Microsoft Word - Samoevalvacija 2009_10.doc

Transkripcija

1 O S N O V N A Š O L A B R IOŠ N BRINJE J E G GROSUPLJE R O S U P L J E Ljubljanska LJUBLJANSKA cesta 40a, 1290 C. 40 Grosuplje a Tel.: / ; G R O S Fax:01/ U P L J E e-pošta: os.brinje-grosuplje@guest.arnes.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO OŠ BRINJE GROSUPLJE za šolsko leto 2009/2010 Grosuplje,

2 1. PREDSTAVITEV ŠOLE OŠ Brinje Grosuplje je bila ustanovljena 5. marca 1997, ko smo živeli in delali še na stari šoli ob Adamičevi cesti kot organizacijska enota matične OŠ Louisa Adamiča. Šolsko leto 1997/98 smo pričeli samostojno, pod novim imenom OŠ BRINJE GROSUPLJE. Kljub temu, da smo imeli v 70 let stari stavbi izredno slabe pogoje za delo, saj nam je sodoben pouk oteževala poleg dvoizmenskega pouka tudi minimalna nesodobna oprema, smo tako učencem OŠ kot OŠPP skušali nuditi čim več, tako na vzgojnem kot izobraževalnem področju. V pouk smo vnašali elemente projektnega dela, uspešno izvajali integracijo učencev s posebnimi potrebami, veliko časa namenjali organiziranim prostočasnim dejavnostim, v okviru katerih smo organizirali ekološke in čistilne akcije, športno rekreativne popoldneve in počitnice, različne tečaje, razvedrilne akcije in podobno. Šolsko leto 2000/01 smo pričeli v novi šoli na Ljubljanski cesti 40a. Šola ima ime po naselju Brinje in Brinjskem hribu, ki je bil nekoč poraščen z brinjem in v bližini katerega je nova šola tudi zgrajena. Znak šole (sova simbol učenosti, odprta knjiga zakladnica znanja, brinove vejice simbol premagovanja težav na poti do kvalitetnega, trajnega znanja) so izdelali učenci pri likovni vzgoji pod mentorstvom našega likovnega pedagoga. Šola je grajena za 18 oddelkov devetletne šole, 4 oddelke šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in 1 oddelek vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v razvoju. Je sodobno opremljena, saj je v vsaki učilnici računalnik, TV, videorekorder, grafoskop, CD predvajalnik, nekaj učilnic ima tudi interaktivno tablo in MM projektorje. Učilnice 1. triade imajo dvižne table. Šola je bila grajena za 18 oddelkov, običajno pa jih imamo več (v šolskem letu 2009/ ), zaradi česar se srečujemo s prostorskimi težavami, ki jih rešujemo tako, da imajo tudi manj številčni oddelki pouk v učilnicah, namenjenih za nivojski pouk. Šolo je v šolskem letu 2009/2010 obiskovalo 578 učencev, ki glede na socialne in druge razmere niso kakorkoli izstopali. Šola ima dve podružnici: Podružnično šolo Polica, ki se nahaja na Polici, ter Podružnično šolo s prilagojenim programom, ki ima svoje prostore v isti stavbi kot matična šola. Podružnična šola Polica ima prostorsko izredno slabe pogoje za delo; pouk se odvija v dveh med seboj nepovezanih starih objektih, med katerimi poteka vaška cesta. Šolo je v šolskem letu 2009/2010 obiskovalo 55 učencev v 4 oddelkih. V okviru podružnične šole s prilagojenim programom smo imeli v šolskem letu 2009/ oddelka šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki ju je skupno obiskovalo 12 učencev, ter tri oddelke PPVI, ki jih je skupno obiskovalo 19 učencev. Osnovna naloga vsake in tudi naše šole je kvaliteten pouk, ki temelji na kreativnosti, iniciativnosti, raziskovalnem in projektnem delu ter sposobnost samoocene tako pri učencih kot pri učiteljih ob zagotavljanju optimalnih pogojev za razvoj vseh učenčevih in učiteljevih potencialov. Poleg tega je poslanstvo šole zavzemanje za dobre medčloveške odnose, zdrav način življenja in samodisciplino. Naša skupna želja je, da bi bili naši učence obogateni s širokim znanjem in primernimi človeškimi vrednotami, da bi se ob učenju dobro počutili, prosti čas pa izkoristili aktivno in smotrno. 2

