Matja~ BABIC OBSEG IN NACIN POUČEVANJA S~9VNICE PRI POUKU GRSCINE V GIMNAZIJI.., l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre str
|
|
- Matic Jelen
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Matja~ BABIC OBSEG IN NACIN POUČEVANJA S~9VNICE PRI POUKU GRSCINE V GIMNAZIJI.., l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre strani latinščine Kakor je učence že težko navdušiti za latinščino, si vendarle lahko pomagamo z različnim: - V slovenščini in drugih sodobnih jezikih je veliko latinskih tujk, velikokrat nam pnde v uho kakšno latinsko reklo kot Mens sana in corpore sano ali In vino veritas. - Iz latinščine so se razvili romanski jeziki. Če se učimo latinščine, se bomo pozneje veliko laže učili romanskih jezikov. - Latinščina je še danes strokovni jezik v medicini in večini naravoslovnih ved. - Latinska slovnica (čeprav je samo predelava grške) je bila vzor slovnicam sodobnih jezikov. Če se učimo latinske slovnice, dobimo lep pregled nad jezikovno ureditvijo nasploh. In tako naprej. Latinščina ima pred grščino torej še prednost, da se jo je razmeroma lahko učiti: če izvzamemo imenske sklanjatve in nekaj zaimkov, je oblikoslovna ureditev razmeroma preprosta in odvisna bolj od končnic kakor od tvorbe osnove. V grščini je težišče glagolske ureditve na osnovi, ne na končnici. l. 2. Neposredne koristi grščine Ni torej težko prikazati neposredne koristi latinščine, četudi je malo teže kot pri sodobnih jezikih. A saj tudi pri sodobnih jezikih ni vedno lahko. Pri angleščini, nemščini ali španščini že, a čisto drugače je, če bi radi učence spravili k pouku švedščine, romunščine ali recimo jezika joruba1. Če prav premislimo, je načelo, po katerem se je treba učiti jezikov samo zaradi sporazumevartja, nepošteno do vseh svetovnih jezikov razen tistih, ki jih - govori zelo veliko ljudi (npr. kitajščina, angleščina) 1 Govori se v Beninu v zahodni Afriki.
2 90 Keria VII se uporabljajo kot sredstvo sporazumevanja med ljudmi, ki sicer govorijo vsak svoj jezik (npr. svahili ali malajščina). Če obvelja samo to načelo, potem se slabo piše vsem jezikom na svetu razen morda kakšnim dvajsetim - od skoraj 5000, kolikor jih danes še obstaja! V stari grščini je "neposredne" koristi veliko manj: - Seveda ima slovenščina veliko tujk iz grščine, a te ne padejo tako v oči kot latinske. Grško zna dandanes malokdo, zato bomo morda kdaj slišali Festina lente, a nikoli ~m:uoc: ~p():otwc;. - Obstaja priročnik za učenje jezika Cicero, ne priročnik Demosten. - Iz stare grščine se je razvila samo nova grščina, samo en jezik torej. Kdor bi se kdaj hotel učiti nove grščine, bi se učil kar nove grščine. Gotovo se ne bi prej trudil s staro. - Stara grščina v Zahodni Evropi niti v srednjem niti v novem veku ni bila mednarodni sporazumevalni jezik. - Latinski slovničarji so se sicer res učili od grških, vendar so slovnični izrazi latinski, tudi slovnica sodobnih zahodnoevropskih jezikov se da veliko laže zvesti na latinsko kot na grško. Na vprašanje:»čemu stara grščina?«je potemtakem veliko teže odgovoriti kot na vprašanje:»čemu latinščina?«1. 3. Grški dosežki so manj oprijemljivi od rimskih l. 3. l. Kultura in civilizacija: Učence lahko za staro grščino navdušimo kvečjemu tako, da jim opisujemo dosežke grške misli in grške umetnosti. Rimljani so postali pravo omikano ljudstvo šele takrat, ko so od Grkov (deloma preko Etruščanov) prevzeli pisavo, mitologijo, književnost, znanost in še marsikaj. Grški dosežki torej niso tako oprijemljivi kot rimski. - V Ljubljani imamo rimski zid, ne grškega; naše ceste so zgrajene po poteku rimskih, ne grških cest. - Romanske jezike srečamo na vsakem koraku, novo grščino slišimo samo na počitnicah v Grčiji. - Vsakdo izmed nas je pri zdravniku že dobil recept,!<jer piše kaj po latinsko, medtem ko uporabljamo grške črke samo posamič pri matematiki in fiziki, a še tam so se nam, ko smo se jih učili, zdele bolj simboli kot glasovna znamenja Abeceda in pravopis Dodatna težava je zaradi abecede in pravopisa. Tudi prvi vtis je pri latinščini drugačen kot pri grščini. Če kdo prvič vidi napisano Historia est
