UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO NATAŠA MAKOVŠEK Analiza radijskih besedil Pravorečna analiza na primeru Radia Sloven

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO NATAŠA MAKOVŠEK Analiza radijskih besedil Pravorečna analiza na primeru Radia Sloven"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO NATAŠA MAKOVŠEK Analiza radijskih besedil Pravorečna analiza na primeru Radia Slovenija, Radia Center in Radia Velenje Diplomsko delo Mentor: doc. dr. Hotimir Tivadar Univerzitetni študijski program prve stopnje: Slovenistika Ljubljana, 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi stali ob strani in me podpirali pri vseh letih dodiplomskega študija. Velika hvala vsem prijateljem, sošolcem in sošolkam ter seveda družini, skratka vsem tistim, ki so mi pomagali in me spodbujali tudi takrat, ko je bilo najtežje. Posebna zahvala gre mojemu mentorju, doc. dr. Hotimirju Tivadarju za vso pomoč in podporo pri pisanju in dokončanju diplomske naloge.

3 IZVLEČEK Radio je medij, s katerim poslušalci tkemo najbolj intimne vezi, saj nas spremlja na vsakem koraku. Čeprav ni vsiljiv medij, se njegova sporočila vtiskujejo v posameznikovo podzavest. Tudi v današnjih časih je radio v Sloveniji zelo razširjen medij. Velja za množično občilo in kot tak uporablja jezik, ki nam omogoča, da nadzorujemo in smo nadzorovani. Danes imamo v Sloveniji 97 radijskih programov (toliko jih je vpisanih v APEK agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije). Največje število zajema komercialne radijske postaje brez posebnega statusa (74 radijskih postaj oz. 77 %). Diplomska naloga je usmerjena k analizi posamezne radijske postaje, pri čemer se še posebej osredotočam na funkcije besedil posamezne radijske postaje, kakšni so temeljni cilji radijskih postaj, kakšen je njihov želeni učinek na poslušalce. Medijski jezik ima danes drugačno vlogo, kot jo je imel v preteklosti. Postaja vse bolj zgoščen in jedrnat, v ospredju pa je glasba, jezik je le še dodatek. S pomočjo pravorečne analize informativnega programa treh različnih radijskih postaj, sem skušala ugotoviti vlogo in položaj jezika v današnjem medijskem prostoru. Ključne besede: radio, radijska postaja, pravorečna analiza, informativna oddaja, naglaševanje, raba fonema /v/.

4 ABSTRACT Radio is a medium with which listeners weave the most intimate of ties, as it accompanies us at every step of our lives. Although it is not an intrusive medium, its messages are impressed on one s subconscious mind. Even today, radio is a very widespread medium in Slovenia. It is considered to be a mass medium and, as such, uses language which enables us to monitor and be monitored. Today, there are 97 radio stations in Slovenia (according to the records of APEK the Post and Electronic Communications Agency of the Republic of Slovenia). Most of them are commercial radio stations with no special status (74 or 77% of all radio stations). This thesis provides an analysis of the radio stations, with special focus on the functions of the texts of individual radio stations, the fundamental goals of the radio stations and their desired effect on listeners. Nowadays, media language has a different role than it had in the past. It is becoming increasingly compact and concise, with music at the forefront and language only as a supplement. Through the discourse analysis of the news programmes of three different radio stations, I attempted to ascertain the role and function of language in the media landscape of today. Keywords: radio, radio station, discourse analysis, news programme, pronunciation, use of the phoneme /v/.

5 KAZALO VSEBINE 1. UVOD VRSTE RADIJSKIH POSTAJ PROGRAMSKE SHEME RADIJSKIH POSTAJ METODA IN POTEK DELA GRADIVO Radio Slovenija prvi program Radio Center Radio Velenje PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU SLOVENIJA Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Slovenija Pravorečna analiza informativne oddaje Dogodki in odmevi PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU CENTER Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Center Pravorečna analiza informativne oddaje Slovenija danes PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU VELENJE Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Velenje Pravorečna analiza poročil na Radiu Velenje PRIMERJAVA PRAVOREČNE ANALIZE POSAMEZNIH RADIJSKIH POSTAJ MED SEBOJ ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA VIRI LITERATURA... 24

6 KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz razvrstitve radijskih programov v Sloveniji glede na register Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenija... 2 Graf2: Napačna raba fonema /v/ Dogodki in odmevi Graf3: Napačna raba fonema /v/ Slovenija danes Graf4: Napačna raba fonema /v/ Radio Velenje KAZALO SLIK Slika 1:Shematski prikaz možnega razvoja radijskih programov... 5 KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava programske sheme Radia Slovenija in Radia Center, dne , od ure Tabela 2: Programska shema Radia Velenje, , od 6.30 do 9.35 ure Tabela 3: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Dogodki in odmevi Tabela 4: Analiza napačne rabe fonema v v oddaji Dogodki in odmevi Tabela 5: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Slovenija danes Tabela 6: Analiza napačne rabe fonema /v/ v oddaji Slovenija danes Tabela 7: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Slovenija danes Tabela 8: Analiza napačne rabe fonema /v/ v poročilih na Radiu Velenje... 18

7 1. UVOD Radio je medij, ki je od množično razširjenih časopisov mlajši tri stoletja. Je medij, s katerim poslušalci tkemo najbolj intimne vezi, saj nas spremlja na vsakem koraku ko se peljemo v avtu ali na avtobusu, ko vstopimo v trgovino Radio v svojem bistvu sicer ni vsiljiv medij, se pa njegova sporočila vtiskujejo v posameznikovo podzavest. Pomemben je tudi zato, ker je branje zahtevnejši duševni proces kakor poslušanje. Poslušajo lahko npr. tudi slepi ali nepismeni. Radio je tudi v današnjih časih zelo razširjen medij v Sloveniji. Mediana pomlad 96 je naštela kar 47 medijskih enot, ki jih sestavljajo komercialne postaje (Radio City ), lokalne in regionalne (Murski val, Radio Celje ), nacionalne (Radio Koper ) ter študentske postaje (MARŠ ). Radio velja za množično občilo (Zakon o medijih) in kot tak uporablja jezik, ki nam omogoča, da nadzorujemo in smo nadzorovani. Jezik se ves čas spreminja, je živ organizem, ki se razvija in prilagaja govorcem. Švicarski jezikoslovec F. de Saussure je uvedel pomembno razliko med jezikom kot simbolnim sistemom (la langue) in jezikom kot živim govorom (la parole). Izhajal je iz dejstva, da je jezik sklop pravil, je abstrakten sistem, ki velja v neki skupnosti z namenom sporazumevanja. Po drugi strani pa govor ni sistemski, ampak je konkreten in individualen, zaradi česar ga ne moremo v celoti zajeti v sistem. Govor je dan vsakemu posamezniku, jezika pa se moramo naučiti, je socialna institucija, kodificiran in družbeno utrjen način govora (Ule 2005: 131). Ker je imel radio pomembno vlogo pri širjenju in oblikovanju slovenskega jezika med ljudmi, me bo kot bodočo slovenistko, pa tudi kot pedagoginjo in andragoginjo, v diplomski nalogi zanimalo predvsem, kakšen govor uporabljajo radijski govorci na posamezni radijski postaji ter od česa je to odvisno vrsta programa, vrsta radijske postaje, razlika med branim in nebranim besedilom, funkcija, ki jo opravlja... Menim, da obravnavana tema zaradi samega obsega in osredotočenosti ne le na jezik kot na slovnično prvino, temveč tudi na jezik kot socialno institucijo, kot sredstvo komunikacije v posamezni družbi in sredstvo, s katerim lahko medij v veliki meri vpliva na obnašanje in odzivanje ljudi v družbi, ni zanimiva samo za sloveniste, ampak v širšem spektru tudi za vse pedagoške delavce, sociologe, skratka za vse, ki se ukvarjajo s proučevanjem delovanja človeškega faktorja v današnji družbi. Osrednji del diplomske naloge pa bo posvečen slušni analizi informativnega programa posamezne radijske postaje, s poudarkom na ugotovitvah, kako in v kakšni meri izreka na posamezni radijski 1

