SPLOŠNA MATURA IZ PREDMETA SOCIOLOGIJA V LETU 2017 Poročilo DPK SM za sociologijo Vsebina 1 Struktura kandidatov Struktura kandidatov pri spl
|
|
- Mihael Šinkovec
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 SPLOŠNA MATURA IZ PREDMETA SOCIOLOGIJA V LETU 2017 Poročilo DPK SM za sociologijo Vsebina 1 Struktura kandidatov Struktura kandidatov pri splošni maturi primerjava po letih Struktura kandidatov pri izpitu splošne mature iz sociologije primerjava po letih Podrobnejša struktura kandidatov pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Analiza dosežkov pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Porazdelitev dosežkov po odstotnih točkah Meje med ocenami Porazdelitev dosežkov po ocenah Splošni podatki o kandidatih pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Vsebinska analiza dosežkov za referenčno skupino SM Vsebinska analiza dosežkov pri zunanjem in notranjem delu izpita Vsebinska analiza dosežkov po posameznih delih izpita Vsebinska analiza dosežkov po nalogah in vprašanjih Najpogostejši nepravilni odgovori kandidatov Mnenje zunanjih ocenjevalcev o nalogah in vprašanjih v izpitnih polah Zunanje ocenjevanje in ugovori Zunanje ocenjevanje Ugovori na oceno in način izračuna izpitne ocene Povzetek Ocena uspeha kandidatov Ocena kakovosti izpitnih pol Druge ugotovitve Avtorici: mag. Mirjam Počkar, glavna ocenjevalka za sociologijo dr. Marina Tavčar Krajnc, predsednica DPK SM za sociologijo Poročilo je potrdila DPK SM za sociologijo na svoji 11. redni seji Ljubljana, november 2017
2 1 Struktura kandidatov Statistične podatke za kandidate, ki so se udeležili spomladanskega izpitnega roka splošne mature, prikazujemo ločeno glede na njihovo strukturo: a) referenčno skupino SM predstavljajo redni dijaki, ki prvič v celoti opravljajo splošno maturo (brez kandidatov z maturitetnim tečajem, 21-letnikov, odraslih in poklicnih maturantov). Na dosežkih te skupine se postavljajo tudi meje med ocenami. Okrajšava: ref. skup. SM; b) kandidate SM (ref. skup. SM + ostali SM) predstavljajo tisti, ki opravljajo splošno maturo (brez kandidatov poklicne mature, ki opravljajo posamezni izpit splošne mature). To so: referenčna skupina SM (redni dijaki, ki prvič v celoti opravljajo splošno maturo) in ostali SM, to so: kandidati z maturitetnim tečajem, 21-letniki, odrasli, kandidati, ki popravljajo eno ali dve negativni oceni, kandidati, ki opravljajo SM ponovno v celoti, kandidati, ki opravljajo SM v dveh delih, in kandidati, ki izboljšujejo oceno. Okrajšava: kandidati SM; c) kandidate PM (kandidati poklicne mature s posameznim izpitom pri splošni maturi) predstavljajo tisti, ki ob poklicni maturi (štirje predmeti) dodatno opravljajo posamezni izpit SM. Okrajšava: kandidati PM. 2
3 1.1 Struktura kandidatov pri splošni maturi primerjava po letih Preglednica in slika prikazujeta primerjavo števila udeleženih kandidatov v spomladanskem izpitnem roku splošne mature v letih od 2013 do Primerjave so prikazane ločeno po strukturi kandidatov. Preglednica 1.1.1: Udeleženi kandidati pri SM po strukturi spomladanski izpitni roki Leto Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM Slika 1.1.1: Udeleženi kandidati pri SM po strukturi spomladanski izpitni roki Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM Vir: Državni izpitni center,
4 1.2 Struktura kandidatov pri izpitu splošne mature iz sociologije primerjava po letih Preglednica in slika prikazujeta primerjavo števila kandidatov, ki so opravljali sociologijo v spomladanskem izpitnem roku splošne mature v letih od 2013 do Primerjave so prikazane ločeno po strukturi kandidatov. Preglednica 1.2.1: Udeleženi kandidati pri izpitu SM iz sociologije po strukturi spomladanski izpitni roki Leto Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM Slika 1.2.1: Udeleženi kandidati pri izpitu SM iz sociologije po strukturi spomladanski izpitni roki Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM Vir: Državni izpitni center, 2017 Preglednica in slika prikazujeta primerjavo deleža kandidatov, ki so opravljali sociologijo (preglednica 1.2.1), glede na udeležene kandidate v spomladanskem izpitnem roku splošne mature v letih od 2013 do 2017 (preglednica 1.1.1). Primerjave so prikazane ločeno po strukturi kandidatov. Preglednica 1.2.2: Delež udeleženih kandidatov pri izpitu SM iz sociologije po strukturi spomladanski izpitni roki Leto Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM ,2 % 14,4 % 7,7 % ,2 % 14,4 % 8,3 % ,7 % 14,1 % 8,4 % ,7 % 16,3 % 6,2 % ,1 % 15,6 % 4,8 % 4
5 Slika 1.2.2: Delež udeleženih kandidatov pri izpitu SM iz sociologije po strukturi spomladanski izpitni roki ,0 % 16,0 % 14,0 % 12,0 % 10,0 % 8,0 % 6,0 % Ref. skup. SM Kandidati SM Kandidati PM 4,0 % 2,0 % 0,0 % Vir: Državni izpitni center,
6 1.3 Podrobnejša struktura kandidatov pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku 2017 Preglednica in slika prikazujeta število in delež kandidatov, ki so opravljali izpit splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Podatki so prikazani po strukturi kandidatov. (Redni dijaki, ki prvič v celoti opravljajo splošno maturo in predstavljajo referenčno skupino SM, so dodatno razdeljeni tudi na izobraževalne programe.) Preglednica 1.3.1: Podrobnejša struktura kandidatov pri izpitu SM iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku 2017 Število Delež Splošna gimnazija ,2 % Klasična gimnazija 15 1,4 % Gimnazija ,6 % Tehniška gimnazija 24 2,3 % Ekonomska gimnazija 46 4,3 % Umetniška gimnazija 26 2,4 % Strokovna gimnazija 96 9,0 % Ref. skup. SM ,6 % Ostali SM ,0 % Kandidati SM ,6 % Kandidati PM 68 6,4 % gimnazija = splošna gimnazija + klasična gimnazija strokovna gimnazija = tehniška gimnazija + ekonomska gimnazija + umetniška gimnazija ref. skup. SM = gimnazija + strokovna gimnazija kandidati SM = ref. skup. SM + ostali SM Slika 1.3.1: Podrobnejša struktura kandidatov pri izpitu SM iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku ,0 % 80,0 % 60,0 % 40,0 % 20,0 % 0,0 % Splošna gimnazija Klasična gimnazija Tehniška gimnazija Ekonomska gimnazija Umetniška gimnazija Ostali SM Kandidati PM Vir: Državni izpitni center,