3 Matjaž BABIČ: Obseg in način poučevanja slovnice pri pouku grščine v gimnaziji 91 magistra vitae ali IMPERIVM ROMANVM, zna vse brez težav prebrati, vse besede se mu zdijo znane. A če vidi napisano fvw lh cri::cxu-r6v ali 'Ev &.px.~ ~v o Myoc;, ga prevzame strah. Črke so nekam čudne, opremljene so z vejicami in kljukicami. In ker smo do neznanega ponavadi nezaupljivi, se tudi pri začetku grščine ne moremo zanašati na začetno naklonjenost - prej narobe. Latinščina se nam zdi znana.od prvega trenutka, medtem ko so grške besede zakrinkane, oblečene v neznano pisavo. Povedano drugače: kar nekaj časa mine, preden grško besedilo zares spregovori. Tudi ko znamo brati, grške besede še dolgo ni moč kar tako prepoznati s pogledom, kot včasih pogledamo besedo, zapisano v latinici. Skratka, najsi je želja po učenju grščine še tako velika, jo je težko prenesti čez uvodne ure; tiste neizogibne uvodne ure, brez katerih se grščine ne da niti brati, kaj šele razumeti. l Obsežno oblikoslmje Oblikoslmje je obsežno, besedni zaklad prav tako, pri pouku se ga ne da zajeti niti približno. Grškega oblikoslmjaje, kot vsak, ki se uči grščine, občutili na lastni koži, več kakor latinskega. - Pri sklanjatvah še nekako gre. Latinščina jih ima pet, grščina samo tri, a znotraj 3. sklanjatve je toliko različnih vzorcev, da bi iz nje lahko naredili vsaj še dve. - Tudi pridevniških tipov je več: latinščina ima pravzaprav 3: bonus (3 oblike), brevis (2 obliki) in memor (1 oblika) Grščina jih ima 6: croc.p6c;, crwc.ppwv, crotc.p~c;, ~Me;, x_otplelc;, poleg njih še pridevnike z eno obliko kot &prcot~ ali rtev"y)c;, da o skrčenih pridevnikih in izjemah kot rcomc; raje ne govorimo. Vsaj prve 4 tipe je nujno treba poznati. - Pri glagolu je že časovnih osnov skoraj toliko, kot je v latinščini časov. Nato pridejo nakloni in načini - vsega je več kot v latinščini. - Še huje: notranja ureditev grškega glagola se močno razlikuje od latinskega. Latinski glagol izraža samo časovno stopnjo, medtem ko izraža grški glagol tudi in predvsem glagolski vid. Indikativne oblike izražajo oboje (glagolski vid in časovno stopnjo), ostale samo glagolski vid. Seveda je izjema futur, ta izraža namreč samo časovno stopnjo. V latinščini lahko začnemo z naštevanjem:»glagol pozna sedanji čas, nedovršni pretekli čas, pretekli čas, predpretekli čas, prihodnji in predprihodnji čas.«skoraj tako je tudi v slovenščini, zato lahko nadaljnjo razlago izpustimo. V grščini je treba, preden sploh začnemo obravnavati čase, vedeti: a) kako je glagolski vid razporejen po osnovah, b) kaj vse posamezne stopnje izražajo, c) kako jih prevajamo in č) kako je z vidom v slovenščini. Resnici na ljubo se grški glagol po pomenskih skupinah od slovenskega
4 92 Keria VII razlikuje dosti manj kakor latinski, le da podobnost ni tako očitna. Pri pouku grščine se da v tem pogledu lažje navezovati na pouk slovenščine, a od davnih časov je navada, da se grščina obravnava vzporedno z latinščino in ne s slovenščino. Poleg tega je v navadi, da uči grščino učitelj latinščine in ne slovenščine. l Obsežno besedišče Dodatna težava je besedni zaklad: grško besedišče je bogatejše in bolj raznoliko od latinskega. zato si ne moremo niti misliti, da bi ga učenci osvojili vsaj večino. Več je členic in - kar je najhuje - tudi pri veznikih ni pravega reda. Poglejmo si za primer stavčna vprašanja: - V latinščini se uvajajo z -ne, num in nonne. Vsaka izmed teh vprašalnic se uporablja pod določenimi pogoji in mč drugače. - Kako je v grščini: latinskemu -ne ustrezata v grščini &ptx in~; kjer ima latinščina nonne, ima grščina lahko kakršno koli skupino členic z nikalnico ou: ouxouv, ou µeno~, ou a~, ou n nou in podobne; latinskemu num ustreza kakršna koli skupina členic, da le vsebuje nikalnico µ~: µ~ sam, µ~ n, µ~ ouv, µ~ m.i in podobne. Grška slovnica se zdi ob taki razlagi neurejena - kot da bi bilo vse vseeno. l Pravila ne veljajo splošno Zaradi razmeroma velike (tudi pomenske) samostojnosti sklonov, časovnih osnov, naklonov in neosebnih glagolskih oblik je skladnja zelo sproščena, pravila držijo kvečjemu z zanesljivostjo 90%. l Razlage se ne da krčiti In vendar kljub tolikšnemu bogastvu grškega oblikoslmja ne moremo pri razlagi izpustiti ničesar bistvenega. Grške oblikoslovne prvine so namreč med sabo tako prepletene, da nam tako krajšanje ne prihrani čisto nič razlage: - Tudi če iz slovnice izpustimo ves perfekt, bo treba vseeno razlagati glagolski vid. - Tudi če molče obidemo glagole na -µ~, bo treba vseeno razlagati osnovna načela o zgradbi glagolske oblike. l. 4. Razmerje med oblikoslmjem in skladnjo l. 4. l. Pregled slovnic Če si ogledamo nekaj latinskih in grških slovnic podobnega obsega, ugotovimo, da se grško oblikoslovje od latinskega razlikuje še v eni pomembni značilnosti: -V Koprivovi Latinski slovnici (Kopriva 1989) obsega oblikoslmje strani
5 Matjaž BABIČ: Obseg in način poučevanja slovnice pri pouku grščine v gimnaziji (92 str.) in skladnja (brez odvisnega govora) strani (204 str.). - V Bradačevi Grški slovnici (Bradač 1968) je oblikoslmje na straneh (141 str.) in skladnja na straneh (69 strani}. V latinski slovnici je torej oblikoslmja 31 % in skladnje 69%. V grški slovnici je oblikoslo\ja 67% in skladnje 33%. Pred sabo imamo torej skoraj zrcalno sliko. - Kot primer zelo zgoščene latinske slovnice lahko vzamemo Bortolussijevo kratko slovnico (Bortolussi (1999)): nasproti 104 stranem glasoslo\ja in oblikoslo\ja stoji 168 strani skladnje, razmerje je torej 38% : 62%. - V trenutno najbolj znani grški šolski slovnici Bornemanna in Rischa (Bornemann 1968) je razmerje naslednje: na glasoslo\je in oblikoslo\je odpade 161 strani, na skladnjo 144, kar pomeni (če ne štejemo dodatkov) slabih 53% za glasoslmje z oblikoslo\jem in 47% za skladnjo - V Dukatovi grški slovnici (Dukat) je razmerje drugačno: oblikoslo\je na straneh (168 str.), skladnja na straneh (196 str.); oblikoslmje 46%, skladnja 54 %. - Še zanimiveje si je na hitro pogledati grško slovnico, izšlo v zbirki Langenscheidt (Stock 2002). Grška slovnica prav zares ne more biti tanjša od nje. Snov je skrčena, zgoščena in ožeta na najnižji možni obseg. Razmerje v njej je naslednje: oblikoslmje se obravnava na straneh (77 str.), skladnja na straneh (21 str.) Oblikoslmjaje 78%, skladnje samo 22 % Izsledki Številčni podatki nam potemtakem povedo, da: -je v grški slovnici skladnje manj ali približno toliko kot oblikoslo\ja; - se da skladenjski del še skrčiti; če krajšamo slovnico, je laže krčiti skladnjo kot oblikoslmje. To se lepo vidi po razmerju med oblikoslmjem in skladnjo, če velike slovnice primerjamo z manjšimi (šolskimi): v najkrajši grški slovnici (Stock 2002) je delež skladnje najmanjši. l Razlaga Kako je mogoče, da shaja grška slovnica z manj skladnje kot latinska? V latinskem oblikoslo\ju so imenske in glagolske oblike izgubile precej svojega prvotnega slovničnega pomena, zato jih ni moč razlagati zunaj sobesedila oziroma zveze, v kateri nastopajo. Primer za to je latinski konjunktiv, ki je skozi zgodovino latinščine pridobil toliko novih vlog, da jim lahko najdemo zgolj zelo splošen skupni imenovalec, npr. izražanje subjektivnosti ali kaj podobnega. Nič takega torej, kar bi lahko na hitro