8 postaji odstopa od trenutne pravorečne norme. Pri analizi se bom oprla predvsem na slovnico in pravopis trenutno vodilnega jezikoslovca Toporišiča. Analizirala bom govor na treh radijskih postajah različnih snopov govor na nacionalni (Radio Slovenija), komercialni (Radio Center) ter na nekomercialni (Radio Velenje) radijski postaji. 2. VRSTE RADIJSKIH POSTAJ V Sloveniji obstajajo različne radijske postaje. Bistvena razlika med njimi je vir financiranja. Radio kot medij se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Tako v zadnjem času radijski medijski prostor preplavlja precejšnje število komercialnih radijskih postaj. Značilnost komercialnih radijskih postaj je, da stremijo k čistemu dobičku. Do dobička si prizadevajo priti s čim bolj všečno govorno in glasbeno vsebino, ki je blizu čim širšemu krogu poslušalcev. Za razliko od le-teh morajo nekomercialne radijske postaje 30-odstotni delež govorjenega programa ustvariti same, pri čemer gre za kulturne, športne, gospodarske, verske, izobraževalne vsebine, vsebine za (naj)mlajše in (naj)starejše, posebne etnične skupine (Gošte 2012: 7-8). Danes imamo v Sloveniji 97 radijskih programov (toliko jih je vpisanih v APEK agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije). Največje število zajema komercialne radijske postaje brez posebnega statusa (74 radijskih postaj oz. 77 %). Razvrstitev radijskih postaj v Sloveniji: 1 Vrste radijskih postaj Regionalni programi posebnega pomena Lokalni programi posebnega pomena Regionalna mreža lokalnih radijskih programov Študentski programi posebnega pomena Graf 1: Prikaz razvrstitve radijskih programov v Sloveniji glede na register Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenija 1 Razvrstitev radijskih postaj, vpisanih v register Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Dostopno na: ( ) 2

9 1) Regionalni program posebnega pomena (10 oz. 10 %) pokriva tista področja, na katerih živi % prebivalcev RS in ima najmanj 30 % lastnih programskih regionalnih vsebin med 6. in 20. uro. Sofinancira ga država. 2) Lokalni program posebnega pomena (4 oz. 4 %) pokriva področja, na katerih živi največ 10 % prebivalcev RS in ima najmanj 20 % lastnih programskih lokalnih vsebin med 6. in 20. uro. Sofinancira ga država. V to skupino spada tudi Radio Velenje, ki je predmet raziskave diplomske naloge. 3) Lokalni program posebnega pomena, regionalna mreža lokalnih radijskih programov Primorski val (glavni lokalni program posebnega pomena) (2 oz. 2 %). 4) Študentski programi posebnega pomena (0) 5) RTV Slovenija (7 oz. 7 %) - javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ima visoko kakovostno lastno produkcijo programa za vse starostne skupine programske vsebine so v javnem interesu, s tem služi svojemu občinstvu. Financiran je tudi iz državnega proračuna idr. V to skupino spada tudi Radio Slovenija prvi program (A1), ki je predmet obravnave diplomske naloge. 6) Brez statusa (74 oz. 77 %) komercialne radijske postaje, samovoljna, čedalje pogosteje»profilirana«programska vsebina (namenjena npr. točno določenemu profilu poslušalca). V to skupino radijskih postaj spada tudi Radio Center, ena od treh postaj, ki so predmet obravnave te diplomske naloge. 2.1 PROGRAMSKE SHEME RADIJSKIH POSTAJ Shema radijskega programa predstavlja njegov skelet, je njegova notranja zgradba, konstrukcija, načrt in forma radijskega programa. Shema je zrcalo zahtev in potreb, na radiu pa jo oblikujejo tehnično. Iz sheme so razvidni različni poudarki, h katerim teži posamezna radijska postaja, zanimivostni vsebinski sklopi, čemu postaja namenja kulturno pozornost itd. Shema je strogo odvisna od časa, ki določa meje programu. V radijskih programih nikoli ne najdemo brezčasnosti, kar pomeni, da v oddaji na radiu nikoli ne moreš zaslediti pet minut popolne tišine. Soodvisnost s časom je nujno potrebna, zato to dimenzijo pri tem mediju 3

10 štejemo za absolutno normo. Razvoj radijskih programov je tako soodvisen od razvoja radijskih programskih shem, ki so ujete v okvir časovnih norm. (Krišelj 1994: 2) Časovne norme radijskih programov 2 : - sekunda temeljna časovna norma, ki predstavlja v realizaciji programske sheme osnovno obveznost in natančno napoveduje svetovni čas. - minuta ta časovna norma v radijski programski shemi že lahko živi svoje življenje. Obstaja kot pomagalo pri oblikovanju podrobnosti v radijskih programih od odmora do različnih audio efektov. - ura/dan v tej časovni normi se že lahko zvrsti skupek radijskih oddaj, ki predstavljajo del radijskega programa. V tej časovni normi že lahko oblikujemo radijsko programsko shemo. - dan/teden to je časovni ciklus, celotna vsebina se je že končala, ter se s pričetkom tedna ponovno začela ciklusi oddaj. - mesec podobno kot pri tednu, vendar se tu najdejo posamezni programski ciklusi, ker se že osvaja področje. - leto tu pa je shematski preobrat (npr. poletna programska shema). Vsak del programa se odvija v časovni normi leta, in ima samostojne shematske obrise, ki so pogojeni z letnim življenjskim ciklusom. V shematskem prikazu predstavlja pojem programa čas, v okviru katerega oddaja traja. Za klasični radio je značilna programska shema: pozdrav, osrednji vsebinski del in zaključek. Za tovrstne programe je značilno to, da ne moremo izbirati točno določenega dela programa za svoje interesno poslušanje, pri čemer so izjema le informativne oddaje. Slaba stran svobodne strukture programa pa je, da radijski govorci vse nosilne teme napovedujejo v»pozdravu«, ob tem pa dodajajo približne ure ko bodo te oddaje na sporedu. Dobra stran pa je audio efekt, ki je značilen za radio. Na radiu je prisoten neprestano, omogoča»zvočno kuliso«ter pri poslušalcu vzbuja interes za poslušanje. Zgradba svobodnega programa je sestavljena iz tako imenovanih»nosilnih tem«, število leteh pa je odvisno od radijskega koncepta, ki je vnaprej dogovorjen. 2 Klasifikacija časovnih norm po Krišelj 1994: 2-4 4

11 Poznamo tudi»fleksibilne radiofonske izvedbe«, ki se po eni strani bolj približajo bistvu medija, po drugi strani pa bolj angažirajo poslušalca samega. Poslušalec je pri tem odvisen od izbire programa, ki mu ga ponuja medij za vsak dan posebej. Zavedati pa se moramo, da fleksibilnost terja izjemne časovne norme. Slika 1:Shematski prikaz možnega razvoja radijskih programov Predvidevanja glede vprašanja, kako se bodo radijski programi razvijali v prihodnje, so različna. V ospredju razprav so predvsem ekonomski in organizacijski vidiki, ki v zadnjih letih potekajo v znamenju komercializacije, internacionalizacije in multimedialnosti. Struktura radijskih programov postaja vedno preprostejša, sheme so enostavne in poslušalcem ponujajo temeljne informacije o trajanju programa, o času ko so na sporedu, o možnih vsebinah nekaterih dnevnih nosilnih tem (Krišelj 1994: 9 12). 3. METODA IN POTEK DELA Analizirala sem slušno gradivo na treh različnih radijskih postajah Radio Slovenija, Radio Velenje ter Radio Center. Na Radiu Slovenija sem analizirala informativno oddajo Dogodki in odmevi, ki je na sporedu vsak dan v popoldanskem terminu, ob uri in velja za osrednjo informativno oddajo na tem radiu. Na Radiu Center pa sem analizirala informativno oddajo Slovenija danes, ki prav tako velja za osrednjo informativno oddajo in je na sporedu vsak delovni dan ob 19. uri. Na obeh radijskih postajah sem analizirala 4 posnete radijske oddaje. Na Radiu Velenje, kjer osrednje informativne oddaje nimajo, pa sem za analizo uporabila kratka poročila, ki so na radiu predvajana večkrat na dan. Za analizo sem uporabila prb. 10 5