3 V vseh letih življenja in dela naše šole smo poleg pridobljenih prostorskih pogojev izjemno napredovali tako na strokovnem kot učno-vzgojnem področju. Ves čas raste kvaliteta pedagoškega dela, vsebinsko vedno bogatejši so številni projekti, ki jih izvajamo, šola ponuja učencem vedno več različnih prostočasnih in obogatitvenih dejavnosti. Vedno več pozornosti namenjamo novim oblikam in metodam dela in pozitivnemu samovrednotenju tako učencev kot učiteljev in staršev. S prehodom na program 9-letne OŠ in zaradi novih normativov in standardov še vedno nimamo zagotovljenih prostorskih pogojev na Podružnični šoli Polica, pa tudi na matični šoli, ki je bila grajena za 18 oddelkov 9-letnega programa, nimamo zagotovljenih prostorskih pogojev po zakonskih normativih in je zato organizacija dela veliko težja kot bi bila ob zagotovljenih potrebnih prostorih. 2. POTEK SAMOEVALVACIJE 2. 1 Predstavitev obravnavanega prednostnega področja Za izbrano prednostno področje smo imeli že tretje leto zapored pouk. Menimo namreč, da je pouk ena izmed najpomembnejših komponent vzgojno-izobraževalnega procesa. Vsi udeleženci si želimo kvaliteten pouk, ki bi učence pritegnil, v njih vzbudil vedoželjnost in s pomočjo katerega bi učenci prišli do znanja, ki naj bi bilo trajno in uporabno. Kvaliteten pouk naj bi zadostil potrebam vseh učencev; vsi naj bi napredovali glede na svoje sposobnosti, pa čeprav se izhodiščno razlikujejo po interesih, načinu sprejemanja in dojemanja učne snovi. Znotraj procesa pouka naj bi učenci poleg znanja osvajali tudi različne kompetence, ki jim bodo služile v življenju; naučili naj bi se uporabe znanja, povezovanja z drugimi področji, ki ni nujno, da so vezana le na šolske predmete, znajdenja v različnih situacijah in tudi procesa samostojnega pridobivanja znanja. Učenci naj bi se naučili, kako se učiti, pridobili ustrezne delovne navade ter se zavedali, da sta za kvalitetno znanje odgovorna tako učitelj kot tudi učenec. Naš glavni cilj je torej kvaliteten pouk, ki bi bil zanimiv in primeren za učence različnih sposobnosti. Cilj je dolgoročen in obsežen. Razdelili smo ga na bolj specifične in konkretne cilje, ki se tičejo sodobnosti pouka, motivacije učencev, primernosti pouka za učence z različnimi sposobnostmi, znanja, organizacije in izvedbe pouka ter zadovoljstva s strani uporabnikov. Pri načrtovanju ciljev za šolsko leto 2009/2010 smo se oprli na samoevalvacijsko poročilo šolskega leta 2008/2009 (priloga 1), in sicer: - dejavnosti, za katere se je v šolskem letu 2008/2009 izkazalo, da jih delamo dobro, smo želeli ohraniti, - za dejavnosti, za katere se je v šolskem letu 2008/2009 izkazalo, da bi jih lahko izboljšali, smo si zadali cilj izboljšati jih. Cilji, ki smo si jih zadali za šolsko leto 2009/2010, so bili naslednji: Glede: a)»sodobnosti pouka«: - doseči, da bi večina učiteljev uporabljala aktivne metode dela ob sodobni učni tehnologiji, 3