6 94 Keria VII razložili ob spoznavanju oblike. Spričo tega nimamo druge izbire, kakor da si vso razlago (ali vsaj večji del) prihranimo za pouk skladnje Zgodovinski vidik Dodatna posebnost grščine je, da mora celo opisna slovnica dostikrat poseči po zgodovinskem glasoslo\ju, da lahko razloži enotnost v različnosti oblik klasične atiščine in učence hkrati pripravi na srečanje z jezikom Iliade in Odiseje, kjer je podobnosti s (prozno) grščino 5. in 4. stoletja manj, kot se zdi na prvi pogled. Oglejmo si znameniti nagovor Odiseja Navzikaji, ki velja tako po vsebini kot po slovnični zahtevnosti za primernega za obravnavo v šoli (Odiseja VI, ): youvouµal cre, &vacrcra lkoc; vu ne; ~ ~po-roc; focri. d µtv ne; &eoc; focri, -rot odpavov edpuv žxoucriv, '.Ap-rE:µioL cre šywye, Lhoc; xoup~ µeyci/..oio, dooc; -re µtye&6c; -re cpu~v :r &yxicr-ra Hcrxw Tudi za učenca, ki je zelo dobro seznanjen s slovnico klasične dobe, je za razumevanje teh verzov potrebno nemalo dodatne razlage. Vesten učitelj bo posebej pojasnil v prvi vrstici glagolsko obliko youvouµai, v drugi "nepravilno" obliko nepravilnega glagola dµl in kazalni zaimek -roi v vlogi oziralnega, v tretji dajalnik xoup~ in rodilnik µeyci/..orn, v četrti tožilnik ozira in posebno branje v Hcrxw. 2. Primeri za razliko med šolsko in opisno slovnico 2. l. Poenostavitve v oblikoslo\ju Šolska razlaga sklanjatev o- in a- sklanjatev razlagamo tako, da obliko razdelimo na nespremenljivi del (osnovo) in spremenljivi del (končnico) o-sklanjatev a-sklanjatev A6y-oc; xwp-a A6y-ou xwp-ac; My-"! xwp-q. itd. Če vzorec prikažemo tako, lahko po njem z lahkoto sklanjamo v6µoc; ali.\teci Jezikoslovna obravnava Toda v resnici je bilo, kot nas učijo primerjalni jezikoslovci, drugače: samostalnik o-sklanjatve bi morali razdeliti na deblo in končnico, tako da bi bila prava slika:
7 Matjaž BABIČ: Obseg in način poučevanja slovnice pri pouku grščine v gimnaziji 95 A6yo-c, A6you < *A6yo-o Aby'f < *A6yo-e:L xwpa xwpa-c, *xwpa-e:l (krčenje že v ide.) Samo tako lahko končnice o- in a-sklanjatve spravimo v zvezo s 3. sklanjatvijo. Taka razlaga že čisto na začetku bi učence samo zmedla, a ne bi se ji mogli izogniti, če bi hoteli biti dosledni tako kot pri cpu:a<x~ < *cpu:a<xxc, in 7tOAL-c,. Zato si približno razdelitev raje izdelamo sami Poenostavitve v skladnji Particip Particip npr. je v latinski slovnici sicer pomembna stavčna sestavina, a vendar ni tako nepogrešljiv kot v grščini (µ<xv IM.vw yp&cpe:l v proti µ<xv IMvw ypticpwv). Grška naklona konjunktiv in optativ imata v grščini samostojne pomenske odtenke. V latinščini deluje konjunktiv (kot je bilo že povedano v ) bolj kot obvezna lastnost določene stavčne zgradbe, ne da bi sam po sebi kaj izražal. In tako se zgodi, da velja v grščini večina skladenjskih pravil samo v - recimo - 90% primerov. Oglejmo si za zgled grške odvisnike za verba timendi Odvisniki za verba timendi "Pravilo" in "izjeme" V šoli (se) učimo, da so ti odvisniki za v grščini vselej zanikani: včasih zµ~, včasih zµ~ ou. Naklon je konjunktiv za glavnim časom in optativ za stranskim časom. Tako je postavljeno pravilo in ponavadi je tudi res tako. A zamolčimo, da so namerni odvisniki za verba timendi lahko tudi drugačni, v njihje naklon lahko tudi: - konjunktiv za stranskim časom; - indikativ (če se izraža mnenje, ne bojazen); - optativ z &v (možnost); In še zadnji udarec: kadar se izraža vzrok bojazni, je v grščini je kot dopolnilo tovrstnim glagolom dovoljen tudi čisto navaden odvisnik s on Razlaga Šolska razlaga odvisnikov za verba timendi je torej zelo poenostavljena, pove se pač samo najnujnejše. A če pogledamo od blizu, vidimo, da konjunktivv teh odvisnikih ne stoji samo zaradi slovničnega pravila, temveč zato, ker je ena izmed njegovih osnovnih nalog izražanje volje. Ko se pomen odvisnika ne ujema več z njegovo osnovno nalogo, lahko brez težav prepusti prostor drugemu naklonu.