12 kratkih poročil, ki so bila na sporedu ob različnih urah v popoldanskem ter večernem času (ob 14.30, 15.30, in 18.30). Oddaje so bile posnete v juliju in avgustu Vse oddaje sem posnela s pomočjo programa Audiacity 3. Vse zvočne posnetke sem analizirala z metodo slušne percepcije, to je»metoda slušne zaznave in razumske (teoretične) opredelitve«(tivadar 1998: 2). Pri tem nam za analizo govora služi uho, zato govorimo o ušesni/sluhovni/zaznavni fonetiki (Toporišič 2000: 41). Če pa nam za analizo govora služijo tehnične naprave, govorimo o instrumentalni fonetiki (prav tam). Analizirala sem napake v naglaševanju, napačno rabo fonema /v/ oz. rabo, ki se ne sklada s slovensko pravorečno normo ter število narejenih napak. Glede na opravljeno analizo, sem posamezne radijske postaje primerjala med seboj. 4. GRADIVO 4.1 Radio Slovenija prvi program Radio Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ima visoko kakovostno lastno produkcijo programa za vse starostne skupine programske vsebine so v javnem interesu, s čimer radio služi svojemu občinstvu. Financiran je tudi iz državnega proračuna. Prvi program Radia Slovenije izhaja iz 83-letne tradicije Radia Slovenija, ki je z oddajanjem v Sloveniji začel leta Njegovo ogrodje predstavlja odprt informativni program. Če preletimo vsakodnevni spored Radia Slovenije lahko vidimo, da je njegova programska shema izjemno pestra in bogata. Program teži k temu, da bi bil čim bolj podoben televizijskemu programu. Na radiu predvajajo oddaje različnega tipa, nekatere so na sporedu tedensko, druge pa vsakodnevno. Imajo različne vrste vsebin, oddaj in rubrik. Med temi najdemo tako glasbene, kot tudi govorne informativne, izobraževalne in kulturne oddaje. Ker so programske vsebine v javnem interesu, pokrivajo vsebine za zelo širok spekter poslušalcev. Na programu zasledimo oddaje za odrasle, za kmetovalce, za mlade in tudi za otroke. Vsak programski sklop ima tudi svoje uredništvo, ki skrbi za pripravo posameznih 3 Audiacity je brezplačen večjezičen zvočni montažni program in snemalnik, s katerim se lahko snema zvok v živo, pretvarja kasete in plošče v digitalne posnetke ali na CD, ureja zvočne datoteke, MP3, WAV ali AIFF, izrezuje, kopira, reže in meša zvoke ter spreminja hitrosti ali višino tona posnetka Audacity je prosto programje, ki ga razvija skupina prostovoljcev in je na voljo pod splošno javno licenco GNU (GPL). Programe, kakršen je Audacity imenujemo tudi odprtokodna programska oprema, saj je njihova izvorna koda na voljo vsem za študij in uporabo ( ). 6

13 oddaj, ki spadajo pod določen sklop. Ta uredništva so: uredništvo dnevno aktualnega programa, uredništvo izobraževalnega programa, uredništvo programa za mlade, uredništvo feljtonskega programa, uredništvo večernega in nočnega programa. ( ) Zaradi kasnejše lažje primerjave, je v spodnji tabeli prikazana primerjava programske sheme Radia Slovenije ter Radia Center, z dne , od ure. Iz tabele je razvidno, da ima Radio Slovenija veliko pestrejši program, z veliko več različnih vsebin in tematskih oddaj kakor npr. Radio Center, pri katerem iz programske sheme sploh ni razvidna dejanska vsebina oz. program. Tako pri Radiu Center iz programske sheme ne moremo razbrati, ali program zajema kakršnekoli tematske oddaje ter ob kateri uri je določena na sporedu. Edina oddaja, ki je v programski shemi posebej izpostavljena je Slovenija danes, informativna oddaja, ki je na sporedu vsak delovni dan med 19. in 20. uro. 7

14 Čas Program Radio Slovenija Program Radio Center 10:00 Poročila 10:10 Petkov glasbeni oddih 11:00 Poročila Dopoldanski program 11:15 Radi imamo radio 11:50-12:10 Pregled tujega tiska, poročila, na današnji dan 12:10 Ura slovenske glasbe 12:30 14:30 Nasveti, poročila, osmrtnice, novice Opoldanski program 14:30 Labirinti sveta 15:00 Radi imamo radio 15:30 Osrednja informativna oddaja - DIO 17:00 Studio ob 17h, vmes: poročila Popoldanski program 18:00 poročila 18:15 Gremo v kino 19:00 Radijski dnevnik 19:30-19:45 Obvestila, iz sporedov Slovenija danes 19:45 Lahko noč, otroci 20:00 Kulturni fokus Tabela 1: Primerjava programske sheme Radia Slovenija in Radia Center, dne , od ure. 8

15 4.2 Radio Center Radio Center spada v številčno najbolj zastopano skupino radijskih postaj v slovenskem medijskem prostoru, med komercialne radie. O njegovi komercialni naravnanosti priča že hiter pregled spletne strani, kjer nam pod zavihkom program postrežejo zgolj s skromnim programskim spektrom (Tabela 1). Na Radiu Center tako, glede na vsebino programske sheme, ni zaslediti nobenih informativnih, izobraževalnih ali kulturnih oddaj, se pa ponašajo z nazivom»največji slovenski komercialni radio«, na katerem vrtijo največ glasbe. Na spletni strani pod posebnim zavihkom oglaševanje poudarijo, da je pri Radiu Center za oglaševalce najprimernejši prav zaradi njihove ciljne skupine, saj je celoten program usmerjen v»urbano aktivno populacijo v starosti let oz. ožje v populacijo v starosti let, ki je nadpovprečno aktivna in ima nadpovprečno kupno moč«( ). Tako kot je za komercialne radie značilno, tudi Radio Center ne teži k pripravi programa, ki bi pokrival in bil v interesu vseh skupin prebivalstva, ampak je usmerjen na točno določeno ciljno publiko, katero skuša pritegniti s svojo zabavno funkcijo, veliko glasbe ter z najrazličnejšimi marketinškimi potezami v obliki številnih»akcij«, kot so npr. Keš klic, Skrivnostni zvok ipd. Tovrstne akcije so še posebej očiten poskus, kako privabiti in obdržati čim več poslušalcev, saj s tem poslušalce na zelo prefinjen način prisilijo k temu, da so z dogajanjem v akcijah ves čas na tekočem, saj bi sicer lahko zamudili oz. zgrešili»edinstveno priložnost«za sodelovanje v akciji. 4.3 Radio Velenje Radio Velenje je lokalni program posebnega pomena, kar pomeni, da mora imeti najmanj 20 % lastnih programskih vsebin med 6. in 20 uro. Sofinanciran je s strani države. Programska shema zajema predvsem krajše oddaje različnih tematik (npr. gospodarski utrip, kulturni utrip, horoskop, koledar spomina, poročila ). Tovrstne oddaje trajajo v povprečju okoli 15 minut in so razporejene skozi cel dan. Radio Velenje nima osrednje informativne oddaje, ampak so večkrat na dan na sporedu krajša poročila. 9

16 Čas Program 6.30 Poročila 6:45 Koledar spomina 7:00 Horoskop 7:15 Razmere na cestah 7:30 Poročila 7:45 Kulturni utrip 8:00 Petkov pregled športnih dogodkov 8:30 Poročila 8:45 Policijska kronika 9:00 Gospodarski utrip 9:30 Poročila 9:35 Pesem tedna Tabela 2: Programska shema Radia Velenje, , od 6.30 do 9.35 ure Vidimo lahko, da je programska shema Radia Velenje precej bolj razgibana in raznovrstna kot shema Radia Center. Razlog je zagotovo v tem, da spada Radio Velenje v skupino radijskih postaj, ki jih sofinancira država in morajo imeti vsaj 20 % lastnih vsebin med 6. in 20. uro, medtem ko je Radio Center komercialna radijska postaja in ni sofinanciran s strani države, zato tudi nima predpisanih vsebin. 10