7 2 Analiza dosežkov pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Porazdelitev dosežkov po odstotnih točkah Preglednica prikazuje porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah pri sociologiji v spomladanskem izpitnem roku SM 2017 v posamezne razrede/intervale, ki obsegajo pet odstotnih točk (tj. frekvenčna porazdelitev), preglednica in slika pa delež kandidatov, ki so dosegli manj odstotnih točk od zgornje meje razreda (tj. relativna kumulativna frekvenčna porazdelitev). Podatki so prikazani po podrobnejši strukturi kandidatov. Preglednica 2.1.1: Frekvenčna porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah Odst. Sploš. Klas. Tehn. Ekon. Umet. Strok. Ref. skup. Kand. Ostali Kand. točke Gimn. SM SM SM PM SKUPAJ
8 Preglednica 2.1.2: Relativna kumulativna frekvenčna porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah Odst. točke Sploš. Klas. Gimn. Tehn. Ekon. Umet. Strok. Ref. skup. 5 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 1 % 1 % 10 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 1 % 1 % 15 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 1 % 3 % 1 % 20 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 4 % 1 % 0 % 1 % 4 % 4 % 25 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 8 % 2 % 0 % 2 % 9 % 7 % 30 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 8 % 2 % 0 % 4 % 19 % 13 % 35 1 % 0 % 1 % 0 % 0 % 8 % 2 % 1 % 6 % 26 % 16 % 40 2 % 0 % 2 % 0 % 4 % 12 % 5 % 2 % 8 % 32 % 31 % 45 5 % 0 % 5 % 13 % 9 % 12 % 10 % 5 % 13 % 47 % 53 % % 0 % 11 % 21 % 11 % 19 % 16 % 12 % 21 % 61 % 66 % % 13 % 19 % 50 % 30 % 38 % 38 % 21 % 31 % 72 % 78 % % 27 % 31 % 67 % 65 % 58 % 64 % 35 % 44 % 83 % 88 % % 27 % 45 % 75 % 80 % 65 % 75 % 48 % 56 % 89 % 93 % % 40 % 59 % 92 % 87 % 81 % 86 % 62 % 68 % 92 % 97 % % 53 % 74 % 92 % 87 % 88 % 89 % 76 % 79 % 94 % 97 % % 60 % 87 % 96 % 98 % 100 % 98 % 88 % 90 % 97 % 100 % % 93 % 96 % 100 % 98 % 100 % 99 % 96 % 96 % 98 % 100 % % 100 % 98 % 100 % 98 % 100 % 99 % 98 % 98 % 99 % 100 % % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 99 % 100 % % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 99 % 100 % SM Kand. SM Ostali SM Kand. PM 8
9 Slika 2.1.1: Relativna kumulativna frekvenčna porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Sploš. Klas. Tehn. Ekon. Umet. Ostali SM Kand. PM 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Ref. skup. SM Kand. SM Kand. PM Vir: Državni izpitni center, Meje med ocenami Preglednica prikazuje primerjavo mej med ocenami v letih od 2013 do 2017, slika pa kumulativno frekvenčno porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah za referenčno skupino SM, na kateri se postavljajo meje med ocenami. Preglednica 2.2.1: Meje med ocenami za zadnjih pet let Ocene Leto
10 Slika 2.2.1: Kumulativna frekvenčna porazdelitev kandidatov po doseženih odstotnih točkah referenčna skupina SM 1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0, ,2 0, Vir: Državni izpitni center, Porazdelitev dosežkov po ocenah Preglednica prikazuje porazdelitev kandidatov po ocenah pri sociologiji v spomladanskem izpitnem roku SM 2017 (tj. frekvenčna porazdelitev), preglednica in slika pa delež kandidatov s posameznimi ocenami (tj. relativna frekvenčna porazdelitev). Podatki so prikazani po podrobnejši strukturi kandidatov. Preglednica 2.3.1: Frekvenčna porazdelitev kandidatov po ocenah Ocena Sploš. Klas. Gimn. Tehn. Ekon. Umet. Strok. Ref. skup. Kand. SM Ostali SM Kand. PM SM Uspešni Skupaj
11 Preglednica 2.3.2: Relativna frekvenčna porazdelitev kandidatov po ocenah Ocena Sploš. Klas. Tehn. Ekon. Umet. Strok. Ref. skup. Gimn. Kand. SM Ostali SM Kand. PM SM 1 4 % 0 % 4 % 0 % 7 % 15 % 7 % 4 % 12 % 47 % 57 % 2 20 % 13 % 20 % 58 % 37 % 35 % 42 % 22 % 24 % 31 % 24 % 3 33 % 20 % 32 % 33 % 39 % 27 % 34 % 33 % 29 % 14 % 15 % 4 33 % 33 % 33 % 8 % 15 % 23 % 16 % 31 % 26 % 6 % 4 % 5 11 % 33 % 11 % 0 % 2 % 0 % 1 % 10 % 9 % 3 % 0 % Uspešni 96 % 100 % 96 % 100 % 93 % 85 % 93 % 96 % 88 % 53 % 43 % Skupaj 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 % Slika 2.3.1: Relativna frekvenčna porazdelitev kandidatov po ocenah Sploš. 4 % 20 % 33 % 33 % 11 % Klas. 13 % 20 % 33 % 33 % Tehn. 0 % 58 % 33 % 8 % 0 % Ekon. 7 % 37 % 39 % 15 % 2 % Umet. 15 % 35 % 27 % 23 % 0 % Ostali SM 47 % 31 % 14 % 6 % 3 % Kand. PM 57 % 24 % 15 % 4 % 0 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Ref. skup. SM 4 % 22 % 33 % 31 % 10 % Kand. SM 12 % 24 % 29 % 26 % 9 % Kand. PM 57 % 24 % 15 % 4 % 0 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Vir: Državni izpitni center,
12 3 Splošni podatki o kandidatih pri izpitu splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku 2017 V preglednici 3.1 so zbrani splošni podatki (tj. statistike) o kandidatih, ki so opravljali izpit splošne mature iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku Preglednica 3.1: Splošni podatki o kandidatih pri izpitu SM iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku 2017 Sploš. Klas. Tehn. Ekon. Umet. Strok. Ref. skup. Kand. Ostali Kand. Gimn. SM SM SM PM Število kandidatov Povprečni splošni uspeh pri SM* 18,77 21,43 18,83 14,50 15,28 16,89 15,47 18,48 18,19 14,89 - Povprečni uspeh v 4. letniku SŠ 3,73 3,93 3,74 3,46 3,41 3,46 3,44 3,70 3,58 2,72 - Povprečni uspeh v 3. letniku SŠ 3,71 3,87 3,71 3,58 3,74 3,73 3,70 3,71 3,59 2,75 - Povprečna ocena pri predmetu SM 3,27 3,87 3,29 2,50 2,70 2,58 2,61 3,21 2,95 1,87 1,66 Povprečna originalna ocena pri predmetu SM** 3,25 3,87 3,26 2,38 2,67 2,58 2,57 3,18 2,92 1,83 1,66 Povprečno število odstotnih točk pri predmetu SM 66,49 73,09 66,63 57,97 59,49 57,66 58,61 65,67 61,98 46,46 45,41 Mediana odstotnega števila točk pri predmetu SM , Standardni odklon odstotnih točk pri predmetu SM 12,39 11,72 12,41 9,79 10,75 15,23 11,82 12,60 15,37 16,23 13,80 Povprečna ocena pri predmetu v 4. letniku SŠ 3,69 3,73 3,69 3,55 3,54 3,77 3,61 3,68 