Microsoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
|
|
- Slavka Leban
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan karavanški fen, ki je povzročil kar nekaj gmotne škode. Najmočneje je pihalo na širšem kranjskem in kamniškem območju, na severu Ljubljanske kotline pa je bil veter znatno šibkejši kot ob fenu 6. januarja letos. Opis sinoptične situacije V noči na 15. februar se je nad Skandinavijo poglobilo ciklonsko območje, ki se je nato prek Poljske in Slovaške s svojim središčem pomikalo proti vzhodni Madžarski in Romuniji, kjer je bilo 16. februarja zjutraj. Vremenska fronta, vezana na omenjeno ciklonsko območje, je Slovenijo prešla 15. februarja v večernih urah. Pred njenim prehodom je pihal lokalno okrepljen jugozahodni veter, po njenem prehodu pa se je veter tako v višinah kot pri tleh obrnil na severno smer. Ker se je na območju jugovzhodnih Alp v noči na 16. februar krepilo območje visokega zračnega tlaka, istočasno pa se je središče ciklonskega območja pomikalo prek južne Poljske in Slovaške proti vzhodni Madžarski, se je gradient v zračnem tlaku med Panonsko nižino in jugovzhodnimi Alpami povečal. Severni veter se je v višinah okrepil, ozračje je bilo labilno in okrepljen veter je zapihal tudi po nižinah. Ciklonsko območje se je dopoldne pričelo polniti, hkrati se je pomikalo še naprej proti vzhodu, veter pri nas je pričel slabeti (slika 1). 1
2 Slika 1. Vremenska slika nad Evropo 16. februarja ob 13. uri Modelske napovedi in opozorilo Meteorološki model ALADIN je že nekaj dni pred dogodkom kazal na močnejši fen na Gorenjskem (slike 2 4). Uspešnost napovedovanja karavanškega fena z meteorološkimi modeli je zaradi razgibanega reliefa Kamniško Savinjskih Alp in Karavank precejšen izziv. Modeli zato včasih znatno podcenijo, spet drugič precenijo njegovo moč. Skladno z izmerjeno hitrostjo vetra v zgodnjih jutranjih urah in modelsko napovedjo, ki je napovedovala krepitve vetra v dopoldanske ure, je ARSO zjutraj izdal naslednje opozorilo o močnem severniku: Na Gorenjskem bodo sunki severnega vetra dosegali hitrosti od 70 km/h do 90km/h. Veter bo zgodaj popoldne oslabel. V sistemu Meteoalarm je bila za severozahodno Slovenijo razglašena 2. najvišja stopnja vremenske ogroženosti. 2
3 Slika 2. Časovni potek navpičnega profila smeri in hitrosti vetra modela ALADIN-SI/DA za območje Letališča JP Ljubljana in obdobje od 15. do 17. februarja (modelska napoved 15. februarja ob 7. uri). Barvna lestvica predstavlja povprečno hitrost vetra, puščice pa njegovo smer (navzdol usmerjena kaže severni veter). Na vodoravni osi je čas (UTC), na navpični nadmorska višina v km. S slike lahko za četrtkovo dopoldne 16. februarja razberemo močan severni veter od tal do 12 km višine. 3
4 Slika 3. Napoved povprečne hitrosti 10 m nad tlemi z modelom ALADIN/SI in dinamičnim prilagajanjem na relief za 16. februar ob 10. uri dopoldne. Barvna podlaga prikazuje nadmorsko višino reliefa, rdeče krivulje pa so črte z enako hitrostjo vetra (m/s). Puščice prikazujejo smer in hitrost vetra. Na karti se območje močnega severnega do severozahodnega vetra razteza vzdolž severnega roba Ljubljanske kotline in dela Kamniško-Savinjskih Alp. 4