17 5. PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE 5.1 PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU SLOVENIJA Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Slovenija Za analizo informativne oddaje na Radiu Slovenija sem izbrala Dogodke in odmeve, ki so na sporedu vsak dan ob uri. Za to oddajo sem se odločila, kar je to osrednja informativna radijska oddaja, ki je predvajana na vseh sedmih programih Radia Slovenija (Radio Slovenija prvi program, RS drugi program (Val 202), RS tretji program (ARS), Radio Capodistria, Radio Maribor, Radio Slovenia International, Pomurski madžarski radio) ( ). Oddaja Dogodki in odmevi se začne z začetnim napovednikom novic, ki jih bomo v oddaji slišali. Kasneje se med oddajo napovednik še enkrat ponovi, tokrat s kratko vsebino novic iz drugega dela oddaje. Skupaj s športom in vremenom je dolžina oddaje približno 40 minut. Celotna oddaja ima več poročevalcev. Vodilni napovedovalec oz. napovedovalka, ki najavlja novice skozi celotno oddajo, novico zgolj napove, nato pa o njej poroča drug poročevalec. Ob posameznih novicah so večkrat posnete tudi izjave različnih govorcev, ki so kakorkoli povezani z vsebino same novice. Zvočna podlaga postane nekoliko glasnejša v kratkem premoru med novicami, kar nam da vedeti, da gre za mejo med eno in drugo novico Pravorečna analiza informativne oddaje Dogodki in odmevi Napačno naglaševanje V vseh štirih oddajah Dogodkov in odmevov sem opazila le nekaj napačnih naglasov, vendar tudi ti niso bili konstantni oz. se niso ponovili pri enaki besedi večkrat. V vseh štirih oddajah sem skupno opazila le šest napačno naglašenih besed. V dveh primerih je bil sicer naglašen pravilen samoglasnik, vendar pa je bil napačne naglasne kvalitete. V ostalih štirih primerih pa je bil naglas na napačnem mestu v besedi. Vse besede, ki sem jih zabeležila kot napačno naglašene, sem prikazala v spodnji tabeli. 11

18 Napačno naglašena beseda (kljub) razplêtu upokójil skupên ízvedbo záostala Bêrlina Pravilno naglašena beseda (glede na SP in SSKJ) (kljub) razplétu upokôjil skúpen izvédbo zaostála Berlína Tabela 3: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Dogodki in odmevi Analiza fonema /v/ Pri analizi fonema /v/ sem opazovala napačno rabo fonema /v/ na različnih mestih v besedah ter izgovor fonema /v/ kot predloga. Opazila sem štiri oblike rabe fonema /v/, ki ni v skladu s pravorečno normo. Določena odstopanja od pravorečne norme se pojavljajo pogosteje kot druga. Vrsta napačne rabe Število napačno rabljenega fonema v oddajah Primeri [ṷ] namesto [w] 3 (30 %) odṷzem; z njim ṷ celoti; ṷ Londonu [w] namesto [ṷ] 1 (10 %) Evropsko [v] namesto [ṷ] 1 (10 %) divjata [v] namesto [w] 5 (50 %) vlada, vladno soglasje, vremenu, vremenska slika, potreboval vsaj Tabela 4: Analiza napačne rabe fonema v v oddaji Dogodki in odmevi 12

19 Napačna raba fonema v - Dogodki in odmevi u namesto w w namesto u. v namesto u v namesto w Graf2: Napačna raba fonema /v/ Dogodki in odmevi Iz zgornjega grafa lahko vidimo, da je v analizirani oddaji največkrat prišlo do rabe fonema, ki odstopa od pravorečne norme pri rabi zobnoustničnega fonema /v/, namesto ustničnoustničnega zvenečega (šumnega) /w/, in sicer v 50 %. V 30 % je govorec namesto ustničnoustničnega zvenečega (šumnega) /w/ izgovoril dvoglasniški /ṷ/. V 10 % pa je govorec namesto /ṷ/ izgovoril /w/ oz. je namesto /ṷ/ izgovoril /v/. Pravorečna norma sicer predvideva, da naj bi pred zvenečim nezvočnikom (npr. vzajemno, vdeti), pred zvočnikom (vlada, vreme) ter za zvočnikom (obrv, obrvni) izgovarjali ustničnoustnični zveneči (šumni) w (Prek, Šeruga 2004: 152), vendar pa govorci pogosto, predvsem pred zvočnikom, namesto tega izgovarjajo kar zobnoustnični v, kar se je pokazalo tudi na analizi informativne oddaje na Radiu Slovenija. Analiza števila ostalih napak Napovedovalec, ki vodi informativno oddajo ima besedilo pred seboj natipkano, gre torej za brano besedilo. Predvidevamo lahko, da je na branje vnaprej pripravljen, zato predvidevam, da je to razlog za relativno nizko število napak. V vseh štirih oddajah sem zasledila vsega skupaj 7 napak napovedovalca. Gre bodisi za to, da se je govorcu zataknilo, da je moral del besedila ponoviti še enkrat od začetka, bodisi za to, da je namesto slovarske oblike uporabil neslovnično ustreznico (npr. včeri namesto včeraj). Večje število napak in mašil sem (kljub temu, da to ni bil predmet analize) opazila pri intervjuvancih. Razlog za to je verjetno tako v tem, da pri njih ne gre za brano besedilo, na branje katerega bi se lahko vnaprej pripravili, kot tudi to, da večina nimam nikakršne govorne izobrazbe, s pomočjo katere bi uravnavali število napak, zmanjšali količino mašil 13

20 5.2 PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU CENTER Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Center Na Radiu Center sem analizirala pravzaprav edino informativno oddajo radia, ki se imenuje Slovenija danes. Na spletni strani radia piše, da gre za»informativno oddajo z vsemi povzetki dneva«( ). Na sporedu je vsak delovni dan od ure. V enourni oddaji slišimo približno štiri dve- do triminutne novice, med vsako novico pa so predvajane povprečno štiri pesmi. Vsega skupaj lahko torej v oddaji izvemo, časovno gledano, precej malo zares informativnega. Tudi sama narava novic je zelo specifična, večinoma se dotika vsakdanjega življenja vsakega posameznika, novice govorijo npr. o zvišanih cenah goriva, o podražitvi mesa, o prvem šolskem dnevu redko v oddaji zasledimo novice o političnih dogodkih, o dogajanju po svetu, o naravnih katastrofah Vendar pa to ne pomeni, da o tem na radiu ne poročajo. Nekajkrat sem namreč zasledila tudi kratke informativne oddaje, imenovane»5 pred uro«, v katerih pa poročajo tudi o tovrstnih novicah. Kljub temu sem bila precej presenečena nad vsebino in obliko oddaje, ki se imenuje informativna in je zanjo v sporedu namenjena cela ura programa. Zanimiva se mi je zdela tudi izbira določenih govorcev oz. intervjuvancev ob posamezni novici. V eni izmed oddaj so npr. pri novici o prvem šolskem dnevu in varni poti otrok v šolo intervjuvali slovenskega športnika Iztoka Čopa, kar se mi je zdela zelo zanimiva, predvsem pa za dotično novico precej nerelevantna izbira. Verjetno je razlog v tem, da želijo na tak način pritegniti poslušalce k poslušanju in pridobiti na zanimivosti in atraktivnosti informativne oddaje, kljub temu da to naj ne bi bila glavna funkcija informativnih oddaj Pravorečna analiza informativne oddaje Slovenija danes Napačno naglaševanje V vseh štirih oddajah sem tudi tukaj zasledila zelo malo napačnih naglaševanj posameznih besed. V analiziranem besedilu sem zasledila tri napačno postavljene naglase, od tega je bil en naglas postavljen na pravilnem mestu v besedi, le kakovost naglasa je bila napačna. Rezultate analize napačnega naglaševanja sem prikazala v spodnji tabeli. 14

21 Napačno naglašena beseda tèških zglêd kómentira Pravilno naglašena beseda (glede na SP in SSKJ) têžkih zgléd komentíra Tabela 5: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Slovenija danes Analiza fonema /v/ V analiziranem gradivu sem opazila odstopanje od pravorečne norme pri rabi fonema /v/ v šestih primerih. Vrsta napačne rabe Število napačno rabljenega fonema v oddajah Primeri [v] namesto [ṷ] 2 (33 %) evroṷ, da v njihove [w] namesto [v] 3 (50 %) vreme [ṷ] namesto [w] 1 (17 %) Pred ṷremenom Tabela 6: Analiza napačne rabe fonema /v/ v oddaji Slovenija danes Napačna raba fonema v - Slovenija danes v namesto u w namesto v u namesto w Graf3: Napačna raba fonema /v/ Slovenija danes 15