3,56 2,61 5,00 Povprečna ocena pri predmetu v 3. letniku SŠ 4,29 4,53 4,30 3,80 3,89-3,85 4,27 4,15 3,19 3,65 Korelacija splošnega uspeha pri SM in ocene pri predmetu SM* 0,66-0,67-0,69-0,63 0,68 0,69 0,68 - Korelacija splošnega uspeha pri SM in uspeha v 4. letniku SŠ* 0,67-0,66-0,52-0,53 0,65 0,67 0,66 - Korelacija splošnega uspeha pri SM in uspeha v 3. letniku SŠ* 0,59-0,58-0,50-0,56 0,56 0,58 0,65 - Korelacija ocene pri predmetu SM in uspeha v 4. letniku SŠ*** 0,61-0,61-0,41-0,35 0,59 0,63 0,47 - Korelacija ocene pri predmetu SM in uspeha v 3. letniku SŠ*** 0,61-0,61-0,41-0,35 0,59 0,63 0,47 - Korelacija ocene pri predmetu SM in ocene pri predmetu v 4. letniku SŠ*** 0,62-0,62-0,55-0,45 0,59 0,62 0,28 - Korelacija ocene pri predmetu SM in ocene pri predmetu v 3. letniku SŠ*** 0,44-0, ,56 0,45 0,51 0,28 - Korelacija notranjega in zunanjega dela pri SM 0,26-0,26-0,27-0,42 0,28 0,39 0,24-0,03 Neuspešni s PP 3,74 0,00 3,66 0,00 6,52 15,38 7,29 4,09 12,32 46,88 57,35 Neuspešni brez PP 6,04 0,00 5,92 12,50 8,70 15,38 11,46 6,58 15,03 50,52 57,35 *Pri izračunu povprečnega splošnega uspeha pri SM so upoštevani samo uspešni kandidati (10 točk ali več). Enako velja tudi za korelacije s splošnim uspehom pri SM. **Originalna ocena je ocena pri predmetu SM, izračunana iz odstotnih točk, brez upoštevanja PP (pogojno pozitivne), ocenjevanja na OR namesto VR ali upoštevanja ocene iz prejšnjega roka. ***Korelacija z oceno pri predmetu SM se računa z originalno oceno pri predmetu SM. Če je manj kakor 30 popolnih parov podatkov, se korelacija ne izračuna. 12
13 Slika 3.1 prikazuje primerjavo povprečne originalne ocene pri izpitu SM iz sociologije in povprečnih ocen iz sociologije v 4. in 3. letniku srednje šole. Podatki so prikazani po podrobnejši strukturi kandidatov. Slika 3.1: Povprečne ocene pri izpitu SM iz sociologije 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 Povprečna originalna ocena pri predmetu SM** Povprečna ocena pri predmetu v 4. letniku SŠ Povprečna ocena pri predmetu v 3. letniku SŠ 1,00 Sploš. Klas. Tehn. Ekon. Umet. Ostali SM Vir: Državni izpitni center, 2017 Slika 3.2 prikazuje primerjavo povprečnega splošnega uspeha vseh gimnazijcev, ki so v spomladanskem izpitnem roku 2017 prvič v celoti opravljali splošno maturo (ref. skup. SM VSI), in gimnazijcev, ki so v tem izpitnem roku prvič v celoti opravljali izpit SM iz sociologije (ref. skup. SM SOC). Slika 3.2: Povprečni splošni uspeh pri SM in pri izpitu SM iz sociologije ,13 18,48 Ref. skup. SM (VSI) Ref. skup. SM (SOC ) Vir: Državni izpitni center,
14 4 Vsebinska analiza dosežkov za referenčno skupino SM 4.1 Vsebinska analiza dosežkov pri zunanjem in notranjem delu izpita Preglednica prikazuje osnovne statistične podatke za referenčno skupino SM pri zunanjem in notranjem delu izpita iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku SM Preglednica 4.1.1: Osnovni statistični podatki Zunanji del Notranji del Število kandidatov Povprečno število odstotnih točk 47,57 18,11 Standardni odklon odstotnih točk 11,54 2,77 Maksimalno število odstotnih točk 77,57 20,00 Povprečna težavnost 0,59 0,91 Preglednica in slika prikazujeta relativno frekvenčno porazdelitev referenčne skupine SM po dosežkih pri zunanjem in notranjem delu izpita iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku SM Preglednica 4.1.2: Relativna frekvenčna porazdelitev po dosežkih pri zunanjem in notranjem delu izpita Odstotki Zunanji del Notranji del % 1 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 0 % % 1 % % 2 % % 2 % % 4 % % 4 % % 10 % % 15 % % 20 % % 39 % SKUPAJ 100 % 100 % 14
15 Slika 4.1.1: Relativna frekvenčna porazdelitev po dosežkih pri zunanjem in notranjem delu izpita 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Zunanji del Notranji del Vir: Državni izpitni center, Vsebinska analiza dosežkov po posameznih delih izpita Preglednica prikazuje osnovne statistične podatke za referenčno skupino SM pri posameznih delih izpita iz sociologije v spomladanskem izpitnem roku SM Preglednica 4.2.1: Osnovni statistični podatki po posameznih delih izpita Izpitna pola 1 Izpitna pola 2 Seminarska naloga Število kandidatov Povprečno število odstotnih točk 19,91 27,65 18,11 Standardni odklon odstotnih točk 5,97 6,92 2,77 Maksimalno število odstotnih točk 35,00 45,00 20,00 Povprečna težavnost 0,57 0,61 0, Vsebinska analiza dosežkov po nalogah in vprašanjih Izpitna pola 1 Izpitna pola 1 vsebuje štiri strukturirane naloge, ki lahko vključujejo različno število vprašanj. Pri prvi nalogi (Odločanje v skupnosti) je bilo tokrat 10 vprašanj, pri drugi (Izzivi sodobnega sveta) 11 vprašanj, pri tretji (Šolanje) 9 vprašanj in pri četrti (Množični mediji in komunikacije) prav tako 9 vprašanj. Kandidati izberejo in odgovarjajo na celoten sklop vprašanj pri dveh nalogah. Pri vsaki lahko dosežejo največ 20 točk, skupaj 40 točk. Izpitna pola 1 predstavlja 35 % ocene. Povprečno število (absolutnih) točk, ki so ga kandidati, ki so maturo opravljali prvič (brez poklicnih maturantov in drugih) bilo jih je 806, dosegli pri tem delu izpita, je bilo 22.75, kar je 19,90 odstotne točke. Če upoštevamo vse kandidate (brez poklicnih maturantov) bilo jih je 998, je bilo povprečno število absolutnih točk 21.21, kar je 18,55 odstotne točke. 15