4 - izboljšati medpredmetno povezovanje v smislu izvajati ga bolj sistematično, načrtovano, namensko ter se pri tem posluževati ugodnosti, ki nam jih omogoča fleksibilni predmetnik, - ohraniti horizontalno in vertikalno načrtovanje, povezovanje; b) motivacije učencev: - izboljšati motivacijo pri tistih predmetih / učiteljih, kjer je motivacija učencev slabša; c) primernosti pouka za učence z različnimi sposobnostmi: - izboljšati notranjo diferenciacijo pouka: vnaprej načrtovati delo za učno boljše / učno slabše učence; učno boljše učence zaposliti predvsem z drugačnimi in ne samo z dodatnimi nalogami; za učno šibkejše učence pa še posebej poskrbeti v okviru strnjenih ur, ki znajo biti zanje naporne, - se odločiti za najbolj ustrezno obliko zunanje diferenciacije pouka, - izboljšati ustreznost programa za učence z DSP, ISP; d) znanja: - ohraniti solidno znanje učencev, e) organizacije in izvedbe pouka: - izboljšati nadomeščanje pri zunanji diferenciaciji pouka, - učencem privzgojiti odgovornost, jih navajati na red in disciplino ter na obnašanje skladno s pravili, - doseči, da bi bili učitelji pri vzgoji enotni in dosledni, - poiskati učinkovitejše metode dela z vzgojno problematičnimi učenci, - učitelje navajati na samostojno reševanje problemov namesto prelaganja na šolsko svetovalno službo. f) zadovoljstva s strani uporabnikov: - ohraniti zadovoljstvo s strani uporabnikov. Dejavnosti, s katerimi naj bi izbrane dejavnosti dosegli, so umeščene v letne delovne priprave učiteljev, programe aktivov ter Letni delovni načrt šole. V slednjem smo med drugim opredelili: - izbrane oblike diferenciacije, s pomočjo katerih naj bi dosegli čim boljšo notranjo in zunanjo diferenciacijo pouka, - cilje, ki jih želimo doseči s fleksibilnim predmetnikom, in predmete, pri katerih bomo izvajali fleksibilni predmetnik, - program dela z učenci s posebnimi potrebami (program dela za učence z ISP, DSP, učnimi težavami; program dela z nadarjenimi učenci), - tekmovanja iz znanj in športna tekmovanja, za katera bomo pripravljali učence in ki se jih bomo udeležili, - program pedagoškega vodenja in spremljanje vzgojno izobraževalnega procesa ter - izobraževanje in strokovno usposabljanje pedagoških delavcev. 4

5 2. 2 Načrtovanje, izvedba in spremljava doseganja zastavljenih ciljev Že v okviru samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2008/2009 smo poiskali nevralgične točke, si zadali cilje za izboljšanje le teh ter navedli tudi dejavnosti, s pomočjo katerih bi jih lahko izboljšali (priloga 1). V okviru obravnave samoevalvacijskega poročila na učiteljskem zboru smo predloge konkretizirali ter jih na podlagi poročil in programov aktivov in analize samoevalvacijskih vprašalnikov za učitelje še bolj natančno opredelili. Načrtovanje je torej potekalo tako na ravni učiteljev kot na ravni strokovnih aktivov, sprejeti načrt za uresničevanje zastavljenih ciljev pa je bil zapisan na šolski ravni, prav tako tudi načini spremljanja doseganja večine zastavljenih ciljev (razvidni so v prilogi 2). Spremljanje doseganja ciljev je v nekaterih primerih bolj, v drugih manj oprijemljivo. Kjer je bilo le mogoče, smo se posluževali objektivnih in merljivih podatkov (npr. ocene, dosežki pri NPZ, dosežki na tekmovanjih, statistike ob koncu šolskega leta...). V nekaterih primerih pa smo imeli na voljo le subjektivne odgovore (npr. kako uspešni so učitelji pri motivaciji učencev, kako pogosto se poslužujejo uporabe aktivnih metod in oblik dela); v takšnih primerih smo poiskali mnenje različnih udeležencev VIZ dela (učiteljev, učencev) in skušali najti čim bolj objektivno informacijo o spremljanju posameznih področij. Zavedamo se, da je samoevalvacija koristna le v primeru, ko skušamo čim bolj realno pogledati v obstoječe stanje ter si priznati, na katerih