22 Iz zgornjega grafa lahko vidimo, da je tudi v tej analizirani oddaji največkrat prišlo do rabe fonema, ki odstopa od pravorečne norme, pri rabi zobnoustničnega fonema /v/ namesto dvoglasniškega /ṷ/, in sicer v 50 %. V 33 % je govorec namesto ustničnoustničnega zvenečega (šumnega) /w/ izgovoril zobnoustnični /v/, v 17 % pa je namesto /ṷ/ uporabil varianto fonema /w/. Analiza števila ostalih napak V analiziranem gradivu v oddaji Slovenija danes sem zasledila skupno 9 napak govorcev, kar, glede na to, da je bilo časovno gledano gradiva precej manj kakor gradiva iz oddaje Dogodki in odmevi, pomeni, da so govorci v povprečju naredili nekoliko več napak. Napake se nanašajo predvsem na neknjižno rabo besed, kot so npr. branit' namesto braniti, al' in ka' namesto ali in kaj, neknjižno poimenovanje krajev oz. prostorov, npr. na Prešercu namesto na Prešernovem trgu 5.3 PREDSTAVITEV REZULTATOV SLUŠNE ANALIZE NA RADIU VELENJE Predstavitev analizirane informativne oddaje na Radiu Velenje Na Radiu Velenje nimajo osrednje informativne oddaje, zato sem za predmet raziskave uporabila več kratkih poročil. Poročila so na sporedu večkrat dnevno (ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 14.30, 15.30, in ob uri) in trajajo od pet do petnajst minut. Za analizo sem uporabila poročila iz popoldanskih terminov (torej tista, ki so na sporedu ob 14.30, 15.30, in ob uri), saj so v tem času na sporedu tudi osrednja dnevna poročila (ob 14.30). Predvidevala sem tudi, da več poslušalcev posluša radio v popoldanskem času. Analizirala sem 10 kratkih poročil na Radiu Velenje. Vsaka oddaja ima na začetku napovednik s povzetkom novic, o katerih bodo v oddaji poročali. Pred vsako novico povedo tudi»naslov«novice oz. kraj dogajanja (npr. Velenje, Bled, Ljubljana, Atene, Haag). Novice bere glavni napovedovalec, vmes pa so posnete tudi izjave različnih govorcev. V ozadju je ves čas zvočna podlaga, ki postane ob napovedi nove novice nekoliko glasnejša in intenzivnejša, verjetno zato, da bi pritegnili pozornost poslušalca in ga opozorili na prehod med novicami ter na to, da se začenja nekaj novega. 16

23 5.3.2 Pravorečna analiza poročil na Radiu Velenje Napačno naglaševanje V informativnih oddajah na Radiu Velenje sem v analiziranem gradivu opazila 9 primerov napačne rabe naglasov, od tega je šlo v treh primerih za napačno kakovost naglasa. Rezultate analize naglaševanja sem prikazala v spodnji tabeli. Napačno naglašena beseda Obrôk Rázporedu Mêgla Blâgovica régionalne ceste Konferênca Sejêm Naenkrát Nádaljujejo Pravilno naglašena beseda (glede na SP in SSKJ) obròk razporédu meglà, mègla Blagôvica regionálne ceste konferénca sêjem naênkrat nadaljújejo Tabela 7: Prikaz rezultatov analize napačnih naglaševanj v oddaji Slovenija danes Analiza fonema /v/ V poročilih Radia Velenje sem opazila le dve obliki napačne rabe fonema /v/, in sicer napačno rabo fonema /v/ pred jezičnikoma l in r ter napačno rabo fonema /v/ kot predloga. 17

24 Vrsta napačne rabe Število napačno rabljenega fonema v oddajah Primeri [v] namesto [w] 11 (79 %) vreme, povzročilo [ṷ] namesto [w] 3 (21 %) ṷ skupni, ṷ strelskem Tabela 8: Analiza napačne rabe fonema /v/ v poročilih na Radiu Velenje Analiza fonema v - Radio Velenje v namesto w u namesto w Graf4: Napačna raba fonema /v/ Radio Velenje V poročilih na Radiu Velenje pri rabi fonema /v/, ki odstopa od pravorečne norme izstopa raba zobnoustničnega fonema /v/ namesto ustničnoustničnega zvenečega (šumnega) /w/, ki predstavlja kar 79 % vseh napačnih oblik. Do takšnih ugotovitev sem prišla predvsem zaradi izgovora fonema /v/ v besedi vreme, ki se je v poročilih pojavila kaj trinajstkrat. V desetih od trinajstih primerov so govorci fonem /v/ izgovorili zobnoustnično. Le trikrat je govorec v besedi vreme fonem v izgovoril kot /w/. Opazila sem, da takšno izreko uporablja vedno isti govorec, medtem ko vsi ostali ta fonem izgovarjajo kot zobnoustnični /v/. V 21 % pa sem opazila, da je govorec namesto dvoglasniškega /ṷ/ izgovoril fonem /w/. Analiza števila ostalih napak V poročilih Radia Velenje sem zasledila kar nekaj napak govorcev, skupno 21. V primerjavi z ostalima analiziranima oddajama je to kar veliko število napak. Pri večini napak gre za to, da se je govorcu med branjem zataknilo, zato je moral besedo ponoviti še enkrat od začetka. V dveh primerih pa je moral od začetka ponoviti cel stavek. V nekaj primerih so govorci tudi napačno naglasili posamezno besedo in se takoj nato popravili. Pojavljajo se tudi neujemanja 18

25 med obliko osebka in povedka, npr.»je izvajala dokaj obsežne investicijska dela«. V enem od primerov se pojavi tudi pomensko nesmiselna poved, ki se glasi»pojavljale se bodo nevihte oz. padavine, deloma nevihte«. 5.4 PRIMERJAVA PRAVOREČNE ANALIZE POSAMEZNIH RADIJSKIH POSTAJ MED SEBOJ Pri pravorečni analizi radijskih postaj sem se odločila za analizo informativnega programa na treh različnih radijskih postajah, na nacionalni, lokalni ter komercialni radijski postaji. Da bi ugotovila kakšne so razlike med informativnim programom posameznih radijskih postaj, sem za analizo izbrala osrednji informativni oddaji ter informativna poročila v popoldanskem terminu. Med seboj sem primerjala sheme informativnih oddaj, iz katerih elementov so sestavljene, napačno naglaševanje besed, oblike rabe fonema /v/, ki se ne skladajo s pravorečno normo ter število ostalih napak, ki se med vodenjem posamezne informativne oddaje pojavljajo. Sklepala sem, da se bo največ napačnih naglaševanj, več napačnih oblik rabe fonema /v/ in tudi več ostalih napak pojavljalo na komercialni radijski postaji, za katero sem predvidevala, da za svoje govorce nima predvidenega izobraževanja, najbolj pravilno pravorečje pa sem pričakovala na nacionalni radijski postaji, torej na Radiu Slovenija, saj tam informativni program vodijo govorci, ki so za to posebej usposobljeni. Ugotovila sem, da ima Radio Slovenija informativno zelo bogato osrednjo informativno oddajo Dogodki in odmevi, ki traja približno štirideset minut, v njej pa so izčrpno zbrani vsi pomembni aktualni dogodki in novice iz Slovenije in sveta. Presenečena sem bila nad sestavo informativne oddaje Slovenija danes na Radiu Center, saj se zelo razlikuje od informativne oddaje Dogodki in odmevi. Slovenija danes je poimenovana kot enourna informativna oddaja in je na Radiu Center na sporedu vsak dan med 19. in 20. uro. Informativnost oddaje je kljub nazivu»informativna oddaja«zelo omejena, saj jo sestavljajo le štiri dve- do triminutne novičke, ves ostali čas pa je namenjen predvajanju glasbe. Ugotovila sem, da je na komercialni radijski postaji zelo malo govora, novice so zelo kratke, jedrnate in večinoma takšne, ki pritegnejo vsakdanjega uporabnika, saj so pomembne zanj in za njegovo življenje. Radio Center je ponaša z nazivom največja komercialna radijska postaja v Sloveniji in za svojo glavno propagando navaja dejstvo, da na tej radijski postaji vrtijo največ glasbe. Glavna naloga radia potemtakem ni več obveščanje in informiranje ljudi, ampak zabavanje, ljudje radia ne poslušajo več zato, da bi slišali poročila, temveč zato, da bi se lahko ob radiu spočili in pozabili na vsakdanje skrbi. S tem se, kot ugotavlja Tivadar, spreminja tudi vloga 19