8 96 Keria VII Prevajanje glagolskih oblik v slovenščino Za prevajanje v slovenščino je v grščini težko dati jasna in preprosta navodila. Razlike med sncxloeu&yj in znencxlow-rn se v slovenskem trpniku kratkomalo ne da izraziti. Slovenski trpnik vedno izraža stanje, medtem ko E1tCXlOeu-l.tlJ izraža dogodek. Stavek moramo v prevodu torej spremeniti v tvornik. To še ne bi bilo nič hudega, ko ne bi imeli težav tudi pri aktivnih oblikah: indikativu &ncxlowacx ustreza slovenski dovršni preteklik, medtem ko nencxloeuxcx izraža stanje v sedanjosti. Ker izraža v slovenščini stanje samo trpnik, bi morali v prevodu grški aktiv spremeniti v slovenski trpnik. A ker se tako ponavadi ne dela, se moramo znajti vsakič posebej Brezizhodno? 3. Možne rešitve Položaj je navidez brezupen. Kamor koli se obrnemo, povsod težave: - učence je teže pridobiti; - več se je treba učiti; - na razpolago je manj ur (315, 280 ali še manj). - pogosto je treba pri pouku poenostavljati, da snov ostane pregledna Predlogi l. Zgodovina pouka Grščina je imela že dolgo v gimnaziji nekoliko drugačno vlogo kot latinščina: namenjena je manj splošni jezikovni izobrazbi in bolj branju. Zato bi se veljalo pri pouku v gimnaziji usmeriti v izvirna besedila. Seveda si ne delamo utvar, da bi lahko pri današnjem obsegu ur kdaj prišli s slovnico tako daleč, da bi lahko "v miru" (t. j. ko bi že znali iz slovnice vse, kar je treba znati) začeli spoznavati grška besedila v izvirniku. Učenci bodo pač prebrali tisto, kar bodo prebrali med delom z učbenikom. Če si tudi še tako želimo, da bi bilo drugače, bo - vsaj zaenkrat - najbrž ostalo pri tem Krčenje skladnje Kot smo videli zgoraj ( ), se da grško skladnjo ob zmerno temeljiti obravnavi oblikoslmja zelo skrčiti. Tako bi lahko ravnali pri pouku: raje ura skladnje manj in več dela z besedilom.
9 Matjaž BABIČ: Obseg in način poučevanja slovnice pri pouku grščine v gimnaziji Navezovanje na slovenščino Pri razlagi tistih vrst stavkov in skladenjskih zvez, v katerih je grški stavek zgrajen bolj sproščeno kot latinski, se ne sklicujmo na latinščino, ampak na slovenščino; če se slovenščina in grščina v izrazu ujemata, lahko razlago opustimo (npr. sosledica časov) Razlaga osnovnih pojmov Izogibajmo se širšim uvodnim pregledom ali razlagi pojmov, če nismo prepričani, da so res takoj potrebni in dajih bodo učenci razumeli. Zlasti je treba paziti, da nas ne zanese predaleč v zgodovinsko slovnico Združena obravnava skladnje Sorodna skladenjska poglmja se splača obravnavati skupaj, če jih le lahko spravimo pod okrilje ene razlage: - npr. namerni odvisniki in odvisniki za verba timendi; - obravnavati pogojne, časovne in dopustne odvisnike skupaj za natančnost in celostno jezikovno izobrazbo morda res ni najbolje, a dobi smisel, če hočemo kar najhitreje posredovati kar največ snovi; - vzročnih odvisnikov v grščini sploh ni treba razlagati, ker se po zgradbi (celo v veznikih) docela ujemajo s časovnimi na eni in predmetnimi (on) na drugi strani Književnost, kultura in civilizacija Pri obravnavi književnosti (književne zgodovine) ne smemo ponoviti napake, ki so jo pred leti naredili ponekod, na napakah drugih se lahko učimo l. Predstavitev namesto opisovanja Lepote in okretnosti grškega izraza gotovo ne bomo pričarali z dolgoveznimi hvalnicami grški kulturi, civilizaciji in literaturi. Pri tem nihče ne trdi, da učencem ne bi bilo treba vedeti, za kaj gre v Iliadi in Odiseji: a pričakovati, da bodo vzljubili Homerja samo zaradi (sicer zelo dobrega) slovenskega prevoda in povzetka vsebine je enako, kot če bi mislili, da se bo kdo zaljubil vfotograftjo, če jo bo le spremljal dovolj obširen komentar. Deset verzov v izvirniku lahko da dijaku prav toliko kot tri ure mitološkozgodovinsko-civilizacijskega predavanja o Homerju Dejavna udeležba Res je grška kultura temelj našega načina življenja. Nedvomno so grške besedne umetnine dragocene, vzvišene, bogate in za nas neprecenljive.