področjih smo dobri, na katerih pa bi bili lahko še boljši. Za to je potrebna določena stopnja zrelosti, zaupanje, odkritost. Vsem učiteljem je bilo vse to pojasnjeno, dopuščena je bila tudi anonimnost pri izpolnjevanju vprašalnikov, vendar se jih je precej odločilo, da slednja ni potrebna. Menimo, da smo dosegli določen napredek tudi na področju procesa samoevalvacije. V tem šolskem letu je bila pri učiteljih opazna večja odkritost, samokritičnost in bolj kontruktivno iskanje rešitev v primerjavi s prejšnjimi leti. Časovno je načrtovanje, izvedba in spremljava doseganja zastavljenih ciljev potekala v naslednjih obdobjih: - januar 2010: obravnava samoevalvacijskega poročila za leto 2008/2009, oblikovanje novih ciljev, načrtovanje dejavnosti za dosego ciljev ter spremljajočih dejavnosti; - junij 2010: evalvacijski vprašalnik za učence in učitelje v zvezi s fleksibilnim predmetnikom, analiza in obdelava podatkov; analiza rezultatov NPZ za 6. in 9. razred, iskanje nevralgičnih točk in močnih področij; evalvacija medpredmetnih povezav; samoevalvacijski vprašalnik za vse učitelje in analiza vprašalnikov; delo po aktivih: strokovna obravnava predmetnega področja, obravnava vzgojnega načrta ter oblikovanje predlogov za izboljšanje le tega; oblikovanje predloga sistema pohval in predvidena vključitev v obstoječi vzgojni načrt; - avgust 2010: predstavitev analiz: NPZ, fleksibilni predmetnik, predlogi sprememb vzgojnega načrta, sistem pohval, medpredmetne povezave, samoevalvacijski vprašalniki; predstavitev samoevalvacijskega poročila 2009/2010 na sestanku učiteljskega zbora, skupno načrtovanje za naprej. 5

6 3. REZULTATI SAMOEVALVACIJE IN USMERITVE 3. 1 Ovrednotenje doseganja zastavljenih ciljev Pri ugotavljanju, kaj in v kolikšni meri smo dosegli ter zakaj v nekaterih primerih nismo dosegli zastavljenih ciljev, smo se oprli na obstoječe podatke, ki so navedeni kot viri. Natančen pregled doseganja (spremljanih) ciljev je priložen (priloga 2), prav tako primerjava podatkov s podatki prejšnjih let (priloga 3), kjer je viden napredek glede na prejšnje šolsko leto. Pri doseganju zastavljenih ciljev so sodelovali vsi strokovni delavci šole. Na tem mestu navajamo glavne ugotovitve glede tega, kar smo dosegli na posameznem področju, česa nismo in zakaj ne. Ugotovitve se navezujejo na spremljana področja, torej sodobnost pouka, motivacijo, primernost pouka za učence z različnimi sposobnostmi, znanje, organizacijo in izvedbo pouka in zadovoljstvo s strani uporabnikov. a)»sodobnost«pouka Cilj: Doseči, da bi večina učiteljev uporabljala aktivne metode dela ob sodobni učni tehnologiji. Uporaba aktivnih metod dela se je povečala, kar opažajo tudi učenci. Za to je več vzrokov: pri predmetih fleksibilnega predmetnika pouk poteka v strnjenih urah, kar terja uporabo aktivnih in drugačnih metod in oblik dela. Med zaposlenimi je precej mladih učiteljev, ki so seznanjeni s sodobnimi metodami dela in slednje uporabljajo zelo pogosto, medtem ko učitelji, ki poučujejo že dlje časa (10 in 15 let), aktivne metode uporabljajo občasno, t. j. nekajkrat tedensko. Med uporabljenimi aktivnimi metodami prevladujejo: igra vlog, preiskovanje, poskusi, reševanje problemov. Uporaba IKT se je povečala; projektorji so nameščeni v še več učilnic. Večina učiteljev pri pouku uporablja računalnik, nekateri DVD in Turningpoint odzivni sistem, s katerim preverjajo ideje učencev, njihova zmotna mnenja, preverjajo znanje oz. ga utrjujejo. Precej učiteljev