26 medijskega govorjenega jezika, postaja vse bolj zgoščen in jedrnat, v ospredju pa je glasba, jezik je le še dodatek (Tivadar 1998: 6). Radio Velenje sicer nima osrednje informativne oddaje, vendar poslušalcu kljub temu nudi veliko večjo mero informativnosti kot denimo Radio Center, saj so na Radiu Velenje poročila na sporedu skoraj vsako polno uro. V njih lahko slišimo vse aktualne novice iz Slovenije in sveta, prav tako pa poročila ob določeni uri sestavljata tudi napoved vremena in šport. Rezultati pravorečne analize so pokazali, da pri napačnem naglaševanju med radijskimi postajami ni bistvenih razlik. Predvsem ni velikih razlik med oddajo Dogodki in odmevi ter oddajo Slovenija danes. Res je, da sem v Dogodkih in odmevih zasledila 6, v oddaji Slovenija danes pa le 3 napačno naglašene besede, vendar pa je bila na Radiu Center, zaradi narave informativne oddaje, analizirana precej manjša količina gradiva kakor na Radiu Slovenija. V poročilih na Radiu Velenje pa sem zasledila nekaj več napačno naglašenih besed, in sicer 9, kar je izmed vseh treh radijskih postaj največ. Pri analizi fonema /v/ sem ugotovila, da je na vseh treh radijskih postajah najpogostejša raba fonema /v/, ki ni v skladu s pravorečno normo, raba zobnoustničnega /v/ namesto ustničnoustničnega zvenečega (šumnega) /w/. V Dogodkih in odmevih ter v oddaji Slovenija danes predstavlja tovrstna raba kar 50 % vse napačne rabe fonema /v/, na Radiu Velenje pa kar 79 %. V večini primerov gre pri tem fonemu za izgovor besede vreme in vlada, ki sta pogosto rabljeni v dnevnih informativnih oddajah. Precejšnje število govorcev fonem /v/ v teh dveh besedah namreč izgovarja zobnoustnično. Na Radiu Velenje sem npr. zasledila le enega govorca, ki je besedo vreme vedno izgovarjal s fonemom /w/. O teh dveh primerih, torej o izgovoru fonema /v/ pred jezičnikoma /l/ in /r/, tudi Tivadar pove, da je izgovor normativno sporen, saj bi moral biti v tem primeru dopuščen (vsaj kot varianta) zobnoustnični izgovor, k čemur pritrjuje tudi anketa, narejena med slavisti in rezultati raziskave, ki jo je v svojem članku Fonem /v/ v Slovenskem jeziku opisal Tivadar. Tudi rezultati te raziskave potrjujejo mojo ugotovitev, da spikerji, novinarji in tudi ostali govorci pred jezičnikoma /l/ in /r/ zelo pogosto izgovarjajo [v] (Tivadar 1999: 359). 20

27 6. ZAKLJUČEK Pred začetkom analize sem si postavila pričakovanja, da bo jezik na Radiu Slovenija v veliki meri usklajen s slovensko pravorečno normo, saj sem v pogovoru s sošolko, ki že nekaj let dela na tem radiu izvedela, da pri njih izvajajo precej zahtevno in dolgotrajno izobraževanje bodočih govorcev, ki naj bi jih usposobilo za zborno izreko. Ta pričakovanja so se po analizi potrdila, saj je bilo v informativni oddaji Dogodki in odmevi zaznati najmanj napak in odstopanj od pravorečne norme v vseh treh elementih analize (naglaševanje, raba fonema /v/ ter število ostalih napak). V tem pogledu me je presenetila oddaja Slovenija danes, informativna oddaja na Radiu Celje, saj sem, glede na splošni govor na radiu, pričakovala precej večje odstopanje od pravorečne norme pri napovedovanju novic. Tovrstna pričakovanja se sicer niso uresničila, sem bila pa zato toliko bolj razočarana nad samo sestavo tako imenovane informativne oddaje, saj je bila le-ta povsem v nasprotju z mojimi pričakovanju. Pričakovala sem eno uro poročil, v katerih lahko poslušalec izve vse kar je aktualnega v Sloveniji in v svetu, namesto tega pa sem naletela zgolj na štiri kratke novice in na ogromno glasbe, kar po mojem mnenju ne spada v koncept informativne oddaje, vsaj ne v takšni količini. Na Radiu Velenje sem poslušala poročila ob različnih urah, pri čemer sem ugotovila tudi, da so različno dolga. Določena trajajo le slabih pet minut, medtem ko so osrednja popoldanska poročila dolga dobrih 10 minut in vključujejo tudi vreme in šport. Kljub temu, da radio nima osrednje informativne oddaje, pa sem prepričana, da poslušalcem omogoča precej večjo mero informativnosti kot denimo Radio Center. Največ pravorečnih napak sem prepoznala pri analizi poročil na Radiu Velenje. Za to, da je napak več kot na Radiu Center, je po vsej verjetnosti krivo tudi dejstvo, da je bilo analiziranega precej več glasovnega materiala. V primerjavi z oddajo Dogodki in odmevi pa je to verjetno zato, ker predvidevam, da na radiu nimajo tako dolgotrajnega in učinkovitega izobraževanja za svoje govorce, verjetno na to tudi ne polagajo toliko pozornosti kot na nacionalnem radiu, kot je Radio Slovenija. Vendar pa so vse to zgolj moja predvidevanja, ki pa bi jih želela v prihodnosti še podrobneje raziskati, saj se mi zdi izobraževanje govorcev eden od pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na pravorečje določenega radia. V tej diplomski nalogi sem med seboj primerjala informativni program radijskih postaj iz treh različnih snopov. Pri informativnem programu gre pri vseh treh postajah za brano besedilo, ki se po naravi govora vsekakor precej razlikuje od nebranega. Če je analiza branega besedila na 21

28 Radiu Center pokazala, da govor na tem radiu ne odstopa bistveno od slovenske pravorečne norme, pa sem glede na slišano prepričana, da bi bili rezultati nebranega besedila nekoliko drugačni. Mislim, da bi analiza branega in nebranega besedila posameznih radijskih postaj lahko podala zelo zanimive rezultate, kar bo možno raziskati tudi v okviru magistrskega študija. 22

29 7. VIRI IN LITERATURA 7.1 VIRI Radio Center, 2012: Slovenija danes (30. 8., 3. 9., 6. 9., 7. 9.) Radio Slovenija, 2012: Dogodki in odmevi (29. 8., , 3. 9.) Radio Velenje, 2012: Poročila (26. 8., , 30.8., 3.9., 6.9., 7.9.) Spletne strani APEK: Register radijskih programov. Dostopno na: [ ]. Audacity. Dostopno na: [ ]. Radio Center, 2012: Program. Dostopno na: < [ ] RTV Slovenija, 2012: O prvem. Dostopno na: < [ ]. 2012: Spored. Dostopno na: < [ ]. 2012: Uredništva. Dostopno na: < [ ]. 2012: Oglaševanje. Dostopno na: < [ ]. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Dostopno na: < [ ]. Slovenski pravopis, Dostopno na: < [ ] TIVADAR, Hotimir, 2009: Fonetika in realno gradivo izbira(nje), pridobivanje, urejanje in analiza govorjenih medijskih besedil. Dostopno na: < [ ]. Radio Velenje, 2012: Program. Dostopno na: < [ ]. VALH LOPERT, Alenka, 2009: Nacionalni in komercialni radio jezikoslovčev pogled na radijski jezik. Dostopno na: < [ ]. 23