16 Največ kandidatov je izbralo 3. nalogo (Šolanje), sledijo 4., 1. in 2. naloga. Največje povprečno število absolutnih točk so zbrali pri 1. nalogi, sledijo 2., 4. in 3. naloga. Kot je vidno iz preglednice 4.3.1, je bila izbira kandidatov nekoliko neuravnotežena. Izstopa 2. naloga, ki jo je izbralo precej manj kandidatov kot druge tri. Indeks težavnosti izpitne pole 1 (v nadaljevanju IT) je 0,57, če upoštevamo kandidate, ki so maturo opravljali prvič (v nadaljevanju referenčna skupina), in 0,53, če upoštevamo vse kandidate brez poklicnih maturantov. Preglednica (Dosežki pri Izpitni poli 1, IT) prikazuje število kandidatov (referenčna skupina), ki so odgovarjali na posamezno nalogo (N), povprečno število doseženih točk in indeks težavnosti. Preglednica 4.3.1: Dosežki pri Izpitni poli 1, IT Naloga N Povprečno število (absolutnih) točk IT ,73 0, ,88 0, ,39 0, ,60 0,53 V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj opažanj po posameznih nalogah in vprašanjih izpitne pole naloga: Odločanje v skupnosti Indeksi težavnosti pri vprašanjih 1. naloge se gibljejo med 0,47 in 0,82. Za kandidate je bilo najtežje oziroma so najslabše odgovarjali na vprašanje 1.10 (Kako imenujemo pojav, ko se ljudje iz različnih razlogov ne udeležujejo volitev?), najbolje pa so odgovarjali na vprašanje 1.02 (Kateri sociolog glede na vir legitimnosti razlikuje tri tipe oblasti?). Nekoliko slabši odgovori v primerjavi z drugimi so bili še na vprašanje 1.08 (Navedite dva razloga za povečanje nekonvencionalne politične participacije.), IT je bil 0,62. Nekaj težav sta povzročali tudi vprašanji 1.04 (Opredelite državo v ožjem pomenu.) in 1.07 (Opredelite pozitivni in negativni nacionalizem. Za vsakega navedite tudi konkreten primer.). IT sta bila 0,63 in 0,64. Tudi to niso nizki IT, naloga se je izkazala kot dokaj lahka, kandidati so pri njej dosegli, kot že omenjeno, največje število točk. 2. naloga: Izzivi sodobnega sveta Indeksi težavnosti pri drugi nalogi se gibljejo od 0,21 do 0,92. Nekatera vprašanja so bila glede na IT za kandidate dokaj težka. Največ težav so imeli pri odgovarjanju na vprašanje 2.09 (Koliko otrok na žensko v rodni dobi se mora roditi, da je dolgoročno zagotovljeno enostavno obnavljanje prebivalstva? Navedite vrednost te mere rodnosti.); IT je bil 0,21. Podobno težko je bilo tudi vprašanje 2.03 (Kako imenujemo pojav, ko prostor ne pomeni posebne prepreke med kulturami, kakor je omenjeno v viru 1?); IT je bil 0,22. Slabše so odgovarjali še na vprašanji 2.11 (Pojasnite vpliv asimetrične delitve družinskih vlog na padanje rodnosti v modernih družbah.) in 2.04 (S čim je glede na vir 1 povezan ta pojav?); IT sta bila 0,34 oziroma 0,38. Skoraj vsi pa so očitno odgovorili na vprašanje 2.10 (Kako padanje rodnosti in smrtnosti vplivata na starostno strukturo prebivalstva Evrope?); IT je bil 0,92. 16
17 3. naloga: Šolanje Kot že omenjeno, je to nalogo izbralo največ kandidatov, vendar so pri njej dosegli najmanjše število točk (čeprav ne bistveno manj kot pri 2. in 4. nalogi, glede povprečnega števila doseženih točk odstopa navzgor samo 1. naloga). IT pri tretji nalogi so bili med 0,37 in 0,91. Kandidati so najslabše odgovarjali na vprašanje 3.06 (Razložite ekspanzijo šolanja v sodobnih družbah, ki jo na terciarni ravni prikazujejo podatki v viru 2. V razlago vključite dva vidika/dve dimenziji tega pojava.); IT je bil 0,37. Slabše so odgovarjali tudi na vprašanje 3.02 (Kdaj je v Evropi nastopila potreba po šolah za ljudstvo in po množični pismenosti in s katerimi idejami/gibanjem je bila povezana?); IT je bil 0,38. Skoraj vsi kandidati so pravilno odgovorili na vprašanje 3.01 (S katerim tujim strokovnim izrazom lahko nadomestimo besedno zvezo vzgoja in izobraževanje?); IT je bil 0,91. Precej kandidatov je prepoznalo avtorja koncepta kulturnega kapitala, ki ga je zahtevalo vprašanje 3.09 (Kateri avtor se je v svoji interpretaciji neenakosti šolskih dosežkov opiral na koncept kulturnega kapitala? Obkrožite pravilni odgovor.), čeprav so sam koncept v odgovoru na vprašanje 3.08 (Pojasnite vlogo kulturnega kapitala v šolski uspešnosti posameznikov.) nekoliko slabše razložili. IT pri vprašanju 3.09 je bil 0,77, pri vprašanju 3.08 pa 0, naloga: Množični mediji in komunikacije Indeksi težavnosti se gibljejo med 0,20 in 0,83. Največ nepravilnih odgovorov je bilo na vprašanje 4.06 (Razložite pojem»medijski imperializem«.); IT je bil 0,20. Težave je povzročalo tudi vprašanje 4.08 (Televizija velja za najmlajšega od tradicionalnih medijev. Kdaj se televizija prvič predstavi širšemu občinstvu?); IT je bil 0,23. Kandidati so najbolje odgovarjali na vprašanji 4.09 (Množičnim medijem pripisujemo več funkcij. Katero funkcijo medijev opravlja članek, ki je predstavljen v viru 1? Navedite še druge tri temeljne funkcije medijev.) in 4.07 (Navedite medij, ki ga ne uvrščamo med tako imenovane tradicionalne medije.); IT sta bila 0,83 in 0,82. Precej kandidatov ni vedelo odgovora na vprašanje 4.04 (Kako imenujemo družbene interpretacije, ki z načinom predstavljanja v medijih soustvarjajo pomene in razumevanje družbenih dogodkov, pojavov in družbenih skupin?); IT je bil 0,37. Izpitna pola 2 Izpitna pola 2 vsebuje pet esejskih nalog. Kandidati izberejo in odgovarjajo na dve. Za posamezen odgovor dobijo največ 20 točk, skupaj 40 točk. To predstavlja 45 % ocene. Esejske naloge lahko vsebujejo dodatna navodila. Tokrat so bila vključena pri tretji in peti nalogi. Povprečno število (absolutnih) točk, ki so ga kandidati, ki so maturo opravljali prvič (brez poklicnih maturantov in drugih), dosegli pri tem delu izpita, je 24.57, kar je 27,64 odstotne točke. Če upoštevamo vse kandidate (brez poklicnih maturantov), je bilo povprečno število absolutnih točk 23.10, kar je 25,98 odstotne točke. Daleč največ kandidatov je izbralo 1. nalogo (Razpravljajte o socializaciji in o njenem pomenu za posameznika in za družbo kot celoto.), sledijo 3. (Razpravljajte o vzrokih in posledicah dezorganizacije družin v sodobnih družbah. Pri tem upoštevajte pozitivne in negativne vidike.), 5. (Analizirajte vzroke in posledice brezposelnosti.), 4. (Predstavite dve sociološki teoriji odklonskosti. Pojasnite, v čem se sociološke razlage odklonskosti bistveno razlikujejo od drugih razlag/teorij odklonskosti.) in 2. naloga (Analizirajte odnos do telesa v (post)modernih družbah in predstavite družbene okoliščine, ki takšen odnos spodbujajo.). Indeks težavnosti izpitne pole 2 je 0,61, če upoštevamo kandidate, ki so maturo opravljali prvič, in 0.58, če upoštevamo vse kandidate brez poklicnih maturantov. 17