čuti lastni napredek pri uporabi IKT. Učenci opažajo povečanje uporabe IKT in menijo, da je pouk zaradi tega bolj zanimiv. Še vedno so zelo redko v uporabi interaktivne table, saj se učitelji (kljub nekaterim opravljenim izobraževanjem) ne čutijo dovolj kompetentne za uporabo le teh. (Viri: vir 1 - priloge 4, 6, 7, 8, 12, vir 2, vir 10) Cilj: Izboljšati medpredmetno povezovanje v smislu izvajati ga bolj sistematično, načrtovano, namensko ter se pri tem posluževati ugodnosti, ki nam jih omogoča fleksibilni predmetnik. V šolskem letu 2009/2010 smo začeli s sistematičnim, načrtovanim in namenskim medpredmetnim načrtovanjem s poudarkom v 6. razredu in pri učiteljih, ki so se za to prostovoljno odločili. Svetovalka z Zavoda za šolstvo, ga. Stanka Preskar, nam je pomagala premagati korak od načrtovanja do izvedbe. Izvedene medpredmetne povezave so se razlikovale po načinu izvedbe in po namenu, vsem pa je bilo skupno, da so bili vsi udeleženci zadovoljni z izvedbo in da so bili zastavljeni cilji doseženi. Učitelji so začutili dodano vrednost, ki jo prinašajo medpredmetne povezave (prihranek na času, bolj kvalitetno znanje, 6

7 motivacija, večja strokovnost dela, raznolikost pouka...), in se odločili, da z njimi nadaljujejo. Pet učiteljev je imelo tudi konkretni prikaz medpredmetnih povezav za svetovalce z Zavoda RS za šolstvo ter učitelje in druge strokovne delavce OŠ, vključenih v projekt fleksibilnega predmetnika. Pri izvedbi medpredmetnih povezav smo se v nekaterih primerih posluževali prednosti, ki jih omogoča fleksibilni predmetnik (možnost spremembe urnika z namenom izvesti medpredmetno povezavo), v nekaterih primerih pa nam je zaradi slabega načrtovanja FP predstavljal oviro (predmeta, ki naj bi se povezovala, sta bila npr. v različnih polletjih), iz česar smo se naučili, da je treba možnosti medpredmetnih povezav predvideti precej prej, kar smo za prihodnje šolsko leto tudi naredili. (Viri: 1, priloga 15) Cilj: Ohraniti horizontalno in vertikalno načrtovanje, povezovanje. Horizontalno in vertikalno povezovanje je umeščeno v program dela aktivov in se ohranja. Učitelji tudi sami vse bolj čutijo potrebo po tovrstnem povezovanju. (Viri: 5) b) Motivacija Cilj: Povečati motivacijo učencev pri tistih predmetih, učiteljih, kjer je slabša. Večina učiteljev meni, da zna ustrezno motivirati učence. Naredili smo skupni zbirnik, kako pritegniti učence pri rednem pouku / dodatnem oz. dopolnilnem pouku, interesnih dejavnostih / izbirnih predmetih. Vsi učitelji ugotavljajo, da učence motivirajo nemonotone ure, njihova lastna aktivnost, njim zanimiva IKT, nekaj novega. Vse to so značilnosti sodobnega pouka, ki je v naši šoli precej zaživel, kar opažajo tudi učenci. Še vedno pa so učenci za nekatere predmete manj motivirani. Velike težave se pojavljajo tudi pri motivaciji učencev za opravljanje domačih nalog. Slednje bomo skušali reševati s pomočjo vzgojnega načrta. Pri razširjenem programu učence najbolj motivira upoštevanje njihovih zamisli in možnost sooblikovanja programa, osmišljanje obiskovanja dejavnosti in bolj sproščeno vzdušje, kot je pri rednem pouku. (Viri: vir 1 - priloge 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11) c) Primernost pouka za učence z različnimi sposobnostmi Cilj: Izboljšati notranjo diferenciacijo pouka; vnaprej načrtovati delo za učno boljše / slabše učence, biti še posebej pozorni na učno šibkejše učence pri predmetih FP. Učitelji se čedalje bolj zavedajo pomena notranje diferenciacije, nimamo pa eksplicitnih podatkov o tem, kako uspešno jo izvajajo. Za učno boljše učence v okviru rednega pouka poskrbijo z dodatnimi nalogami, ki so drugačne (problemske, preiskovalne,...), jim omogočijo spodbujanje njihovih idej, izvedbo 7