30 7.2 LITERATURA ŠERUGA PREK, Cvetka, ANTONČIČ Emica, 2004: Slovenska zborna izreka. Maribor: Aristej. PODBEVŠEK, Katarina, 2006: Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. TOPORIŠIČ, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. GOŠTE, Anita, 2012: Izgovor fonema /v/ v sodobnem medijskem govoru. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ULE, Mirjana, 2005: Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Založba FDV. KRIŠELJ, Marijan, 1994: Javna občila in komunikacijska tehnologija Radio. Ljubljana: RTV Slovenija. NOVAK, Peter, 2004: Nekatere značilnosti radia kot množičnega medija. Raziskovalna naloga. Kranj: Ekonomska šola Kranj. TIVADAR, Hotimir, 1998: Govorjeni knjižni jezik njegovo normiranje in samouresničevanje (Ob akustični analizi fonema /v/ na primeru radijskih besedil). Diplomsko delo. Praga, Ljubljana, Lipovci: Filozofska fakulteta. 1999: Fonem /v/ v slovenskem govorjenem jeziku. Slavistična revija : Aktualna vprašanja slovenskega pravorečja. Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole : Podoba in funkcija knjižnega jezika glede na neknjižne zvrsti. Obdobja : Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku. Slavistična revija : Vprašljivost nekaterih»večnih resnic«v knjižnem jeziku - na primeru samoglasnikov. Acta Universitatis Carolinae,

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

RTV KOPER-CAPODISTRIA

RTV KOPER-CAPODISTRIA RTV KOPER-CAPODISTRIA KONTAKTI Regionalni RTV Center Koper Capodistria Služba za trženje Ulica OF 15 6000 Koper Capodistria KP.OGLASI@RTVSLO.SI VODJA Dominga Medoš Dominga.Medos@rtvslo.si +386 (0)5 668

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Oglaševanje na Radiu Slovenija Paketna ponudba 2017 Skupni paketi več radijskih postaj Paket 65 objav - oglaševanje na I. programu, Valu 202, Radiu SI, Radiu MB in Radiu KP I. program 05:00-13:00 PO NE

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Oglaševanje na Radiu Slovenija Paketna ponudba 2019 Osnovni paketi: Prvi + Val 202 Paket 10 objav - oglaševanje na Prvem in na Valu 202 Na Prvem: 5 objav, na Valu 202: 5 objav PRVI 05:00-13:00 PO NE 5

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO SIMONA RUTAR Pregled izobraževanja govorcev v medijih (RTV Slovenija vs. retorične š

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO SIMONA RUTAR Pregled izobraževanja govorcev v medijih (RTV Slovenija vs. retorične š UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO SIMONA RUTAR Pregled izobraževanja govorcev v medijih (RTV Slovenija vs. retorične šole) Diplomsko delo Mentor: doc. dr. Hotimir Tivadar

Prikaži več

DTV izobrazevalna julij_mail

DTV izobrazevalna julij_mail Julij 2013 Preklopite na digitalno. Brezplačno. Na digitalni smo gledalci gospodarji. Gledamo točno to, kar želimo, in točno takrat, ko imamo čas. Preklop na digitalno pomeni, da izberete enega izmed paketov

Prikaži več

Slavistična revija ( je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL

Slavistična revija (  je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL udk 811.163.6 34 Hotimir Tivadar filozofska fakulteta v ljubljani NorMATiVNi VidiK SloVeNŠčiNe V 3. TiSočleTju KNjiŽNA SloVeNŠčiNA Med realnostjo in idealnostjo Slovenski (knjižni) jezik je v strokovni

Prikaži več

D3GO brosura julij_mail

D3GO brosura julij_mail BREZPLAČNO Julij 2013 Televizija na prenosniku, tablici ali pametnem telefonu. Ob kavi v najljubšem baru si oglejte tekmo kar prek tablice. Seznam barov s povezavo WiFi Telemach najdete na www.d3go.si

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in

Prikaži več

Microsoft Word - SLO_priprava.docx

Microsoft Word - SLO_priprava.docx Učiteljica: Katja Kustec Šola: OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Predmet: Slovenščina Razred: 7. Št. ur: 3 + domače delo Vsebinski sklop: Današnja mladina Tema: J. K. Rowling: Harry Potter (katerakoli izdaja)

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted 1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Anja Zakošek ANALIZA GOVORA VODITELJEV V RAZVEDRILNIH ODDAJAH NA TV CELJ

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Anja Zakošek ANALIZA GOVORA VODITELJEV V RAZVEDRILNIH ODDAJAH NA TV CELJ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Anja Zakošek ANALIZA GOVORA VODITELJEV V RAZVEDRILNIH ODDAJAH NA TV CELJE Diplomsko delo Maribor, september 2018 UNIVERZA V

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Ljubljana, 3. 5. OGLAŠEVANJE MED INFORMATIVNIM PROGRAMOM 1 Naročnik: Stranka Ime akcije: Datum ponudbe: maj Časovni pas Št. 15'' oglasov Cena POP TV Med 24ur Popoldne 17h 10 Med

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI ULTIMATIVNI PIKNIK ČEKLIST! 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre ULTIMATIVNI PIKNIK ČEKLIST (v nadaljevanju: nagradna igra),

Prikaži več

(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx)

(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx) 1 JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE, ZBIRANJE, PREDSTAVLJANJE IN SNEMANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLASBENEGA IZROČILA MED SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU ZA JAVNO RADIJSKO ODDAJO SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI»ZA

Prikaži več

cenik_klicev_na_090_komercialne_stevilke_bob

cenik_klicev_na_090_komercialne_stevilke_bob cenik klicev na 090 komercialne številke s storitvijo 090 komercialne številke omogočamo vsem bob uporabnikom klicanje na plačljive številke, na katerih želijo prek telefona dostopati do informacij, nasvetov,

Prikaži več

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE

Drugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

D3 V2 brosura net

D3 V2 brosura net Oktober 2012 Najboljša televizija v visoki ločljivosti. Na pogled POPOLNA. Na dotik ENOSTAVNA. Občutno PRIJAZNA. Najboljša izkušnja pred televizorjem. Zavedamo se, da dobra televizijska vsebina običajno

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI GEN-IJ KVIZ NA RADIU 1 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre GEN-IJ kviz na Radiu 1 (v nadaljevanju: nagradna igra), ki se

Prikaži več

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc VSEBINSKA IZHODIŠČA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnica v letu 2010 načrtuje 74.993 enot prirasta z nakupom oziroma 6.330 naslovov. V okolju s 325.312 prebivalci je to 231 enot na 1000 prebivalcev. Načrtujemo

Prikaži več

STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«

STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI« STATISTIČNA ANALIZA SIMPLIA»NOČI V STARI LJUBLJANI«1. 6. 214 13. 1. 214 OSNOVNI POJMI Objava Samostojna, od drugih objav ločena enota sporočanja, ki vsebuje geslo (trigger). Publiciteta Zbirka objav, ki

Prikaži več

PORAJAJOČA SE PISMENOST

PORAJAJOČA SE PISMENOST PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo

Prikaži več

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI Canyon multimedijski MP3 predvajalnik Artikel: CNR-MPV2 Opozorilo: Pred uporabo pozorno preberite navodila za uporabo. Podrobna navodila se nahajajo na priloženem CD mediju. Opozorilo: Pred uporabo napolnite

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019

IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj

Prikaži več

Za Uk Net - Marec 2009.indd

Za Uk Net - Marec 2009.indd za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja

Prikaži več

Poročilo medijskih objav LIONS KLUB Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB Press CLIPPING d.o.o., Kraljevič

Poročilo medijskih objav LIONS KLUB Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB Press CLIPPING d.o.o., Kraljevič Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 27.08.2012 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LEO KLUB LIONS KLUB 2 3 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386

Prikaži več

MIX OSO Pivka_mail

MIX OSO Pivka_mail Paketi D3i OŠO MIX Pivka Že od 31,90 EUR/mesec November 2013 Najboljša izkušnja pred televizorjem. Več kot 120 TV programov Več kot 50 radijskih programov Najboljši nabor športnih lig Programi v visoki

Prikaži več

BDV-N890W/BDV-N790W

BDV-N890W/BDV-N790W Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

PRAVILA Naj božična pesem

PRAVILA Naj božična pesem PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI»IŠČEMO NAJ BOŽIČNO PESEM«1. člen (Splošne določbe) 1.1. Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»iščemo NAJ BOŽIČNO PESEM«. 1.2. Izvajalec nagradne igre je

