plan i ncv nkajkrat prtrgali in odkrili strm špik Say injskih Alp. Od Kamnišik koč na Kamniškm sdlu j b.il l kratk skok do Kamnišk Bi stric. Ob povratku srno s dogovorili, da bomo do konca lta š nkrat.s kupaj obiskali pla nin. Izrdno slabo vrm v jsni nam žal ni omogočalo izpolniti t žlj. Odiočili pa smo s za 2lirnski izlt v Planico in v.tamar. Odrin.ili borno 22. dcmbra ob 5.30 iz Loža (Starga trga) in ob 6. ud iz Crknic. Cna izlta j 50 dinarjv, v cno pa j vključn prvoz, vodstvo izlta in kosilo v planinski koči v Tamarju. Najb.olj n avdušni smuča rja lahko vzamjo smuči s sboj, naj bolj navdušni in svda dobro oprmljni planinci pa bodo odšli do Kotovga sdla (2105 m). Prijav zbirajo do 14. dcmbra tov. Danica Trap za Stari trg, tov. Konrad Knz za osnovno šolo Crknica in tov. Ton Provni'k za Brst, sktor za AOP za vs o stal. Naši Filmi v dcmbru upokojn~i 9. oktobra j bil invalidsko upokojn dlavc Janz MISIC, rojn lta, z Bločic. V Tovarni pohištva Martinjak j bil zaposln od lta Md zaposlitvijo j dlal v mhanični dlavnici, brusilnici rzil, nazadnj pa j bil kurjač v kotlovnici. 31. oktobra j bila starostno upokojna dlavka Marija MODIC, rojna lta iz Martinjaka. Md rdno zaposlitvijo v Tovarni pohištva Martinjak, kjr j bila od lta 1957, j dlala zvčin v mbalirnici. Obma žli dlovna skupnost tmljn organizacij vliko zdravih lt!. < ~::; ~~ v i "~ 1 Mladinska kipa NK Crknka prmočno J vodi Tkmovanj za Hribarjv pokal v Crknici. Tradicionalno tkmovanj za pokal Janza Hribarja s j ltos z zamudo zaradi jsnskih manvrov in morda tudi zaradi naktivnosti n katrih članov občinsk konfrnc ZSMS Crknica. Razpord tkmovanj j bil sstavljn ta ko, da tkmovanja v posamznih športnih panogah niso bila istočasno. Tkmovalo j samo 12 mladinskih aktivov in JLA. V tkmovanj ni bila tudi vključna študntska mladina. Občinska konfrnca ZSMS Crknka kot organizator tkmovanja ni poskrbla za plakat in s tm za obvščnost ostalih ljudi, kar j vplivalo tudi na obisk tkm, prav tako pa j bila tud.i slab koordinator tkmovanja. Tkmovanja n mormo oprdliti kot množičnga, saj so nkatri mladinci igrali v vč športnih panogah samo zato, da so osvojm prva msta, pri tm pa so bili morda ostal:i mladinci pri kraj šani. Takšna»množičnost«j posldica slabih odnosov in nzaintrsiranosti občinsk konfrnc ZSMS Crknica za dlo.in organiziranost mladin. Tudi san1o.kmovanj ni potkalo tako, kot bi moralo, prav zaradi slab koordinacij dla md vodji posamznih panog in OK ZSMS Crknica. Kljub kritik i, prikazovanju napak s stanj dosdaj š ni bistvno sp rmnilo. V prihodnj pričakujmo člani mladinskih.aktivov organizacijo tkmovanja, včjo množičnost in boljšo obvščnost o tikmovanju, pa cudi pomoč pri organiziranju ltga. pnčlo REZULTATI MALI NOGOMET KOSARKA l. MA Kovinoplastika 2. MA Crknica 3. MA Brst Mladink: l. MA Crknica 2. MA Grahovo 3. MA Brst NAMIZNI TENIS Mladink: l. MA Bgunj 2. MA Crknica 3. MA Brst l. MA Brst 2. MA Kovinoplastika 3. MA Nova vas Posamzno: l. Bavdk Polona 2. Rožanc Valrija 3. Z11imšk Zdnka l. K iranjc Marko 2. Prmrov Slavko 3. žurga Dušan l. 12. ob 16. uri amriški film 24 UR LE MANCHA. Akcij.ska drama. V glavnrh vlogah Stv Mc Qun. l. 12. ob