8 poskusov, raziskovalnega dela ali pa jih uporabijo kot pomočnike učno šibkejšim učencem. Slednjim pri pouku pomagajo s konkretizacijo, z dodatno razlago, s stalnim preverjanjem njihovega razumevanja, spodbujanjem in pohvalo ter kolikor je mogoče z individualnim pristopom. Premalo pozornosti je bilo posvečene učno šibkejšim učencem pri (težjih) predmetih FP, ki potekajo strnjeno. Kot se je izkazalo, so slednji učno šibkejšim učencem težki, naporni, vendar pa menijo, da se pri njih naučijo več kot prej, ko isti predmeti niso bili vključeni v fleksibilni predmetnik. (Viri: vir 1 - priloge 4, 10, 12) Cilj: Se odločiti za najbolj ustrezno obliko zunanje diferenciacije pouka. Pri matematiki in angleščini je pouk potekal kot kombinacija 3. nivoja in heterogenih skupin. Pri obeh predmetih menimo, da je bila izbira glede na konkretno generacijo učencev zelo ustrezna. Za učence višjih sposobnosti je bilo dobro poskrbljeno, ostali učenci pa so bili po skupinah porazdeljeni tako, da so bile disciplinske težave čim bolj omiljene, skupine pa številno majhne, tako da so se učitelji z lahkoto posvetili tudi posameznikom. Pri slovenščini bi bilo po mnenju nekaterih (ne pa vseh) učiteljic potrebno bolj poskrbeti za učno boljše učence, kar je lažje storiti, če so skupine glede na sposobnosti učencev homogene (torej v 3. nivoju). Zato bomo tudi pri slovenščini v prihodnjem šolskem letu preizkusili kombinacijo 3. nivoja in heterogenih skupin. (vir: 1, priloga 14, vir 5) Cilj: Izboljšati ustreznost programa za učence z DSP, ISP Programi DSP, ISP so bili večinoma ustrezni. Sodelovanje med izvajalci ISP, DSP ter učitelji je bilo dobro. Kjer so starši soglašali, je DSP potekal v času izven pouka z namenom, da je učenec prisostvoval uram pouka in slišal tudi razlago učitelja. Pri precej učencih z DSP učitelji še vedno opažajo zelo slabo splošno znanje, ki je obenem zelo kratkotrajno. Poleg tega imajo učenci z DSP običajno tudi slabe delovne navade. (vir: 8). d) Znanje Cilj: Ohraniti solidno znanje učencev. Tudi v tem šolskem letu se je pri preverjanjih NPZ potrdilo, da je znanje učencev naše šole solidno tako v 6. kot v 9. razredu. Pri matematiki so bili učenci 9. razreda 9,7 % nad državnim povprečjem, pri slovenščini 3,4 % nad državnim povprečjem, pri likovni vzgoji pa 0,35 % pod slovenskim povprečjem, vendar na račun enega oddelka, ki je vseskozi kazal neresen pristop do tega predmeta, medtem ko sta bila druga dva oddelka nad državnim povprečjem. V 6. razredu so bili učenci primerljivi z državnim povprečjem (pri matematiki so bili 3 % nad njim). V okviru aktivov so učitelji predmetov, pri katerih je potekalo NPZ, izvedlo natančno analizo na ravni šole / skupin in posameznikov. Ugotavljali, katera so močna in katera šibka 8