10 98 Keria VIJ Toda učencu bi morali dati vsaj možnost, da to spozna sam in da grško književnost izkusi. Prav pri pouku grščine, ki smo ga po dolgih letih znova uvedli in mu dali celo položaj maturitetnega predmeta, lahko učencem ponudimo ustvarjalni nemir in dejavno udeležbo učencev pri spoznavanju. možnost samostojnega spoznavanja in ne učenja na pamet vsebine grških literarnih del. LITERATURA Bornemann (1978): Bornemann, A. - Risch, E. Griechische Grammatik, Frankfurt Bortolussi (1999): B., La grammaire du latin; Pariz (Bescherelle) Bradač (1968): Bradač, F.: Grška slovnica Dukat (1983): Dukat, Z., Gramatika grčkogajezika, Zagreb Kopriva ( 1989): Kopriva, S., Latinska slovnica, Maribor Stock (2002): Stock, L., Griechische Kurzgrammatik, Miinchen (Langenscheidt) Naslov: dr. Matjaž Babič Univerza v Ljubljani, Filozoska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana matjaz.babic@jf.uni-lj.si
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večUniverza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija u
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Marjeta VRBINC Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot prvi tuji jezik
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večSLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis
SLOVENŠČINA TVORJENKE: So besede, ki jih tvorimo iz drugih besed. Levo obrazilo/predpona: Za pis Desno obrazilo/pripona: pis atelj Podstava/koren: pis mo Vmesno obrazilo/medpona: pot o pis BESEDOTVORNI
Prikaži večKRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA
KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večLeksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem
Leksikon besednih oblik SSJ: nadstandardno o (ne)standardnem Kaja Dobrovoljc Ljubljana, 3. 2. 2012 Kaj je leksikon besednih oblik (LBO)? podatkovna zbirka o oblikoslovnih lastnostih besedišča zdruţevanje
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika
Prikaži večRECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA
RECENZIJA UČBENIŠKEGA GRADIVA INSIGHT PRE-INTERMEDIATE OSNOVNI PODATKI Naslov učbenika: Insight Pre-Intermediate avtorji: Jayne Wildman, Fiona Beddall Založba: Oxford University Press Sestavni deli gradiva:
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 28. 11. 2018 11:05:49 3. a 18. 10. 2018 9. 10. 2018 3. a Matematika (MAT) 2. ura Pisno preverjanje Seštevanje in odštevanje s prehodom Računanje z neznanim členom Besedilne naloge Stran 1/18
Prikaži večpola 4
Državni izpitni center *M16230113* Osnovna in višja raven GRŠČINA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 26. avgust 2016 SPLOŠNA MATURA RIC 2016 2 M162-301-1-3 IZPITNA POLA 1 OR in VR Slovnica,
Prikaži večKRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto
Prikaži večOpisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vs
Opisni kriteriji ocenjevanja znanja slovenščina 3., 4., 5. R VOŠČILO, ČESTITKA pisno OCENJUJE SE Ustreznost besedilni vrsti kraj in datum, nagovor, vsebina, podpis) izraženo voščilo/čestitka Pravopis in
Prikaži večUniverza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana izr. prof. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščin
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugi tuji jezik v prvem in drugem letniku gimnazij,
Prikaži večUniverza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugega tujega jezika v prvem in drugem letniku gimnazije
Prikaži večLETNA PRIPRAVA:
Romana Janc, prof. Agata Bohinc LETNA PRIPRAVA: 1. Splošni del (strani 2 14) (povzeto iz Učnega načrta za angleščino, izdanega pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Zavodu RS za šolstvo, 2004)