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Microsoft Word - 3. razred.docx

Microsoft Word - 3. razred.docx MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poim

Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poim Siddharta je šest članska slovenska rockovska skupina Nastala je leta 1995 Je najuspešnejša in najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Poimenovala se je po znanem romanu nemškega pisatelja Hermana

Prikaži več

PONUDBA ŠPORT 2012 RADIO SLOVENIJA VAL 202

PONUDBA ŠPORT 2012 RADIO SLOVENIJA VAL 202 PONUDBA ŠPORT 2012 RADIO SLOVENIJA VAL 202 ŠPORTNE VSEBINE NA RADIU SLOVENIJA v letu 2012 VAL 202 Leto 2012 na Radiu Slovenija Val 202 prinaša bogato izbiro športnih dogodkov, ki se raztezajo skozi celotno

Prikaži več

ADSL trojcek brosura_mail

ADSL trojcek brosura_mail Julij 2013 ADSL TROJČKI Telemachovi trojčki tudi pri vas doma! Vse tri storitve v enem paketu. Da bi vam zagotovili paketno storitev, ki vam je prek lastnega omrežja do sedaj nismo mogli, smo oblikovali

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica

Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja  Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Glasbena pismenost in vloga knjižnice izzivi za prihodnost Joško Senčar Storitve za ciljne skupine prebivalcev Glasba in njen pomen Glasba in zvok Vpliv glasbe na ljudi odziv celotnega organizma različno

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 011-3201835 Ljubljana, 4.1.2019 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT

Prikaži več

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE

NOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..

Prikaži več

PROJEKTNA NALOGA ORGANIZACIJA TURISTIČNEGA OGLEDA BERLINA mentor: Janez Černilec, prof.. Avtorji: 1. Roman Jenko 2. Irma Vesel 3. Milan Novak Marec 20

PROJEKTNA NALOGA ORGANIZACIJA TURISTIČNEGA OGLEDA BERLINA mentor: Janez Černilec, prof.. Avtorji: 1. Roman Jenko 2. Irma Vesel 3. Milan Novak Marec 20 PROJEKTNA NALOGA ORGANIZACIJA TURISTIČNEGA OGLEDA BERLINA mentor: Janez Černilec, prof.. Avtorji: 1. Roman Jenko 2. Irma Vesel 3. Milan Novak Marec 2011 1. AT KAZALO VSEBINE KAZALO SLIK Komentar [JC1]:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI S KRKO POD TUŠ 1. člen (Splošne določbe) 1.1. Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»s Krko pod tuš«.

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI S KRKO POD TUŠ 1. člen (Splošne določbe) 1.1. Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»s Krko pod tuš«. PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI S KRKO POD TUŠ 1. člen (Splošne določbe) 1.1. Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»s Krko pod tuš«. 1.2. Izvajalec nagradne igre je Radio Krka, d.o.o.

Prikaži več

MEDIA KIT 2019 NAJBOLJ PRODAJANA ŽENSKA REVIJA NA SVETU Fotografija: ARHIV COSMOPOLITANA

MEDIA KIT 2019 NAJBOLJ PRODAJANA ŽENSKA REVIJA NA SVETU Fotografija: ARHIV COSMOPOLITANA MEDIA KIT 2019 NAJBOLJ PRODAJANA ŽENSKA REVIJA NA SVETU COSMOPOLITAN je revija za zabavna, inteligentna in neustrašna dekleta, ki od življenja pričakujejo veliko. Želijo biti urejena, slediti zadnjim modnim

Prikaži več

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija 1 1. oktober NEDELJA, :00 Tedenski izbor Živ žav blok po oddaji (7,2 EUR) Džamila in Ala

Ponudba za oglaševanje na TV Slovenija 1 1. oktober NEDELJA, :00 Tedenski izbor Živ žav blok po oddaji (7,2 EUR) Džamila in Ala 1. oktober NEDELJA, 1. 10 6:00 Tedenski izbor Na obisku 12.00 redni blok 12:50 (7,2 EUR) 13:00 Prvi dnevnik blok pred šport 13:20 blok pred vreme 13:25 14:00 Ptuj 2017 3. del Zabava redni blok 16:55 (9,6

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO TADEJA GORŠE Analiza neverbalnih sredstev in govora pri voditeljici Sveta na Kanalu

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO TADEJA GORŠE Analiza neverbalnih sredstev in govora pri voditeljici Sveta na Kanalu UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO TADEJA GORŠE Analiza neverbalnih sredstev in govora pri voditeljici Sveta na Kanalu A Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Hotimir Tivadar

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI P O R O Č I L O O S P R E M L J A N J U I N Z A G O T A V L J A N J U K A K O V O S T I v letu na AKADEMIJI ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO V LJUBLJANI Komisija za sestavo poročila: Predsednik:

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

(Microsoft Word - Ponudba \232port_kon\350na.docx)

(Microsoft Word - Ponudba \232port_kon\350na.docx) PONUDBA ŠPORT 2012 RTV SLOVENIJA ŠPORTNE VSEBINE NA TV SLO 2 V LETU 2012 Leto 2012 na TV SLO 2 prinaša bogato izbiro športnih dogodkov, ki se raztezajo skozi celotno leto in tako ponujajo oglaševalcem

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO BARBARA BRNOT Primerjava nebesednih prvin pri govorcih in voditeljih v oddaji Odmevi

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO BARBARA BRNOT Primerjava nebesednih prvin pri govorcih in voditeljih v oddaji Odmevi UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO BARBARA BRNOT Primerjava nebesednih prvin pri govorcih in voditeljih v oddaji Odmevi Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

Prikaži več

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI , MŠ: TRR: tel.: (03) , /fax: (03)

v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI , MŠ: TRR: tel.: (03) , /fax: (03) v v studio VTV STUDIO, d.o.o. Žarova cesta 10, 3320 Velenje ID: SI 57097259, MŠ: 5495016 TRR: 24302-9003866089 tel.: (03) 898 60 00, /fax: (03) 898 60 20 E-mail: vtv.studio@siol.net, http://www.vtvstudio.com

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI

PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI PRAVILA ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI IŠČEMO NAJ PIKNIK PLAC 1. člen (splošne določbe) (1) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre IŠČEMO NAJ PIKNIK PLAC (v nadaljevanju: nagradna igra), ki se

Prikaži več

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc

Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh

Prikaži več

Erasmus+ v Bragi na Portugalskem Slogan ustanove Braga Mob:»Welcome to Your Professional & Cultural Journey«v celoti povzema to, kar smo Marija Lekše,

Erasmus+ v Bragi na Portugalskem Slogan ustanove Braga Mob:»Welcome to Your Professional & Cultural Journey«v celoti povzema to, kar smo Marija Lekše, Erasmus+ v Bragi na Portugalskem Slogan ustanove Braga Mob:»Welcome to Your Professional & Cultural Journey«v celoti povzema to, kar smo Marija Lekše, Andreja Potrč Petrovič in Jerca Božič Kranjec med

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro

PROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših

Prikaži več

(Microsoft Word - Angle\232\350ina)

(Microsoft Word - Angle\232\350ina) PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista

Prikaži več

Mojtelemach brosura_junij 2015_mail

Mojtelemach brosura_junij 2015_mail Naročniški portal MOJ TELEMACH. Junij 2015 Uredite naročilo, ne da bi vstali iz naslanjača. Za preprostejši pregled naročenih storitev, računov in opravljenih klicev ter naročanje dodatnih storitev ipd.

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk

Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 09. 10. 2013 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD 1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

03C

03C Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega

Prikaži več

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA

RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

Microsoft Word - Predstavitev Ringaraja net_junij 2009.doc

Microsoft Word - Predstavitev Ringaraja net_junij 2009.doc OGLAŠEVANJE NA SPLETNEM PORTALU ZA STARŠE in BODOČE STARŠE Na portalu Ringaraja.net so na voljo različne možnosti oglaševanja, ki omogočajo tako doseg celotne ciljne javnosti, ciljanje po posameznih vsebinskih

Prikaži več

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs

Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in

Prikaži več