18 Preglednica (Dosežki pri Izpitni poli 2, IT) prikazuje število kandidatov, ki so odgovarjali na posamezno nalogo (N), povprečno število doseženih (absolutnih) točk in indeks težavnosti za posamezno nalogo. Vsi podatki veljajo za referenčno skupino. Preglednica 4.3.2: Dosežki pri Izpitni poli 2, IT Naloga N Povprečno število (absolutnih) točk IT ,39 0, ,01 0, ,86 0, ,95 0, ,01 0,65 Iz preglednice je razvidno odstopanje pri izbiri 1. naloge. IT posameznih nalog se gibljejo med 0,54 in 0,65. Najnižje ocenjeni odgovori so bili pri 3. nalogi, najbolje pa pri 5. nalogi. Seminarska naloga Kandidati lahko dobijo pri seminarski nalogi največ 20 točk; to predstavlja 20 % ocene. Povprečno število doseženih točk (absolutno in relativno) pri tem delu izpita (notranji del) je bilo 18,11 točke. IT je bil 0,90, korelacija med zunanjo in notranjo oceno pa 0,28. To velja za referenčno skupino, če upoštevamo vse kandidate brez poklicnih maturantov, pa so dosežki sledeči: povprečno število točk je 17.42, IT je 0,87 in korelacija 0, Najpogostejši nepravilni odgovori kandidatov Izpitna pola 1 1. naloga: Odločanje v skupnosti Kot kažejo IT za odgovore na posamezna vprašanja, nobeno vprašanje ni povzročalo kandidatom prevelikih težav. Zunanji ocenjevalci opažajo več pomanjkljivih ali nepravilnih odgovorov pri vprašanju 1.10, kjer se je za neudeležbo na volitvah zahteval odgovor»volilna abstinenca«. Kandidati so pogosto navajali politično abstinenco ali pa so ta pojem napačno zapisali (npr. asistenca). Pri vprašanju 1.05 so pri oblikah političnega sistema skoraj vedno navedli demokracijo, vendar pa so kot drugo obliko navajali totalitarizem namesto širšega pojma»avtokracija«. Pri vprašanju 1.07 (opredelitev pozitivnega in negativnega nacionalizma, primeri) so imeli težave z navedbo ustreznih primerov, zlasti za pozitivni nacionalizem, prav tako so bile pomanjkljive njegove opredelitve. Pri vprašanju 1.08 (razlogi za povečevanje nekonvencionalne politične participacije) so navajali pomensko enake razloge. Nekateri kandidati so imeli težave z opredelitvijo države v ožjem smislu (vprašanje 1.04) (ta ni bila celovita ali pa so opredeljevali državo v širšem pomenu). Včasih so pomanjkljivo opredeljevali tudi politične stranke (vprašanje 1.09). 18
19 2. naloga: Izzivi sodobnega sveta Kot je bilo že omenjeno, je to nalogo izbralo najmanj kandidatov. Tudi slabših odgovorov je bilo več v primerjavi s 1. nalogo. Kot ugotavljajo zunanji ocenjevalci, je le malo kandidatov pravilno odgovorilo na vprašanje 2.09, v katerem se zahteva vrednost ene od mer rodnosti (koliko otrok na žensko v rodni dobi se mora roditi za dolgoročno zagotovljeno enostavno obnavljanje prebivalstva). To kaže tudi IT, ki je 0,21. Prav tako so slabo odgovarjali na vprašanje 2.03 (IT je bil 0,22), kjer je zahtevan pojem deteritorializacija za poimenovanje pojava, ko prostor ne pomeni posebne prepreke med kulturami. Namesto tega so navajali pojme, kot so modernizacija, globalizacija, svet kot globalna vas ipd. Slabo so odgovarjali tudi na vprašanje 2.11 o vplivu asimetrične delitve družinskih vlog na padanje rodnosti v modernih družbah (IT je bil 0,34). Pogosto so namesto tega samo opisovali, kaj je asimetrična delitev družinskih vlog, ali zatrjevali, da usmerjenost žensk v zaposlitev in kariero znižuje rodnost. Pomanjkljivo je bilo pojasnjevanje povezanosti med globalizacijo in globalno neenakostjo (vprašanje 2.07), kjer največkrat niso omenjali poslabšanja položaja nižjih in srednjih slojev v gospodarsko razvitejših družbah (IT je bil 0,42). 3. naloga: Šolanje Zunanji ocenjevalci opažajo, da so kandidati imeli precej težav pri vprašanju 3.02, ki sprašuje, kdaj je v Evropi nastopila potreba po šolah za ljudstvo in po množični pismenosti in s katerimi idejami/gibanjem je bila povezana. Kandidati so to zamenjali z uvajanjem obveznega šolanja v 18. in 19. stoletju, kot ideje/gibanje pa navajali razsvetljenstvo, modernizacijo ipd. IT je bil 0,38. Slabši odgovori so bili tudi pri vprašanju 3.06, ki zahteva razlago ekspanzije šolanja v sodobnih družbah, (IT je bil 0,37). Kandidati so večinoma navajali samo povezavo z industrijskim razvojem, tehnološkim napredkom, potrebe po izobraženi delovni sili itd. Tu ocenjevalci kritično pripominjajo, da je bil mogoče zavajajoč tudi vir, ki prikazuje samo terciarno raven šolanja oziroma delež prebivalstva z doseženo terciarno stopnjo izobrazbe. Slabši odgovori so bili tudi pri vprašanju 3.07, kjer so kandidati pokazali pomanjkljivo poznavanje Illichevega koncepta. Nekaj težav je bilo tudi pri odgovarjanju na vprašanje 3.03 o uvajanju obveznega šolanja kot potrebni sestavini modernizacijskih procesov. Od zahtevanih treh vidikov prispevka šole k modernizaciji razlagajo samo povezanost z industrializacijo in potrebo po vsaj pismeni delovni sili, zanemarjajo pa vse druge vidike. 4. naloga: Množični mediji in komunikacije Zunanji ocenjevalci ugotavljajo pomanjkljive ali napačne odgovore pri vseh vprašanjih razen pri vprašanjih 4.07 in To kažejo tudi IT pri posameznih postavkah. Najtežje je bilo glede na IT vprašanje 4.06, ki zahteva razlago medijskega imperializma. IT je bil 0,20. Prav tako so le redki kandidati vedeli, kdaj se televizija prvič predstavi širšemu občinstvu (vprašanje 4.08, kjer je bilo treba obkrožiti pravilni odgovor; IT je bil 0,23). Pomanjkljivi so bili odgovori na vprašanje 4.01, pri katerem je bilo treba pojasniti razlike med odkritimi in prikritimi sporočili (IT = 0,47), ter vprašanje 4.05 (IT = 0,42). Pri slednjem so bile težave z navedbo dveh argumentov proti trditvam o nevtralnosti medijev in ponazoritvijo s primerom (IT je bil 0,42). Presenetljivo so kandidati imeli težave tudi pri vprašanju 4.04, kjer je bil zahtevan zapis pojma (medijska) reprezentacija za poimenovanje družbenih interpretacij, ki z načinom predstavljanja v medijih soustvarjajo pomene in razumevanje družbenih dogodkov, pojavov, skupin. IT je bil 0,37. Morda je bilo tudi vprašanje po nepotrebnem postavljeno preveč zapleteno. 19