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večseznam literature 2014_03.xls
www.zalozba-obzorja.si, tel.:02/ 2348 102, fax.: 02/ 2348 135 19. marec, 2014 SEZNAM ŠOLSKE IN OSTALE LITERATURE Š O L S K I P R O G R A M K002000000 A SHOWER OF SPARKS 9789612301774 9,5 8,9498 9,80 K002020000
Prikaži večMicrosoft Word - M
2 M132-301-1-3 IZPITNA POLA 1 OR in VR Slovnica, kultura, civilizacija in književnost Splošna navodila Kandidat mora v Izpitni poli 1 pokazati, da praktično obvlada osnovne slovnične zakonitosti grškega
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večKOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE
KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela
Prikaži večUniverza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana doc. dr. Alenka Vrbinc Recenzija učbeniškega kompleta za angleščino kot drugi tuji jezik v prvem in drugem letniku gimnazij,
Prikaži večMicrosoft Word - 3. razred.docx
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - 3. RAZRED MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA - SLOVENŠČINA Ocenjevalna lestvica: 90% - 100% 75% - 89, 9% 60% - 74,9% 45% - 59,9% 0% - 44,9% Znanje se ocenjuje pisno in ustno. K
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži več06_09_2019_Disponibilita_razpolozljivosti_TS_GO_UD_za_SUPLENCE
Disponibilità nella scuola dell infanzia Razpoložljivosti v otroškem vrtcu Istituto comprensivo / Večstopenjska šola sklopi ur San Giacomo/Sv.Jakob V. Bartol 10 Villa Opicina/Opčine 3 12,5 0,5 mest podpornega
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večPREDSTAVITVENI ZBORNIK 1. PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: 1.1. Ime študijskega programa: Grški jezik, književnost in kultura univerzitetni dvodisciplin
PREDSTAVITVENI ZBORNIK 1. PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU: 1.1. Ime študijskega programa: Grški jezik, književnost in kultura univerzitetni dvodisciplinarni 1.2. Stopnja: Prva 1.3. Trajanje študijskega programa:
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slove
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia) skladno
Prikaži večMicrosoft Word - MREŽNI-2 OBD-2012
SPECIFIKACIJSKE TABELE PREIZKUSOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA 2012 V 6. RAZREDU V želji, da bo dodatna informacija o doseženem znanju učencev na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2011/2012
Prikaži večDiapozitiv 1
Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena
Prikaži večITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje UČNI SMOTRI OPISNIKI Kaj preverimo VSEBINE/DEJAVNOSTI Učenec disciplinirano posluša sogovornike
ITALIJANŠČINA - 5. raz. Poslušanje in ustno izražanje disciplinirano posluša sogovornike in se ustrezno vključuje v razgovor; upošteva stališča sogovornikov; pozorno posluša in izlušči informacije iz besedil,
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večNeformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017
Neformalni izobraževalni program ZAČETNA OPISMENJEVALNICA V SLOVENŠČINI ZA PRISELJENCE Ljubljana, oktober 2017 Kazalo 1 IME PROGRAMA... 3 2 UTEMELJENOST PROGRAMA... 3 3 CILJNA SKUPINA... 5 4 CILJI PROGRAMA...
Prikaži večPORAJAJOČA SE PISMENOST
PORAJAJOČA SE PISMENOST v sklopu Šole za starše, dne 22. oktobra 2003 v Marjetici, predavateljica: dr. Branka Jurišić Predavanje se je začelo s komentarjem predavateljice, da nekateri starši forsirajo
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži več0. zacetne str. 2
Andreja Markovič, Mihaela Knez, Nina Šoba, Mojca Stritar Slovenska beseda v živo 3a Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika Kazalo Uvod...................................