9 področja naših učencev, v kolikšni meri so realizirali cilje, ki so jih zastavili v prejšnjem šolskem letu in naredili plan dela za naprej. Pri testu NPZ pa se je pokazalo zelo slabo splošno znanje učencev z DSP ter slabše znanje glede na zaključno oceno pri učencih, ki se učijo kampanjsko oz. imajo slabe delovne navade, oz. pri prizadevnih učencih, pri katerih je pridobljena ocena posledica marljivosti, ne pa toliko sposobnosti. Tudi na tekmovanjih so bili učenci naše šole uspešni (3 zlata, 18 srebrnih priznanj). Splošni učni uspeh je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom boljši (višja povprečna ocena, manjše število negativnih ocen, večji odstotek učencev, ki napredujejo), razred je uspešno zaključilo kar 99,18 %. (viri: 6, 8, 9, vir 1, priloga 14). e) Organizacija in izvedba pouka Cilj: Izboljšati nadomeščanje pri zunanji diferenciaciji pouka. Nadomeščanje pri zunanji diferenciaciji pouka je bilo ustrezno le pri matematiki, ko je skupino manjkajočega učitelja prevzela računalničarka ali ena od dveh pripravnic za matematiko. Pri slovenščini in angleščini za to ni bilo ustreznega kadra. Z namenom poiskati čim boljšo rešitev nadomeščanja smo že na začetku šolskega leta oblikovali plan združevanj skupin v primeru odsotnosti katerekoli od učiteljic. Nadomeščanje je namreč bolj kakovostno, če učitelj pozna učence, ki jih poučuje, kar naj bi bilo na ta način zagotovoljeno. Zaradi številnih nepredvidenih bolniških in porodniških odsotnosti učiteljic te stroke nadomeščanje ni vedno potekalo po zastavljenem planu. Pogosto je bilo hkrati odsotnostih več učiteljic istega predmeta, kar v planu združevanj ni bilo predvideno. (viri: 5) Cilji: Učencem privzgojiti odgovornost, jih navajati na red in disciplino ter na obnašanje skladno s pravili; Doseči, da bi bili učitelji pri vzgoji enotni in dosledni; Poiskati učinkovitejše metode dela z vzgojno problematičnimi učenci; Učitelje navajati na samostojno reševanje problemov, namesto da jih prelagajo na šolsko svetovalno službo. Vsi učitelji opažajo napredek na vzgojnem področju. Precej jih meni, da jim vzgojni načrt predstavlja oporo pri vzgojnem delovanju. V okviru aktivov so izpostavili pozitivne učinke vzgojnega načrta (posledice zamujanja, nekatere poravnave, večja doslednost učiteljev) ter tista področja, ki bi jih morali še izboljšati (precej administrativnega in drugega dela učiteljev, neopravljanje domačih nalog, premalo upoštevanja individualnih značilnosti učencev, specifika 1. triletja in učencev OŠPP, neupoštevanje dogovorjenih pravil s strani nekaterih staršev, premalo oz. nič pohval oz. nagrajevanja pozitivnega vedenja). Naredili smo plan izboljšav ter predlog sistema pohval, vendar morajo o obojem presoditi še ostali udeleženci VIZ dela (starši, učenci). (viri: 7, 5, 1 priloge 16, 17, 18) 9

10 f) Zadovoljstvo s strani uporabnikov Cilj: Pritožbe s strani uporabnikov so redke (izjemne). Pritožbe s strani uporabnikov so redke in večinoma neutemeljene. Vsi učitelji se trudijo, da bi svoje delo opravljali kvalitetno, profesionalno in skladno z zakonskimi določili. (vir: pritožbe staršev). Pri doseganju zastavljenih ciljev smo ravnali učinkovito z materialnimi, organizacijskimi in človeškimi viri Usmeritve za naslednje šolsko leto Pri samoevalviranju, kako uspešni smo pri doseganju zastavljenega cilja na področju pouka: kvaliteten pouk, ki bi bil zanimiv in primeren za učence različnih sposobnosti, smo ugotovili, da precej stvari delamo dobro, kar opazijo tudi učenci in njihovi starši, ki so z našim delom zadovoljni. Opazili smo tudi, da smo se glede na prejšnje šolsko leto izboljšali in uspeli realizirati nekatere zastavljene cilje (priloga 3). Vseh seveda ne; nekateri so dolgoročni, za druge pa bomo iskali drugačne dejavnosti, ki se bodo morda izkazale kot bolj učinkovite. Predvidene dejavnosti, s pomočjo katerih bi lahko stanje še izboljšali, so navedene v prilogi 2, glavne