uri amriški film BO~NlCA. l(,i1m.1nalka. V glavru V'logi Diana Rig ob amriški film 24 UR LE MANCHA. S. 11. ob 19. uri amrjšiki film JUNAKI.JN IZDAJALCI. Wstnn. Igra Giuliano Gma ob iijl ob 16. u ri arnri:m<i film.zdaj GA V IDIS, ZDAJ GA NE VIDiš. Komdija l.gra Kurt Russl:! ob uri amriški fhrn KVEIMADA OTOK V NAMENIH. Pustolovski film. V.gi. vlogi Marion Brando ob uri amriški film 87. POLICIJSKA POSTAJA. Kriminalka. Igra Raqul Wlch ob uri amooiš'k i film 7 MMC:EVANJ ZA 7 DOLARJ1EV. Wstrn. 1gra Montgomry Ford ob in ob 16. uri amriški fi'lm TARZAN IN SIRENE. :P ustolovski fhm. V glavni rvlogi Johnny WiiSSmlillr ob uni amriški film SHAIMUS SLA PO NEVARNOSTI. Krimina:lka. Igra Dyan Cannon ob uri japonski film BITKA ZA OKINAVO. Vojni fim ob il.l!ri arnrišjd fi<lm ROPARJI VLAKA. Wstrn. V glavni vlogi Johnn Wayn ob uri italijanski film ALFREDO, ALFREDO. Komdija. Igra Dustin Hoffman ob. uri amriški fhm KAPETAN SLAUCHTER. Kriminalka. Igra J:irn Brown ob uri amriški film VO.HUA<::. P.us.tolovsiki film. V glami vlogi Laurnc Olivir ob uri francoski film SEXSHOP. Eroti.čni fi.lrn. Igra Nathali Dlon ob in ob 16. uri francoski mm DEDW. Kriminal,ka. Igra JanPaul Blmondo ob uri amriški film NA!P AiD NA ROMELA. Vojni film. V glavni vlogi Rkhard Burton ob 19JO uri amriški film DETEKTIV CLUD. Kriminalka. Igra Jan Fonda. OBVESTILO Sahovsko društvo Crknica svoj član in drug ljubitlj šaha <pionirj, pionitk, mladinc, mladink in članic, da s s 3. dcmbrom 1974 začn jo šaho'viski včri. Saho'VIsk4 včri bodo v.sak Itork in ptk v t dnu od 18. do 23. ur. šahovs ko društvo Crknica obvšča KEGLJANJE Mla dink: l. MA Brst 2. MA Grahovo 3. MA Ciiknica Posamzno: l. Poklka Dragica, 2. Modic Danica 3. Mlakar Lidija 388 kgljv 361 kgljv 353 kgljv l. MA Kovinoplastika 2. MA Gr ahovo 3. MA Bgunj l. Mlakar Zlato 2. Branislj V i nko, 3. Gornik Jur, 439 kgljv 412 'kgljv 411 kgljv šah Posbna zanimivost Mladink: l. MA Brst 2. MA Bgunj 3. MA crknica Posa.r nzno: l. Modic Danica 2. Rupar Irna 3. Vsl Milnka l. MA Grahovo 2. MA Kovinoplastika 3. MA Kovind l. Jrnjčič Dušan 2. šbalj Branko 3. Tornšj č Bojan Na sindi'kalnm občinslk.rn. prvnstvu v kgljanju sta nastopili tudi moška in žnska ki~a Skupnih.djavnosti BRESTA. Rzultati so dovo}j zgovorn i: žnska ki:pa j v poprčju za skoraj osm kgljv.boljša. FaJJJtj, faj!lltj bodili na k!?iljišču rsiil}ši, sicr s bo to š vč krat.ponovilo! STRELJANJE Mladink: l. MA Brst 2. MA Bgunj 3. MA Crknica Posamzno: l. Tavčar Marinka 2. Turk Ančka 3. Udovi č Marija 228!krogov 217 k rogov 205 k rogov l. MA Brst l. Mahn Franc 245 krogov 2. MA Kovinoplastika 2. Krašvc Stan 242 krogov 3. MA Grahovo 3. Obrza Janz 216 krogov. Po točkovanju so zmagali mladinci MA Kovlnoplastik, pri m ladmkah pa MA Brst. V skupni uvrslitv.i j zmagal MA Brst. F. Mahn Brstov obzornik, glasilo dlovn skupnosti Brst Crknica. Glavni in odgovorni urdnik Božo LEVEC. Urja urdniški odbor: Ivanka GODESA, Mirko GERSAK, Marija GRBEC, Jož KLAN CAR, Boio LEVEC, Branko MISIC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha SEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska ZlmUka tlskanla v Ljubljani. Naklada 2300 izvodov