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večpola 4
Državni izpitni center *M15130113* Osnovna in višja raven GRŠČINA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 10. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 2 M151-301-1-3 IZPITNA POLA 1 OR in VR Slovnica,
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : *M07119111* Državni izpitni center SLOVENŠČINA KOT DRUGI JEZIK NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU V PREKMURJU Izpitna pola 1 A) Bralno razumevanje B) Razčlemba neumetnostnega besedila
Prikaži večDZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr
DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večPAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič
PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži več(Microsoft Word - Angle\232\350ina)
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ANGLEŠČINI Preverjanje znanja: je ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi ter ni ocenjeno. Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno, način in oblika nista
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večMicrosoft Word - Recenzija English Plus 3 _V. Jurgec_.doc
Recenzija - English Plus Student's Book 3 1 RECENZIJA UČNEGA GRADIVA ZA UČENJE ANGLEŠČINE Naslov: English Plus Student's Book 3 Avtorja: Ben Wetz, Diana Pye Založba: Oxford University Press Recenzent:
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večUniverza na Primorskem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Vodnik po dodiplomskih študijskih programih Koper 2019
Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Vodnik po dodiplomskih študijskih programih Koper 2019 Uvod Fakulteta za humanistične študije je bila ustanovljena leta 2000 in je ustanovna članica
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Refleksije učiteljev na projekt skozi intervjuje s šolskimi fokusnimi skupinami Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut Operacijo
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večRAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika
RAZPIS ŠOLSKEGA IN DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA ANGLEŠČINE V 7. RAZREDU Spoštovane kolegice in kolegi, Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia (v nadaljnjem besedilu IATEFL Slovenia)
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večSLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa
SLOVNICA RABA LOČIL KONČNA, NEKONČNA LOČILA: Končna ločila stojijo na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj, pomišljaj in tri pike). Nekončna ločila pa stojijo na koncu dela povedi so: vejica, podpičje,
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]
KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži več(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)
78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi
Prikaži večPoved in stavek
Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane
Prikaži večPREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCEN
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večGosposvetska cesta Maribor tel.: , fax.: VODNIK OBOGATITVEN
VODNIK OBOGATITVENIH DEJAVNOSTI ZA NADARJENE UČENCE IN ZAINTERESIRANE UČENCE ŠOLSKO LETO 2017/2018 Učenci in starši Delo z nadarjenimi učenci, ki na naši šoli poteka tako v okviru pouka kot drugih načrtovanih
Prikaži večSimpozij OBDOBJA 28 AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofsk
AVSTROSLOVENISTIČNA PESTROST PEDAGOŠKEGA IZZIVA Kasilda Bedenk Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec Tatjana Vučajnk Filozofska fakulteta, Ljubljana; Geisteswissenschaftliche Fakultät, Gradec UDK 811.163.6
Prikaži večGSJ 6 DZ 2011 Notranjost.indd
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 knjigarna.com swis721 Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj Ortar
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 28. 9. 2016 07:26:49 4.ag 27. 9. 2016 4.ag Elektrotehnika (ELE) 7. ura Preizkus znanja 10. 10. 2016 4.ag Matematika (MAT) 3. ura 18. 10. 2016 4.ag Računalništvo - izbirni (RAči) 9. ura (13:40-14:25)
Prikaži večEsej na maturi 2014.indd
avantura matura Esej na maturi 2015 Lojze Kovačič: Otroške stvari Nathalie Sarraute: Otroštvo Zbirka avantura matura Esej na maturi 2015 Avtorice: Lara Stele Šalamon, Maja Smotlak, Živa Čebulj, Jerneja
Prikaži večVOZI ME VLAK V DALJAVE
VOZI ME VLAK V DALJAVE P R O J E K T D R U Ž I N S K E P I S M E N O S T I M O D E R A T O R K A M A G. H E L E N A K R A M P L N I K A Č N A K L O, M A J 2 0 1 8 VOZI ME VLAK V DALJAVE VOZI ME VLAK V
Prikaži večPRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL
PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih
Prikaži večMicrosoft Word - Anglescina9-dnevna_priprava-modul2.doc
Anamarija Hlača, prof. PREDLOG ZA DNEVNE UČNE PRIPRAVE DNEVNE UČNE PRIPRAVE ZA ANGLEŠČINO V 9. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE PO POTRJENEM UČBENIŠKEM KOMPLETU MESSAGES 4 MODUL 2 MODULE 2 UNIT 3: ALL IN
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 8. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večSpoštovani
Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja Predmetna komisija za slovenščino Predmetna komisija za matematiko Predmetna komisija za angleščino Predmetna komisija za nemščino Državni izpitni
Prikaži večMicrosoft Word - P051-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P051A30111* SPOMLANSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 1 Raz~lemba neumetnostnega besedila Torek, 14. junij 2005 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži več10_MatjazZalokar_BiserkaFortuna
Matjaž Zalokar, Biserka Fortuna Predstavitev Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) Kaj je SGC? SGC je enoten abecedno urejen enciklopedični kontrolirani slovar, namenjen predmetnemu označevanju v sistemu
Prikaži večMATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več
MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler
Prikaži več