usmeritve pa so sledeče: a) Glede sodobnosti pouka - Učitelji bi rabili dodatno usposabljanje za uporabo interaktivne table. - Nadaljevali bomo z medsebojnimi hospitacijami in izmenjavo primerov dobre prakse tudi v ostalih dveh triletjih. - Nadaljevali bomo z zadanimi cilji medpredmetnega načrtovanja. Slednje bomo razširili tudi na druge razrede (ne samo na 6.). Možnosti medpredmetnih povezav bomo pravočasno predvideli, torej že v začetku šolskega leta, in fleksibilni predmetnik organizirali tako, da nam bo v pomoč in ne v škodo. b) Glede motivacije učencev - Učitelji se bodo posluževali dejavnikov, s katerimi uspešno motivirajo učence, in iskali nove. - Nadaljevali bomo z izmenjavo primerov dobre prakse ter medsebojnimi hospitacijami. c) Glede primernosti pouka za učence z različnimi sposobnostmi - Delo v blok urah (pri predmetih, ki so vključeni v fleksibilni predmetnik) bomo skušali organizirati tako, da bo sprejemljivo tudi za učence nižjih sposobnosti (uporaba različnih metod in oblik dela), kar je pri nekaterih predmetih že dobro zaživelo. Poudarek bo na učno težjih predmetih, vključenih v fleksibilni predmetnik (GEO, BIO). d) Glede znanja - Trudili se bomo ohraniti dobro znanje. - Skladno z zadanimi cilji bomo skušali izboljšati nevralgična področja in ohraniti močna področja. 10

11 e) Glede organizacije in izvedbe pouka - Skušali bomo najti čim bolj ustrezno rešitev nadomeščanja v primeru odsotnosti učitelja, ki poučuje nivojsko skupino. - Disciplinske težave, ki lahko negativno vplivajo na kvaliteto oz. izvedbo pouka, bomo skušali omiliti z vzgojnim načrtom. Pri slednjem bomo ohranili tiste posledice, ki so se izkazale kot učinkovite, in skušali najti boljše rešitve za vse ostale. Uvedli bomo tudi sistem nagrajevanja pohvalnega vedenja. f) Glede zadovoljstva s strani uporabnikov - Še naprej se bomo trudili za čim bolj kakovostno, profesionalno delo skladno z zakonskimi določili. Irena Kogovšek ravnateljica OŠ Brinje Grosuplje 4. PRILOGE IN VIRI Viri: 1) priloge ) letne in dnevne učiteljeve priprave na pouk, 3) dnevniki dela v učnih skupinah: analize dela v učnih skupinah, 4) dnevniki oddelkov, 5) zapisniki aktivov, 6) statistika in analiza učnega uspeha ob koncu pouka, 7) statistika vzgojnih ukrepov ob koncu pouka, 8) letno poročilo dela z učenci s posebnimi potrebami v šolskem letu 2009/2010, 9) poročila o tekmovanjih, 10) hospitacijski zapisniki. Priloge: - Priloga 1: Tabela Samoevalvacija za šolsko leto 2008/ Priloga 2: Tabela Samoevalvacija za šolsko leto 2009/ Priloga 3: Primerjava podatkov s podatki prejšnjih let - Priloga 4: Analiza samoevalvacijskega vprašalnika za učitelje ob koncu šolskega leta 2009/ Priloga 5: Anketa za učence o FP - Priloga 6: Analiza ankete za učence o FP 6. razred - Priloga 7: Analiza ankete za učence o FP 7. razred - Priloga 8: Analiza ankete za učence o FP 8. razred - Priloga 9: Analiza ankete za učence o FP primerjava glede na spol - Priloga 10: Analiza ankete za učence o FP primerjava učno boljši / šibkejši - Priloga 11: Anketa za učitelje o FP - Priloga 12: Analiza ankete za učitelje o FP - Priloga 13: Smernice za analizo NPZ na naši šoli - Priloga 14: Povzetek analize NPZ - Priloga 15: Analiza medpredmetnih povezav v šolskem letu 2009/ Priloga 16: Zbirnik predlogov za spremembe Vzgojnega načrta - Priloga 17: Predlog sistema pohval umestitev v vzgojni načrt - Priloga 18: Poročilo o uresničevanju Vzgojnega načrta OŠ Brinje Grosuplje za šolsko leto 2009/