5 Slika 4. Napoved največje hitrosti sunkov vetra 10 m nad tlemi z modelom ALADIN/SI DA za Slovenijo in okolico v četrtek, 16. februarja, ob 11. uri (5 ur od zagona modela). Z barvno lestvico je prikazana hitrost najmočnejšega sunka. Na območju Kamniško Savinjskih Alp je viden maksimum s 154 km/h, območje močnejših sunkov pa sega tudi v Ljubljansko kotlino. Časovni potek temperature in vlažnosti zraka Karavanški fen je padajoč in sunkovit veter severne do severozahodne smeri, ki se pojavi ob pretakanju zraka prek Karavank in deloma Kamniško Savinjskih Alp v Ljubljansko kotlino. Zračna masa se ob spuščanju za približno poldrugi kilometer ogreje za okoli 15 C. Vsebnost vodne pare oziroma absolutna vlažnost zraka v tem procesu ostane enaka, se pa zato močno zmanjša relativna vlažnost. Ob karavanškem fenu je greben Karavank in najvišji del Kamniško Savinjskih Alp (Grintovci) običajno zavit v slojast, lečast oblak ali pa je oblačnost tik nad vrhovi. V Ljubljanski kotlini je zaradi spuščanja zračne mase praviloma lepo, sončno vreme. Karavanški fen je dne 16. februarja v zgodnjih jutranjih urah dosegel del Ljubljanske kotline in razpihal jezero hladnega zraka, ki je nastalo ob ohlajanju v jasni in mirni noči (sliki 5 in 6). V Lescah je fen zapihal malo po drugi uri zjutraj, Letališče JP Ljubljana je dosegel malo po peti uri in Ljubljano eno uro kasneje (sliki 6 in 7). Sredi noči je bil v Ljubljanski kotlini še znatno bolj vlažen zrak kot na Krvavcu, zjutraj in čez dan pa so se vrednosti zbližale (delež vodne pare glede na maso suhega zraka se ob spuščanju ne spreminja). V Ljubljani je ob polnoči zrak vseboval 2,8 grama vodne pare na kilogram suhega zraka, opoldne pa le še 1,3 g/kg. Na Krvavcu se je mešalno razmerje v tem času znižalo z 2,2 g/kg na 1,6 g/kg. Pozno 5
6 popoldne je bil zrak najbolj suh, v Ljubljani in na Krvavcu je mešalno razmerje znašalo le 1,1 g/kg. Zvečer je vlažnost zopet narasla, ob 23. uri je bilo v Ljubljani mešalno razmerje že 1,9 g/kg, na Krvavcu pa 1,4 g/kg. Slika 5. Radiosondažna meritev nad Ljubljano 16. februarja zgodaj zjutraj. Modra krivulja prikazuje potek temperature zraka z višino in rdeča potek temperature rosišča. Vetrovne razmere so predstavljene na desnem robu. Veter piha v smeri od repkov proti začetku puščice. Vsak dolg repek na puščici pomeni 10 vozlov (5,1 m/s), kratek repek 5 vozlov (2,6 m/s) in krogec brezvetrje. Pri tleh je bilo v Ljubljani ob 5. uri zjutraj še mirno, že 100 m višje pa je pihal šibek severozahodnik. Višje je pihal zmeren do močan severozahodni do severni veter. Velik navpični temperaturni gradient (padec z 2 C na 600 m na 17 C na 2800 m) in nizka relativna vlažnost zraka (velik razmik med potekoma temperature in temperature rosišča) sta skupaj s smerjo vetra dokaz o fenizaciji zračni mase pri prehodu čez Karavanke. 6
7 temperatura ( C) 10 Krvavec (1740 m) Lesce (515 m) 8 Ljubljana (299 m) :00 3:00 6:00 9:00 12:00 15:00 18:00 21:00 čas Slika 6. Časovni potek temperature zraka 2 m nad tlemi na treh meteoroloških postajah na območju karavanškega fena 16. februarja. Nenadni dvig temperature v Lescah in Ljubljani je posledica razbitja nočnega jezera hladnega zraka. V dnevnem času je pihal fen, ki je vzdrževal veliko temperaturno razliko med gorskim svetom in Ljubljansko kotlino (na Krvavcu je bilo C hladneje kot v Ljubljani) Krvavec (1740 m) Lesce (515 m) Ljubljana (299 m) relativna vlažnost (%) :00 3:00 6:00 9:00 12:00 15:00 18:00 21:00 Slika 7. Časovni potek relativne vlažnosti zraka 2 m nad tlemi na treh meteoroloških postajah na območju karavanškega fena 16. februarja. Skladno z dvigom temperature na sliki 6 je zjutraj relativna vlažnost v Ljubljanski kotlini nenadno padla. Relativna vlažnost zraka se je čez dan zaradi dotoka bolj suhe zračne mase v gorah zmanjševala. V Ljubljanski kotlini je relativna vlažnost sredi dneva zaradi fenizacije padla na zelo nizko vrednost, okoli 20 %. čas 7