20 Izpitna pola 2 Pri izpitni poli 2 težko govorimo o popolnoma nepravilnih odgovorih. Kandidati so le v redkih primerih odgovarjali popolnoma nekaj drugega, kot je zahtevala naloga. Govorimo lahko o dobrih, celovitih in slabših, površnih in pomanjkljivih odgovorih. Slabi so tudi odgovori, kjer kandidati ostajajo na ravni»prostega spisa«, brez vključevanja sociološke terminologije, socioloških spoznanj/teorij, argumentov, vnašajo v odgovore stereotipe in predsodke itd. V nadaljevanju so predstavljene nekatere pomanjkljivosti odgovorov, ki so jih opazili zunanji opazovalci, kar pa ne pomeni, da je bilo to značilno za vse ali večino odgovorov. 1. esejska naloga: Razpravljajte o socializaciji in o njenem pomenu za posameznika in za družbo v celoti. Zunanji ocenjevalci ugotavljajo, da so kandidati večinoma opredelili socializacijo, navedli vrste/faze socializacije in dejavnike/agense. Pozabili pa so eksplicitno razpravljati o njenem pomenu za posameznika in za družbo v celoti. Pri navajanju vrst socializacije so pogosto pozabili na terciarno socializacijo; kot ugotavljajo nekateri zunanji ocenjevalci, morda premalo razumejo socializacijo kot vseživljenjski proces. Pogosto so se zadrževali pri opisovanju primarne socializacije, večkrat so se zadržali pri natančnem opisu vzrokov in (ne)učinkovitosti resocializacije. 2. esejska naloga: Analizirajte odnos do telesa v (post)modernih družbah in predstavite družbene okoliščine, ki takšen odnos spodbujajo. To nalogo je izbralo najmanj kandidatov. Zunanji ocenjevalci ugotavljajo, da so bili odgovori pogosto zelo splošni, zdravorazumski, brez uporabe sociološke terminologije, pomanjkljivi, mnogi osredinjeni na zdravo prehranjevanje ipd. Šibki so bili pri razlagi družbenih okoliščin, ki spodbujajo ukvarjanje s telesom. Glede tega so poudarjali predvsem vpliv množičnih medijev. Veliko so pisali o posegih v telo. 3. esejska naloga: Razpravljajte o vzrokih in posledicah dezorganizacije družin v sodobnih družbah. Pri tem upoštevajte pozitivne in negativne vidike. (V odgovor vključite razlago dveh tipov dezorganizacije družin. Razpravljajte tudi o vzrokih in posledicah teh sprememb za odnose med družinskimi člani.) Zunanji ocenjevalci pri teh esejskih odgovorih poudarjajo te pomanjkljivosti: kandidati večkrat ne razlikujejo med funkcijsko in strukturno dezorganizacijo družin, površna in nejasna predstavitev možnih vzrokov za eno in drugo vrsto dezorganizacije, pišejo splošno o spreminjanju družin v sodobnih družbah, napačno razlagajo funkcijsko dezorganizacijo, pišejo predvsem o razvezah in njihovem vplivu na otroke, pa o reorganiziranih družinah, nekaj zmešnjave je glede poimenovanja posameznih vrst družin, razprava o posledicah dezorganizacije je zdravorazumska itd. Pri tej nalogi je bilo doseženo najmanjše povprečno število točk. 4. esejska naloga: Predstavite dve sociološki teoriji odklonskosti. Pojasnite, v čem se sociološke razlage odklonskosti bistveno razlikujejo od drugih razlag/teorij odklonskosti. Skoraj vsi zunanji ocenjevalci ugotavljajo, da so le redki kandidati eksplicitno pojasnili, v čem natanko se sociološke teorije odklonskosti razlikujejo od drugih teorij (bioloških, psiholoških). Med sociološkimi teorijami so največkrat predstavljali Mertonovo teorijo strukturne napetosti, pri čemer so bile te predstavitve večkrat pomanjkljive. Največji problem je bil pojasnitev pojma»strukturna napetost«. Pri predstavitvi socioloških teorij so največkrat predstavljali Mertonovo in Durkheimovo, manjkrat konfliktne teorije ali teorijo etiketiranja. 5. esejska naloga: Analizirajte vzroke in posledice brezposelnosti. (V odgovor vključite: vrste brezposelnosti, načine ugotavljanja brezposelnosti in problematiko brezposelnosti v Sloveniji ter posebno ogrožene socialne skupine.) 20
21 Zunanji ocenjevalci ugotavljajo pomanjkljivo analizo brezposelnosti, slabše poznavanje problematike brezposelnosti v Sloveniji, zamenjevanje načinov ugotavljanja brezposelnosti z vrstami brezposelnosti itd. Pri navajanju vrst brezposelnosti ustrezno pojasnijo sezonsko in frikcijsko brezposelnost, precej slabše pa strukturno brezposelnost. Slabša je tudi analiza posledic brezposelnosti za posameznika in družbo. 4.5 Mnenje zunanjih ocenjevalcev o nalogah in vprašanjih v izpitnih polah Vprašalnik je oddalo 29 zunanjih ocenjevalcev. Sestavo (strokovno in vsebinsko ustreznost, tehnično izvedbo) izpitne pole 1 so ocenili s povprečno oceno 4,1 (na lestvici od 1 do 5), izpitno polo 2 so ocenili s povprečno oceno 4,7. Njihova ocena Navodil za ocenjevanje izpitne pole 1 je bila 4,4, prav tako tudi Navodil za ocenjevanje izpitne pole 2. Večina zunanjih ocenjevalcev nima kritičnih pripomb na sestavo nalog, večina jih meni, da so te sestavljene ustrezno, prav tako ne na navodila za ocenjevanje. Nekaj kritičnih pripomb se nanaša na vprašanja pri 3. strukturirani nalogi (Šolanje), ki so po njihovem mnenju nerazumljiva ali nenatančna ali pretežka (npr. vprašanja 3.02, 3.04, 3.05, 3.06). Pretežko naj bi bilo tudi vprašanje
22 5 Zunanje ocenjevanje in ugovori 5.1 Zunanje ocenjevanje Obe izpitni poli ocenita dva zunanja ocenjevalca. DPK SM za sociologijo na razdelitvi izpitnega gradiva razloži navodila za ocenjevanje in jih če se to izkaže za potrebno dopolni. Ocenjevalci ocenjujejo doma; po približno enem tednu je menjava. Vsak ocenjevalec dobi v ocenjevanje približno enako število izpitnih pol; vsak ocenjuje tako izpitno polo 1 kot izpitno polo Ugovori na oceno in način izračuna izpitne ocene Vloženih je bilo 87 zahtev za vpogled (lani 82) in 2 ugovora na izračun ocene. Po vpogledu je bilo vloženih 45 ugovorov na oceno (lani 44) in 2 ugovora na izračun ocene (lani 1). V 19 primerih se je po ugovoru spremenilo število točk navzgor ali navzdol (za povprečno 2,34 odstotne točke), v 11 primerih se je s tem spremenila tudi ocena (lani v 9 primerih). 22
23 6 Povzetek 6.1 Ocena uspeha kandidatov Na splošni maturi 2017 je bil izpit iz sociologije vsebinsko, strukturno in po težavnosti usklajen z veljavnim učnim načrtom in predmetnim izpitnim katalogom za sociologijo. Maturitetni izpit iz sociologije je v spomladanskem izpitnem roku opravljalo kandidatov/kandidatk (1.210 v letu 2016). Na splošni maturi jih je opravljalo izpit iz sociologije 998 (lani 1.125), na poklicni maturi pa kot peti predmet 68 (lani 85). V tem številu je upoštevanih 806 kandidatov, ki so kot dijaki splošnih in strokovnih gimnazij prvič opravljali splošno maturo (brez kandidatov z maturitetnim tečajem, brez 21-letnikov in brez poklicnih maturantov) in so obravnavani kot referenčna skupina za izračune uspešnosti opravljanja izpitov. Ugotoviti je mogoče, da se je število kandidatov pri predmetu sociologija na splošni maturi v primerjavi z letom 2016 nekoliko zmanjšalo (2017 indeks 0,88 glede na leto 2016). Delež maturantov, ki so opravljali izbirni predmet sociologijo na splošni maturi, je upadel s 16,3 % leta 2016 na 15,6 % leta Med posameznimi kategorijami kandidatov so bile podobno kot v preteklosti precejšnje razlike v dosežkih, najboljši so bili dijaki klasične gimanzije s povprečno oceno 3,87 (zastopani v majhnem številu, bilo jih je le 15) oz. splošnih gimnazij s povprečno oceno 3,25. Letošnji povprečni dosežek kandidatov iz referenčne skupine je bil 65,68 odstotne točke (lani 64,67), in sicer 19,91 točke za izpitno polo 1, za izpitno polo 2 27,65 točke ter 18,11 za interni del/seminarsko nalogo. Povprečna ocena kandidatov, ki so maturo v letu 2017 opravili, je bila pri predmetu sociologija za referenčno skupino 3,21 (lani 3,20). Pri internem delu izpita seminarski nalogi je uspešnost vsa leta visoka. Povprečno število doseženih odstotnih točk je bilo tako letos v spomladanskem izpitnem roku 18,11 od 20 možnih točk (lani 17,85). Indeks težavnosti za referenčno skupino, ki je maturo opravljala prvič, je za interni del/seminarsko nalogo 0,90 (0,89), za eksterni del pa pri izpitni poli 1 0,57 (0,62) ter pri izpitni poli 2 0,61 (0,55). Korelacija med internim in eksternim delom mature je 0,28. Rezultati so sorodni izmerjenim v letu 2016, kar je razvidno iz podatkov, zapisanih v oklepajih. Ob upoštevanju različnosti ciljev, vsebin in načinov dela je mogoče oceniti, da interne ocene prispevajo opazni del k relativno dobri povprečni oceni predmeta. V tej značilnosti sociologija na splošni maturi ni izjema, podobno velja tudi za druge predmete. Po pregledu doseženih rezultatov mature 2017 se je DPK SM za sociologijo odločila, da ohrani isto mejo za pozitivno oceno, 48 odstotnih točk, tudi ostale meje med ocenami so enake določenim v letu 2016 (58 odstotnih točk za oceno 3, 70 za oceno 4 in 82 za oceno 5). Za spreminjanje ni bilo razlogov, doseženi rezultati so bili primerljivi z lanskimi. 23
24 6.2 Ocena kakovosti izpitnih pol Izpitne pole so bile po presoji DPK SM za sociologijo ustrezno sestavljene, kar so potrdila tudi mnenja zunanjih ocenjevalcev iz anketnih vprašalnikov. V izpitnem gradivu so bila zastopana vprašanja z vseh taksonomskih stopenj, in sicer v deležih, kakor jih določa predmetni izpitni katalog za splošno maturo pri predmetu. Zunanji ocenjevalci so ocenili strokovno in vsebinsko ustreznost ter tehnično izvedbo izpitnih pol in navodil za ocenjevanje kot dobro in primerno. Naloge in vprašanja v izpitni poli 1 so tako ocenili z oceno 4,1 (lestvica 1 5) in naloge v izpitni poli 2 z oceno 4,7. Opozorili so na nekaj vprašanj, ki naj bi bila kandidatom slabše razumljiva oz. zahtevnejša. Bistvenih razlik med izpitnimi polami mature 2016 in 2017 pri predmetu sociologija v DPK SM nismo zaznali. 6.3 Druge ugotovitve V izpitnem gradivu na spomladanskem izpitnem roku splošne mature 2017 ni bilo ugotovljenih napak. Komisija sodi, da je k temu, poleg skrbne priprave gradiva, prispevala tudi uveljavljena praksa zunanjega pregledovanja. Preglede opravijo učitelji, ki jih izbere Ric: ti oblikujejo svojo oceno gradiva, komisija njihova mnenja po tehtni presoji upošteva ter po potrebi korigira ali dopolni pripravljeno gradivo. Kandidati so v spomladanskem izpitnem roku splošne mature 2017 vložili 86 zahtev za vpogled v izpitno dokumentacijo (82 v letu 2016). Šestinštirideset kandidatov in kandidatk je vložilo ugovor na oceno (44 v letu 2016). Ocena se je po ugovoru na spomladanskem in jesenskem roku zvišala 11 kandidatom/kandidatkam (9 leta 2016). 24
SPLOŠNA MATURA IZ PREDMETA MATEMATIKA V LETU 2017 Poročilo DPK SM za matematiko Vsebina 1 Struktura kandidatov Struktura kandidatov pri sploš
SPLOŠNA MATURA IZ PREDMETA MATEMATIKA V LETU 2017 Poročilo DPK SM za matematiko Vsebina 1 Struktura kandidatov... 2 1.1 Struktura kandidatov pri splošni maturi primerjava po letih... 3 1.2 Struktura kandidatov
Prikaži večMicrosoft Word - 501_GEO_.doc
SPLOŠNA MATURA IZ GEOGRAFIJE V LETU 2011 Poročilo DPK SM za geografijo VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Število in struktura kandidatov po izobraževalnem programu in statusu 1.2 Potek zunanjega ocenjevanja
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večMicrosoft Word - NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.docx
NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. KAJ SO IZREDNI ROKI? KOLIKO JIH JE? KOMU PRIPADAJO? POSTOPEK. Pravilnik o študiju 202. člen Izredni izpitni roki so izpitni roki zunaj izpitnih obdobij in v času
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večŠ olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da
Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži večNa podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA
Prikaži večDIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA
POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži več%
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)
Prikaži večDiapozitiv 1
PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži več3
3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje
Prikaži večŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI EVALVACIJSKO POROČILO ZA PROGRAME I IN II STOPNJE Fakulteta za družbene vede Splošni vidiki študijskega procesa
ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI EVALVACIJSKO POROČILO ZA PROGRAME I IN II STOPNJE Splošni vidiki študijskega procesa Študijsko leto 2017/2018 Pripombe, komentarje, vprašanja sporočite na http://1ka.si/set
Prikaži večEvalvacijsko porocilo: Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI EVALVACIJSKO POROČILO ŠTUDIJSKE PRAKSE Fakulteta za družbene vede Študijsko leto 2014/15 Metodološke komentarje sporočite
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Fakulteta za družbene vede Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komenta
ŠTUDENTSKE ANKETE UNIVERZE V LJUBLJANI Študentska anketa o študiju na III. stopnji Študijsko leto 2017/18 Pripombe, komentarje, vprašanja sporočite na http://1ka.si/set Ljubljana, 7. januar 2019 1. Povzetek
Prikaži večMicrosoft Word - P043-A mod.doc
Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte
Prikaži večINFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Vošnjakova 1 p.p Ljubljana [ ] Podatki o zavezancu - upravljalcu zbirke Pravna oblika zavezanca: pra
INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Vošnjakova 1 p.p. 78 1001 Ljubljana Podatki o zavezancu - upravljalcu zbirke Pravna oblika zavezanca: pravna os Ime in priimek: Naslov (dejavnosti ali stalnega prebivališča):
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večMERE SREDNJE VREDNOSTI
OPIS PODATKOV ENE SPREMENLJIVKE frekvenčne porazdelitve in mere srednje vrednosti as. dr. Nino RODE Uni-Lj. Fakulteta za socialno delo O ČEM BOMO GOVORILI NAMEN OPISNE STATISTIKE Kako opisati podatke OPIS
Prikaži večPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov
Prikaži večMicrosoft Word - P113-A _mod.docx
Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno
Prikaži več3. Preizkušanje domnev
3. Preizkušanje domnev doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 3.1 Izračunavanje intervala zaupanja za vrednosti regresijskih koeficientov Motivacija
Prikaži večMicrosoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc
Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh
Prikaži večPRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. iz
PRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. izvršnega direktorja družbe za upravljanje v enotirnem
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večPOLA3
Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik diploma_1.doc
Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večSpremljanje in obvladovanje stroškov
Spremljanje in obvladovanje stroškov v podjetjih mag. Jana Trbižan Dnevni red Razvrščanje in razmejevanje stroškov Ugotavljanje stroškov po dejavnostih Obvladovanje stroškov 1 Pomembno je poznati stroškovna
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večMicrosoft Word - M DOC
Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega
Prikaži večN
Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2
Prikaži večZakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje
Prikaži večSPLETNA PRIJAVA NA IZPITE ZA DIJAKE Dijaki se na izpite prijavite na novem portalu novi.lopolis.si z istim uporabniškim imenom in geslom, kot ga upora
SPLETNA PRIJAVA NA IZPITE ZA DIJAKE Dijaki se na izpite prijavite na novem portalu novi.lopolis.si z istim uporabniškim imenom in geslom, kot ga uporabljate tudi za portal Lo.Polis (www.lopolis.si), kjer
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večDiapozitiv 1
Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večStran1 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA LETO 2010/2011 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šol
Stran1 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA LETO 2010/2011 Stran2 Kazalo 1. MATERIALNI POGOJI ŠOLE 2. KADROVSKA ZASEDBA. 3. RAZREDI.. 4. REALIZACIJA UČNEGA PROGRAMA. 4.1. SODELOVANJE S STARŠI. 5. KOMISIJA
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večPRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij
PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve
Prikaži večPoročilo anket
POROČILO ANKET Zadovoljstvo na delovnem mestu 2018 V času od 11. 6. do 22. 6. 2018 je med zaposlenimi na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večPREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCEN
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA AKTIV 2. IN 3. TUJEGA JEZIKA KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ROMANSKIH JEZIKIH, NEMŠČINI IN RUŠČINI I) PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večOCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in iz
OCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večMicrosoft Word - P122-A _mod.doc
2 P122-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti.
Prikaži večŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza evalvacije.doc
Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri
Prikaži večMicrosoft Word - Zapisnik_EKOmisije_1_obisk_18_in_21_11_2011.doc
EKOmisija 1. obisk ZAPISNIK 18. 11. 2011 Kranj in Škofja Loka: TŠC Kranj (strokovna gimnazija in strokovna in poklicna šola), Gimnazija Kranj, ŠC Škofja Loka (Srednja šola za lesarstvo in Srednja šola
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večN
Državni izpitni center *N13164132* REDNI ROK 3. obdobje TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Torek, 14. maj 2013 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NAIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RI 2013 2 N131-641-3-2 SPLOŠNA
Prikaži večPRAVILNIK
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M09255113* LIKOVNA TEORIJA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 28. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA RIC 2009 2 M092-551-1-3 Izpitna pola 1 1. NALOGA (15 točk) 1. Wilhelm
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večOPOMNIK
OPOMNIK Za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti za potrebe postopka revidiranja OCENA VREDNOSTI NEPREMIČN ZA POTREBE RAČUNOVODSKEGA POROČANJA OPOZORILO Pregled poročila o oceni vrednosti
Prikaži večMicrosoft Word - A Pravilnik o izobraževanju-preizkušeni Rac+NR+D+RIS 2011 _lektorirano_.doc
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09)
Prikaži več