8 Meritve hitrosti vetra Merilna mesta Agencije RS za okolje so namenjena spremljanju vremena za širšo javnost, zato so velikokrat nameščena v bližini naselij in v naseljih. Ker tok vetra v naseljih močno upočasnijo različne vetrne ovire (drevje, stavbe...), ponavadi ne izmerimo najmočnejšega vetra, ki ob izjemnem vremenskem dogodku nastane na izpostavljenih legah. Hitrost vetra merimo z elektronskimi anemometri, ponavadi na drogovih višine 10 m. Podatki se vzorčijo neprestano, shranjujemo pa jih na pol ure ali ponekod vsako uro. Sunek vetra določimo kot trisekundno povprečno hitrost vetra. Na merilnih mestih Agencije RS za okolje in na merilnih mestih, s katerih podatki agencija razpolaga, so v času karavanškega fena 16. februarja izmerili najmočnejši veter v višinah, pod Karavankami, v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju in tudi na nekaterih postajah v severovzhodni Sloveniji in na Dravsko-Ptujskem polju. Sliki 8 in 9 prikazujeta največjo izmerjeno polurno povprečno hitrost in največji izmerjeni sunek vetra v km/h 16. februarja v Sloveniji Slika 8. Največja izmerjena polurna povprečna hitrost vetra v km/h na merilnih mestih ARSO in merilnih mestih, s katerih podatki razpolaga ARSO, 16. februarja
9 Slika 9. Največji izmerjeni sunki vetra v km/h na merilnih mestih ARSO in merilnih mestih, s katerih podatki razpolaga ARSO, 16. februarja 2012 Najmočnejši veter smo 16. februarja izmerili na Kredarici in Krvavcu, v nižinah pa pod Karavankami (merilni mesti Brnik in Lesce, slika 16). Tudi v Ljubljani smo izmerili relativno gledano precej močan veter (najmočnejši sunek 66 km/h, ki sodi po moči med viharne sunke). Viharne sunke smo izmerili še v Borštu pri Gorenji vasi (68 km/h), na Rudnem polju (66 km/h) in tudi v severovzhodni Sloveniji (na Rogli, Ptuju, letališču Maribor in tudi na skrajnem severu države, na Sotinskem bregu). Podatki o vetru za 20 merilnih mest ARSO, kjer so izmerili najmočnejše sunke vetra, so zbrani v preglednici 1. Podana je največja izmerjena polurna povprečna hitrost v tem obdobju, največji sunek vetra in čas, ko je nastopil ter največja izmerjena terminska hitrost. Terminska hitrost je 10-minutna povprečna hitrost vetra, izmerjena ob koncu polurnega intervala. Zanimiva je za gradbenike, ker jo lahko primerjajo s projektno hitrostjo, ki jo potrebujejo kot vhodni podatek v svojih izračunih vetrne obremenitve na objekte. Projektna hitrost znaša za večino Slovenije 20 m/s (72 km/h), v višinah pa je višja, tudi do 40 m/s (144 km/h) za npr. Kredarico. Na omenjenih merilnih mestih terminska hitrost nikjer ni dosegla ali celo presegla projektne hitrosti vetra. 9
10 Preglednica 1. Podatki o najmočnejšem vetru 16. februarja 2012 za 20 merilnih postaj ARSO z najmočnejšimi sunki vetra (največja povprečna polurna hitrost vetra, največji sunek vetra, čas največjega sunka in največja terminska hitrost) merilno mesto največja polurna povprečna najmočnejši sunek (km/h) čas najmočnejšega sunka največja terminska Kredarica :54:00 69 Krvavec :54:00 58 Brnik, letališče :18:00 41 Lesce :26:00 38 Boršt pri Gorenji vasi :20:00 19 Rudno Polje :18:00 16 Ljubljana Bežigrad :05:00 29 Rogla :12:00 31 Ptuj :33:00 38 Sotinski Breg :14:00 32 Maribor, letališče :59:00 42 Malkovec :06:00 19 Velenje :03:00 21 Ravne na Koroškem :16:00 17 Lisca :21:00 19 Hrastnik :05:00 17 Celje Medlog :13:00 25 Bovec :49:00 26 Trbovlje :50:00 23 Zagorje :41:00 18 Šmartno pri Slovenj Gradcu :14:00 20 Časovni potek povprečne hitrosti vetra in najmočnejših sunkov za merilne postaje Brnik, Boršt pri Gorenji vasi, Krvavec, Lesce in Ljubljano Bežigrad je prikazan na slikah Na letališču Brnik so izmerili najmočnejši sunek že zjutraj po 6. uri, močni sunki so trajali do približno 9. ure. V Borštu pri Gorenji vasi so izmerili najmočnejši sunek okrog V Lescah so izmerili dva vrha hitrosti sunkov vetra, prvega okrog 5. ure, drugega, še nekoliko močnejšega, pa okrog pol dvanajstih. Na Krvavcu in v Ljubljani Bežigradu so izmerili najmočnejša sunka okrog 9. ure. Po 14. uri se je veter umiril, sunki niso presegali 40 km/h. 10
11 Brnik :00 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 čas meritve Slika 10. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) 16. februarja na merilnem mestu letališča Brnik Boršt pri Gorenji vasi :00 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 čas meritve Slika 11. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) 16. februarja na merilnem mestu Boršt Gorenji vasi 11
12 Krvavec :00 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 čas meritve Slika 12. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) 16. februarja na merilnem mestu Krvavec Lesce :00 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 čas meritve Slika 13. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) 16. februarja na merilnem mestu Lesce 12
13 Ljubljana Bežigrad :00 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 14:00 16:00 18:00 20:00 22:00 0:00 čas meritve Slika 14. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) 16. februarja na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad Na nobeni merilni postaji ARSO niso 16. februarja izmerili rekordnih vrednosti hitrosti vetra. Za izbrana merilna mesta prikazuje preglednica 2 največjo polurno povprečno hitrost in največjo hitrost sunkov vetra 16. februarja ter absolutno največjo izmerjeno polurno povprečno hitrost in hitrost sunka pred opisanim dogodkom. Relativno gledano so hitrosti vetra na izbranih merilnih postajah v primerjavi s preteklim obdobjem visoke. Preglednica 2. Največja polurna povprečna hitrost in najmočnješi sunek vetra, izmerjen 16. februarja in najvišje izmerjene vrednosti za pet izbranih merilnih mest merilno mesto največja polurna povprečna absolutno največja izmerjena povprečna polurna hitrost pred 28. januarjem 2012 (km/h) največji sunek (km/h) absolutno največji izmerjeni sunek pred 28. januarjem 2012 (km/h) Krvavec Brnik, letališče Lesce Boršt pri Gorenji vasi Ljubljana Bežigrad Občine, kjer je močan fen 16. februarja povzročil gmotno škodo po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje, prikazuje slika
14 Slika 15. Občine, kjer je močan fen 16. februarja povzročil gmotno škodo (vir podatkov: Uprava RS za zaščito in reševanje) Slika 16. Na Kranjsko-Sorškem polju je fen povzročal vejavico in zamete (Foto: Blaž Šter) 14
15 Viri 1. Dnevno-informativni bilten Uprave RS za zaščito in reševanje za 16. februar Meteorološki arhiv Agencije RS za okolje 3. Meteoalarm, 4. Kalkulator za mešalno razmerje vodne pare v zraku: Pripravil: Urad za meteorologijo 15
Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr
MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži večBILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar
BILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar Kazalo Uvodnik... 3 Vremenski pregled meseca avgusta... 4 Vremenska statistika meseca avgusta 2018... 38 Zemljevid
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večKAZALO
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO SLUŽBA ZA PREISKOVANJE LETALSKIH NESREČ IN INCIDENTOV Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 84 28 E: mzp.splni@gov.si www.mzi.gov.si UVODNO POROČILO O PREISKAVI LETALSKE
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večINFORMACIJE
INFORMACIJE O 10. MLADINSKI POLETNI ŠOLI SLOVENŠČINE Prihod in namestitev Prihod: Dijake, ki boste stanovali v Dijaškem domu Bežigrad, pričakujemo v Ljubljani v nedeljo, 28. junija, od 15.00 naprej. Informativni
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večMicrosoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor:
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE
Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST
Prikaži večVETRNO KOLO
VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 17 / / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjeno
Uradni list Republike Slovenije Št. 17 / 10. 4. 2017 / Stran 2557 Verzija: v1.0 Datum: 26.07.2016 Priloga 1: Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti V nadaljevanju je opisan programa leta in s tem
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večViharni vetrovi v Sloveniji leta 2010 Stormy Winds in Slovenia in 2010 Renato Bertalanič* UDK :614.8(497.4)"2010" Povzetek V Sloveniji je bila v
Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2010 Stormy Winds in Slovenia in 2010 Renato Bertalanič* UDK 551.55:614.8(497.4)"2010" Povzetek V Sloveniji je bila vetrovnost leta 2010 v večini krajev povprečna. Veter
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večPREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja
Prikaži večPOZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s
POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.susnik@gov.si Gregor Gregorič dr., Ministrstvo za okolje
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večCesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el
- Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: 03 492 93 10 - Fax: 03 492 93 11 NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. 691-2/14, mapa 4 NAROČNIK: OBČINA ŽALEC
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija
ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 3 19 Slovenija Napoved zaposlovanja ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje 19 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem
Prikaži več1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT A
1. NAGRADA / 1 st PRIZE Opis / Description:»V OBLAKIH«/»IN THE CLOUDS«Inženirski objekt / Engineering Structure: VIADUKT ČRNI KAL / ČRNI KAL VIADUCT Avtor fotografije / Photographer: Marko KOROŠEC 2. NAGRADA
Prikaži večŠtevilka:
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana T: 01 471 33 22 F: 01 431 81 17 E: gp.dgzr@urszr.si www.sos112.si DNEVNI INFORMATIVNI
Prikaži večModra zavarovalnica, d.d.
Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano
Prikaži večAvtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori
Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Mentorica: Bernarda BOŽNAR, prof. geo. in soc. Dovje, december 2017 1 1. UVOD Energetska učinkovitost je svetovno
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večMicrosoft Word - Vloga za vpis doc
Maistrova ulica 2/a, 2380 Slovenj Gradec, tel.:+386 2 62 09 550, faks +386 2 88 42 085; Šifra otroka: /2016 Evidenčna št.: 6021-3/2016- - Datum prejema vpisnice: Datum vključitve v vrtec: (izpolni vrtec)
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži večSpremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. S
Spremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. SNL V 1.0; 16.08.2017 Na podlagi določil Statuta NZS
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večNa podlagi 41
Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večIndividualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot pod
Individualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot podaljške po potovanju Indijski kalejdoskop 11 dni. Podaljški
Prikaži večSVETOVANJE Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranj
Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. S tem zamenjamo iztrošeni, nečisti in vlažni
Prikaži večNovogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara
LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z naravo in hkrati hiter dostop do vse pomembne infrastrukture. NOVE HIŠE 2. FAZE ŽE V PRODAJI!, Medvode je
Prikaži večuntitled
BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži več