Microsoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
|
|
- Jaka Čuk
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim zrakom, nad vzhodno Evropo in vzhodnim Sredozemljem pa dolina s hladnejšim zrakom. Naši kraji so bili na prehodu med obema tvorbama, v območju zmerno toplega severozahodnega zračnega toka. V naslednjih dneh se greben počasi pomikal proti vzhodu, nad naše kraje je pritekal vse toplejši, a zmerno vlažen zrak (slika 1). Jezik zelo tople zračne mase se je iznad Iberskega polotoka in Francije počasi širil nad osrednji del Evrope. Vzhodni del Evrope je bil še vedno po vplivom višinske doline z bolj svežo zračno maso, nad Atlantikom pa se je razprostirala obsežna in globoka dolina s ciklonskim območjem in frontalnimi valovi (slika 2 in 3). Slika 1. Navpični presek ozračja nad Ljubljano 2. julija zjutraj. Modra krivulja prikazuje potek temperature zraka z višino in rdeča potek temperature rosišča. Vetrne razmere so predstavljene na desnem robu. Ozračje je bilo pod nadmorsko višino 3000 m dokaj vlažno, više pa precej bolj suho. Veter je bil večinoma šibak in spremenljive smeri. Pod okoli 1000 m, kjer je bilo 19 C, je bil šibek temperaturni obrat. 1
2 Petega julija je severni del grebena, ki se je raztezal proti Skandinaviji, oslabel in s tem omogočil prehod vremenskih front proti vzhodu severno od Alp (slika 4). V Nemčiji je bilo 5. julija še izjemno vroče, saj so v bavarskem Kitzingenu s 40,3 C izmerili nov uradni nemški rekord. Večina južne polovice Evrope je bila do 7. julija še naprej pod grebenom v zelo topli zračni masi, izjemno vroče je bilo zlasti od Španije proti Švici. V Ženevi so 7. julija izmerili rekordnih 39,7 C. Višek vročinskega vala je bil tudi v naših krajih; od zahoda je v višinah dotekal zelo topel zrak, pri tleh pa je bil veter večinoma šibak (sliki 5 in 6). Višinska dolina in ciklon, ki sta bila prejšnje dni nad Atlantikom, sta počasi potovala proti vzhodu in 8. julija dosegla Alpe. Pred hladno fronto, ki je dosegla severne Alpe, je 8. julija nad naše kraje z jugozahodnikom večinoma še dotekal zelo topel zrak (slika 7). Zaradi zelo tople in vlažne zračne mase pri tleh ter nekoliko hladnejšega zraka na okoli 5000 m je ozračje postalo bolj nestabilno. S prehodom hladne fronte prek Slovenije 8. julija zvečer je k nam v spodnji plasti ozračja pričela dotekati sveža atlantska zračna masa in ozračje se je stabiliziralo (slika 8). Devetega julija je bilo ciklonsko območje nad Skandinavijo, od zahoda pa se je proti nam širilo območje visokega zračnega tlaka z lepim vremenom (slika 9). Slika 2. Vremenska slika nad Evropo 3. julija zgodaj popoldne. 2
3 Slika 3. Vremenska slika nad Evropo 5. julija zgodaj popoldne. Slika 4. Vremenska slika nad Evropo 7. julija zgodaj popoldne. 3
4 Slika 5. Predvidena 48-urna pot zračne mase na različnih višinah nad Ljubljano od 5. julija popoldne do 7. julija popoldne. Rdeča krivulja označuje končni tlak 500 hpa, zelena 700 hpa, modra 850 hpa in vijolična višino 10 metrov nad tlemi. Slika 6. Navpični presek ozračja nad Ljubljano 7. julija zjutraj. Modra krivulja prikazuje potek temperature zraka z višino in rdeča potek temperature rosišča. Vetrne razmere so predstavljene na desnem robu. Ozračje je bilo pod nadmorsko višino 3000 m v plasteh zmerno do zelo vlažno in zelo toplo. Veter je bil večinoma šibak in spremenljive smeri. Pod okoli 1000 m, kjer je bilo 24 C, je bil temperaturni obrat, povsem pri tleh pa je bilo ozračje znova bolj premešano. 4
5 Slika 7. Vremenska slika nad Evropo 8. julija zgodaj popoldne. Slika 8. Navpični presek ozračja nad Ljubljano 9. julija zjutraj. Modra krivulja prikazuje potek temperature zraka z višino in rdeča potek temperature rosišča. Vetrne razmere so predstavljene na desnem robu. Ozračje je bilo do nadmorske višine 4 km nasičeno z vlago, z vzhodnim vetrom je dotekal bistveno hladnejši zrak kot v predhodnih dneh. 5
6 Slika 9. Vremenska slika nad Evropo 9. julija zgodaj popoldne. Opozorila Meteorološki modeli so več dni vnaprej s precejšnjo zanesljivosti napovedovali daljši in stopnjujoč vročinski val (slika 10). Za precejšen del Evrope je bila kasneje napovedana nenavadno visoka temperatura zraka (slika 11). Skladno z izračuni meteoroloških modelov je Državna meteorološka služba v soboto, 4. julija zvečer, izdala prvo opozorilo pred vročino: Do srede, 8. 7., se bo vročina še nekoliko stopnjevala. Toplotna obremenitev bo jutri velika predvsem v Ljubljanski kotlini, od ponedeljka dalje pa tudi drugod po Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo po nižinah okoli, najvišje dnevne pa od 34 do okrog 37 stopinj C. Dnevna povprečja bodo presegla 26 stopinj C. Vročina bo predvidoma popustila v sredo popoldne. Zaradi velike toplotne obremenitve je bila za večji del Slovenije razglašena najvišja, rdeča stopnja vremenske ogroženosti. Nekaj dni kasneje, 8. julija, se je obetal prehod hladne fronte z možnostjo neurij, zato je meteorološka služba izdala naslednje opozorilo: Vročinski val se bo z današnjim dnem zaključil. Pod vplivom hladne fronte lahko danes popoldne in zvečer nastanejo krajevna neurja predvsem z močnimi nalivi, sunki vetra in udari strel, lokalno pa ni izključen tudi pojav toče. Vremensko dogajanje se bo ponoči umirilo. 6
7 Slika 10. Desetdnevna skupinska napoved meteorološkega modela ECMWF, izdana 29. junija dopoldne, za temperaturo zraka dva metra nad tlemi v Ljubljani. Rdeča krivulja prikazuje glavni izračun, turkizna kontrolni izračun, siva polja z ročaji pa razpršenosti 50 članov skupinske napovedi. Člani skupinske napovedi se le malenkostno razlikujejo v začetnem stanju ozračja, kar pa se na daljši rok vse bolj izraža v različni napovedi. V tem primeru je bila napovedljivost za več dni naprej zelo dobra in s tem verjetnost vročinskega vala v začetku julija velika. Proti koncu napovedi vidimo tudi precejšnjo verjetnost za temperaturo zraka znatno nad 30 C. Slika 11. Indeks izjemnosti napovedi temperature zraka dva metra nad tlemi za Evropo in okolico 7. julija. Po izračunih meteorološkega modela ECMWF je bila za pas od jugozahodne Evrope do Poljske in Balkana napovedana izjemno visoka temperatura zraka. Nasprotno naj bi bilo v delu Rusije in manjših območjih severnega Atlantika in Skandinavije izjemno hladno za ta letni čas. 7
8 Razvoj vremena v Sloveniji Od prvega do sedmega julija je povsod po Sloveniji prevladovalo sončno in zelo toplo ali vroče vreme. Osmega julija je bilo v osrednjem in južnem delu Slovenije še povečini sončno, ob severni meji pa je bilo ob približevanju hladne fronte več oblačnega vremena. Naslednji dan, po prehodu fronte, je bil na Primorskem večinoma sončen, v notranjosti pa je bilo več sončnega vremena le popoldne. Večji del vročinskega vala je bilo ozračje pri tleh mirno, hitrost vetra je po nižinah le redko presegla 3 m/s. Veter se je ponekod 6. in 7. julija nekoliko okrepil, a močnejši veter je povsod po Sloveniji zapihal šele tik pred ali ob poslabšanju z 8. na 9. julij. V noči na 9. julij je na Primorskem zapihala šibka do zmerna burja, ki pa je že 9. julija zvečer v glavnem ponehala. V posameznih dneh vročinskega vala so nastajale plohe in nevihte, pogostejše v zahodni polovici države. Glavnina teh padavin je bila 2. in 3. julija pozno popoldne in zvečer (sliki 12 in 13), 6. julija popoldne (slika 14) in od poznega dopoldneva 8. julija do jutra naslednjega dne. Zadnje izmed naštetih obdobij je bilo padavinsko najbolj izdatno, deževalo je povsod po Sloveniji. Prve nevihte so sredi dneva nastale ali od zahoda dosegle bovško in mariborsko območje (slika ). Močna nevihta, ki je iznad Furlanije-Julijske krajine dosegla Posočje, je nato potovala čez Bled, severno od Kranja in Kamnika in šele ob 14. uri razpadla med Celjem in Slovenj Gradcem (sliki 16 in 17). Istočasno so močne nevihte nastajale na širšem mariborskem območju, nato so nevihte, tudi s točo, zajele tudi Prlekijo in Prekmurje (sliki 18 in 19). Nevihte so lokalno precej osvežile ozračje, zato so bile temperaturne razlike po Slovenije velike. Ob. uri je bilo v Mariboru 23 C, v Lescah 25 C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 27 C, v Postojni 30 C, v Ljubljani in Celju 33 C ter v Dobličah pri Črnomlju 35 C. Skoraj do večera so ob severni meji nastajale nove in nove plohe in nevihte, drugod je bilo večinoma še suho (slika ). Ob večernem prehodu hladne fronte je hladen zrak od severovzhoda do sredine noči preplavil vso Slovenijo, padavine pa so od zahoda zajele večji del države (slika 21). Vmes je tudi močneje deževalo, a izrazitih neurij ni bilo. Občasno je deževalo do jutra, v južni in vzhodni Sloveniji do zgodnjega dopoldneva (sliki 22 in 23). Neurja z nalivom, močnim vetrom in točo so največ škode povzročila na severu in severovzhodu Slovenije (slika 45). 8
9 Slika 12. Največja radarska odbojnost padavin 2. julija ob.40 po srednjeevropskem poletnem času Slika 13. Največja radarska odbojnost padavin 3. julija ob po srednjeevropskem poletnem času 9
10 Slika 14. Največja radarska odbojnost padavin 6. julija ob po srednjeevropskem poletnem času Slika. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času 10
11 Slika 16. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času Slika 17. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času 11
12 Slika 18. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času Slika 19. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob.40 po srednjeevropskem poletnem času 12
13 Slika. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času Slika 21. Največja radarska odbojnost padavin 8. julija ob po srednjeevropskem poletnem času 13
14 Slika 22. Največja radarska odbojnost padavin 9. julija ob 0.30 po srednjeevropskem poletnem času Slika 23. Največja radarska odbojnost padavin 9. julija ob 2.40 po srednjeevropskem poletnem času 14
15 Temperatura in vlažnost zraka Vročinski val je naše kraje zajel na začetku julija in se počasi stopnjeval do viška 7. julija (slike 24 26). Hkrati z višanjem temperature se je stopnjevala tudi absolutna vlažnost zraka, ki je bila ob koncu vročinskega vala nenavadno visoka. Marsikje po nižinah je temperatura rosišča več dni zapored nihala okoli 18 C, zlasti 7. julija pa je bolj ali manj presegla C (slike 24 26). Za primerjavo, v najbolj vročih urah 8. avgusta 13 je temperatura rosišča v Ljubljani in Murski Soboti znašala okoli 12 C, v Portorožu pa je zaradi vpliva morja in menjajoče smeri vetra nihala med 10 C in 21 C. S prehodom hladne fronte 8. julija zvečer oziroma v noči na 9. julij se je ozračje najprej osvežilo, nato še močno osušilo. Časovni potek ohladitev se je med različni predeli Slovenije precej razlikoval (sliki 27 in 28). Najvišja temperatura je bila po nižinah v notranjosti 9. julija za okoli 10 C nižja kot dan prej, temperatura rosišča pa je padla za več kot 5 C (sliki 25 in 26). Temperaturni padec je bil bistveno manjši le na Primorskem, saj je temperatura zraka 9. julija dosegla skoraj 30 C (slika 24). 36 temperatura zraka temperatura rosišča temperatura zraka ( C) h 2. 0h 3. 0h 4. 0h 5. 0h 6. 0h 7. 0h 8. 0h 9. 0h 10. 0h dan in ura Slika 24. Časovni potek temperature zraka in temperature rosišča na Letališču Portorož od 4. do 9. julija
16 38 temperatura zraka temperatura rosišča temperatura zraka ( C) h 2. 0h 3. 0h 4. 0h 5. 0h 6. 0h 7. 0h 8. 0h 9. 0h 10. 0h dan in ura Slika 25. Časovni potek temperature zraka in temperature rosišča v Ljubljani (za Bežigradom) od 4. do 9. julija temperatura zraka temperatura rosišča 34 temperatura zraka ( C) h 2. 0h 3. 0h 4. 0h 5. 0h 6. 0h 7. 0h 8. 0h 9. 0h 10. 0h dan in ura Slika 26. Časovni potek temperature zraka in temperature rosišča v Murski Soboti od 4. do 9. julija 16
17 40 Letališče ER Maribor Šmartno pri Sl. Gradcu Dobliče temperatura zraka ( C) h 7. 18h 8. 0h 8. 6h 8. 12h 8. 18h 9. 0h 9. 6h dan in ura Slika 27. Časovni potek temperature zraka od poldneva 7. julija do jutra 9. julija na izbranih meteoroloških postajah v vzhodnem delu Slovenije. 40 Lesce Postojna Koper temperatura zraka ( C) h 7. 18h 8. 0h 8. 6h 8. 12h 8. 18h 9. 0h 9. 6h dan in ura Slika 28. Časovni potek temperature zraka od poldneva 7. julija do jutra 9. julija na izbranih meteoroloških postajah v zahodnem delu Slovenije 17
18 Bolj kot visoka popoldanska temperatura zraka so vročinski val zaznamovali izjemno tople noči in jutra. Še posebej toplo je bilo v nočeh s 6. na 7 in s 7. na 8. julij (preglednica 1). Zlasti po mestih in po gričevjih izven jezer hladnejšega zraka zaradi nočnega ohlajanja temperatura ni padla pod C in smo zabeležili tako imenovano tropsko noč. Preglednica 1. Najnižja temperatura zraka ( C) od. ure zvečer do 8. ure zjutraj v nočeh s 6. na 7. julij in 7. na 8. julij. Prikazane so vrednosti za izbrane samodejne meteorološke postaje. 6./7. julij 7./8. julij merilna postaja najnižja temperatura merilna postaja najnižja temperatura Hočko Pohorje 24,3 Koper 24,3 Koper 24,3 Ljubljana Bežigrad 23,3 Sotinski breg 23,5 Hočko Pohorje 23,3 Jeronim 22,7 Lendava 22,8 Nova Gorica 22,6 Nova Gorica 22,7 Lisca 22,6 Sevno 22,5 Sevno 22,2 Malkovec 22,3 Maribor Tabor 22,1 Sotinski breg 22,2 Velenje 21,9 Terme Ptuj 21,8 Ljubljana Bežigrad 21,8 Letališče Cerklje ob Krki 21,6 Marsikje je bila vsaj ena od omenjenih noči med najtoplejšimi v zadnjih letih oziroma v obdobju samodejnih meteoroloških meritev (preglednica 2, sliki 29 in 30). V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura v noči s 6. na 7. julij,6 C, kar je izenačenje rekorda 4. avgusta Na ljubljanski meteorološki postaji za Bežigradom je bila najnižja temperatura v noči s 7. na 8. julij 23,3 C, kar je nova rekordna vrednost od leta 1993 (od postavitve samodejne meteorološke postaje). Pri tem je potrebno omeniti, da se je okolica merilnega mesta v tem obdobju občutno spremenila, zato izmerjene vrednosti iz različnih let medsebojno niso povsem primerljive. Kljub temu je precej verjetno, da je bila zadnja noč po najnižji temperaturi v Ljubljani najtoplejša vsaj v zadnjih letih. Tudi v Lendavi, kjer se je 8. julija zjutraj ohladilo le do 22,8 C, je bil postavljen nov rekord od začetka meritev na samodejni meteorološki postaji leta
19 Preglednica 2. Deset»najtoplejših«noči na izbranih meteoroloških postajah v merilnem nizu samodejne meteorološke postaje. Prikazana je najnižja temperatura zraka ( C) od. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Ljubljana Bežigrad (1993 ) Šmartno pri Slovenj Gradcu (1994 ) noč najnižja temperatura noč najnižja temperatura 7./ ,3 3./ ,6 16./ ,2 6./7. 7.,6 26./ ,0 21./ ,1 6./ ,8 25./ ,1./ ,8 10./ ,0 14./ ,6 12./ ,0 2./ ,6 30./ ,9 4./ ,5 17./ ,8 23./ ,5 27./ ,6 2./ ,5 7./ ,5 Letališče Lesce (04 ) Lendava (06 ) noč najnižja temperatura noč najnižja temperatura 2./ ,5 7./ ,8 26./ ,5 1./ ,3 22./ ,4 12./ ,1 17./ ,2 13./ ,0 6./7. 7.,2 14./ ,8 13./ ,2 16./ ,8 13./ ,1 22./ ,4 16./ ,1 28./ ,4 11./ ,6 25./ ,3 26./ , / ,3 19
20 temperatura zraka ( C) /8. julij 16./17. julij 10 6./7. julij 16:00 18:00 :00 22:00 0:00 2:00 4:00 6:00 8:00 Slika 29. Časovni potek temperature v desetih najtoplejših nočeh (po najnižji nočni temperaturi) na samodejni meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad v letih Posebej izpostavljamo najtoplejši dve noči v opisanem vročinskem valu in pred tem vročinskim valom izmerjeno najtoplejšo noč. čas 36 temperatura zraka ( C) /4. avgust /7. julij 21./22. julij :00 18:00 :00 22:00 0:00 2:00 4:00 6:00 8:00 čas Slika 30. Časovni potek temperature v desetih najtoplejših nočeh (po najnižji nočni temperaturi) na samodejni meteorološki postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu v letih Posebej izpostavljamo tri najtoplejše noči. Dnevna najvišja temperatura zraka je bila v posameznih dneh sicer zelo visoka, a večinoma daleč od rekordnih vrednosti (preglednica 3). V večjem delu države je bilo najbolj vroče 7. julija. Zaradi izjemno toplih noči je bilo nekoliko bolj izstopajoče dnevno povprečje
21 temperature, ki se je ponekod v notranjosti države precej približalo rekordni vrednosti (preglednica 4). Preglednica 3. Najvišja izmerjena temperatura zraka ( C) v vročinskem valu od 1. do 8. julija na izbranih opazovalnih meteoroloških postajah. Za primerjavo je dodana rekordna vrednost v merilnem nizu. V zadnjem stolpcu je dolžina tega niza v letih. merilna postaja julij dan rekord datum dolžina meritev Dobliče (pri Črnomlju) 36, , Ljubljana Bežigrad 36, , Kočevje 36, , Letališče Cerklje ob Krki 35, , Novo mesto 35, , Murska Sobota 35, , Celje 34, , Letališče JP Ljubljana 34, , Bilje (pri Novi Gorici) 34, , Šmartno pri Slovenj Gradcu 34, , Letališče Maribor 34, , Lesce 34, , Letališče Portorož 34, , Postojna 33, , Rateče 32, , Lisca 28, , Kredarica 18, , Preglednica 4. Najvišja dnevna povprečna temperatura zraka ( C) v vročinskem valu od 1. do 8. julija na izbranih opazovalnih meteoroloških postajah. Za primerjavo je dodana rekordna vrednost v merilnem nizu. merilna postaja julij dan rekord datum Novo mesto 29, , Ljubljana Bežigrad 29, , Murska Sobota 29, , Letališče Maribor 28, , Letališče Portorož 28, , Letališče Cerklje ob Krki 28, , Šmartno pri Slovenj Gradcu 28, , Bilje (pri Novi Gorici) 27, , Celje 27, , Lisca 25, , Rateče 24, , Kredarica 16, ,
22 Padavine V obravnavanem obdobju je v večjem delu Slovenije padlo od do 80 mm dežja. Še več ga je bilo zaradi močnejših ali dolgotrajnejših neviht ponekod na zahodu, severozahodu in severu države. Najmanj dežja, okoli 10 mm, je padlo v Slovenski Istri. Glavnina padavin je bila 8. julija in v drugem delu noči na 9. julij, ko smo zabeležili tudi nekaj močnejših nalivov (preglednica 5, slika 31). Najbolj nenavaden od teh je bil 8. julija zvečer na Muti v Dravski dolini v dobri uri je padlo 56 mm dežja, kar se povprečno zgodi približno enkrat na 50 let. Skupna višina padavin z 8. na 9. julij je v tem kraju dosegla 100 mm, kar je za dnevno višino padavin prav tako zelo redko. Preglednica 5. Najmočnejši nalivi in padavinska obdobja od 1. do 9. julija, izmerjeni na samodejnih merilnih postajah. Prikazani so višina padavin (mm), dolžina intervala v minutah, čas konca intervala in ocenjena povratna doba naliva v letih. merilna postaja višina padavin dolžina intervala čas konca (SEPČ) povratna doba Muta Murska Sobota Gačnik (pri Mariboru) Ravne na Koroškem Otlica (nad Ajdovščino) Luče Otlica (nad Ajdovščino) Logatec Bohinjska Češnjica Nova Gorica < 2 22
23 polurna višina (mm) Muta vsota (mm) :00 8. : : : : : : : :00 dan in ura Murska Sobota 75 polurna višina (mm) vsota (mm) :00 8. : : : : : : : :00 dan in ura 25 Otlica (nad Ajdovščino) 100 polurna višina (mm) vsota (mm) :00 8. : : : : : : : :00 dan in ura Slika 31. Polurna višina padavin (modri stolpci) in vsota padavin (zelena krivulja) na treh merilnih mestih od poldneva 8. julija do poldneva 9. julija. 23
24 Veter Merilne postaje Agencije RS za okolje (ARSO) so namenjena spremljanju vremena za širšo javnost, zato so velikokrat nameščene v bližini naselij in v naseljih. Ker tok vetra v naseljih močno upočasnijo različne vetrne ovire (drevje, stavbe ), ponavadi ne izmerimo najmočnejšega vetra, ki lahko ob izjemnem vremenskem dogodku nastane na izpostavljenih legah. Hitrost vetra merimo z elektronskimi anemometri s čašami, v zadnjem času pa z ultrazvočnimi anemometri. Meritve opravljamo ponavadi na drogovih višine 10 m, izjema so meritve v Ljubljani, ki jih izvajamo na strehi zgradbe, na višini 22 m. Podatki se vzorčijo neprestano. Na 10 minut, pol ure ali ponekod na celo uro iz njih računamo izvedene vrednosti, ki jih zapišemo v podatkovno bazo. Sunek vetra določimo kot trisekundno povprečno hitrost vetra. Največjo izmerjeno polurno povprečno hitrost vetra in največji izmerjeni sunek vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in merilnih postajah, s katerih podatki ARSO razpolaga (npr. z oceanografske boje Vida Nacionalnega inštituta za biologijo pred Piranom), v obdobju med 8. in 9. julijem do 8. ure prikazujeta sliki 32 in 33. Viharni sunki vetra, torej taki z jakostjo 8 boforjev ali več (17,2 m/s ali več), so na sliki 33 prikazani z rdečo Slika 32. Največja izmerjena polurna povprečna hitrost vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in merilnih postajah, s katerih podatki razpolaga ARSO, od 8. do 9. julija do 8. ure Najvišjo polurno povprečno hitrost vetra, ki je merilo za dalj časa trajajoč močan veter, smo v tem obdobju izmerili na Kredarici (10,8 m/s) in na Primorskem (boja Vida pred Piranom,2 m/s, Koper Kapitanija 14,3 m/s, Letališče Portorož 11,0 m/s. Edino tam je presegla vrednost 10 m/s. 24
25 Viharne sunke vetra smo med 8. in 9. julijem izmerili poleg Kredarice in Primorja še v pasu ob severni meji. Največje sunke smo izmerili na Primorskem (Koper Kapitanija 25,3 m/s, Pristanišče Koper 23,0 m/s, boja Vida pred Piranom 21,9 m/s, Letališče Portorož,2 m/s in Koper Markovec 18,0 m/s) in v Prekmurju (Lendava 23,3 m/s, Murska Sobota 22,5 m/s in Sotinski breg 18,9 m/s). Viharne sunke vetra smo izmerili še na Koroškem (Šmartno pri Slovenj Gradcu 22,0 m/s), pod Karavankami (Lesce 17,3 m/s) in na Kredarici (22,5 m/s). Največji sunek vetra v obdobju smo izmerili na merilni postaji Koper Kapitanija Slika 33. Največji izmerjeni sunki vetra v m/s na merilnih postajah ARSO in merilnih postajah, s katerih podatki razpolaga ARSO, od 8. do 9. julija do 8. ure Podatki o vetru med 8. in 9. julijem do 8. ure za 11 merilnih postaj ARSO, kjer so izmerili viharne sunke vetra (jakosti vsaj 8 boforjev oz. 17,2 m/s in več), so zbrani v preglednici 6. Podani so največja izmerjena polurna povprečna hitrost v tem obdobju, največji sunek vetra in čas, ko je nastopil, ter največja izmerjena terminska hitrost. Terminska hitrost je 10-minutna povprečna hitrost vetra, izmerjena ob koncu polurnega intervala. Zanimiva je za gradbenike, ker jo lahko primerjajo s projektno hitrostjo, ki jo potrebujejo kot vhodni podatek v svojih izračunih vetrne obremenitve na objekte. Projektna hitrost znaša za večino Slovenije m/s, na Primorskem 30 m/s, v višinah pa je še višja, tudi do 40 m/s za npr. Kredarico. Na omenjenih merilnih postaj terminska hitrost nikjer ni dosegla ali celo presegla projektne hitrosti vetra. Najvišjo terminsko hitrost so izmerili na oceanografski boji Vida (,3 m/s), v Kopru Kapitaniji (14,5 m/s), v Murski Soboti (11,6 m/s), na Kredarici in na Letališču Portorož (11,1 m/s). Drugod terminska hitrost ni presegla vrednosti 10,0 m/s. Terminska hitrost je izbrana tako, da naj bi v povprečju ne bila dosežena ali presežena več kot enkrat na 50 let. 25
26 Preglednica 6. Podatki o najmočnejšem vetru med 8. in 9. julijem do 8. ure za merilne postaje ARSO z viharnimi sunki vetra (največja povprečna polurna hitrost vetra, največji sunek vetra, čas največjega sunka in največja terminska hitrost). Podatki so urejeni po velikosti najmočnejšega sunka vetra merilna postaja največja polurna povprečna hitrost (m/s) najmočnejši sunek (m/s) datum najmoč. sunka ura najmoč. sunka največja terminska hitrost (m/s) Koper Kapitanija 14,3 25,3 9. julij ,5 Lendava 4,1 23,3 8. julij.51 5,3 Pristanišče Koper 8,3 23,0 9. julij ,3 Kredarica 10,8 22,5 8. julij ,1 Murska Sobota 5,5 22,5 8. julij.24 11,6 Šmartno pri Slovenj Gradcu 6,1 22,0 8. julij ,3 Piran, boja Vida,2 21,9 8. julij 21.09,3 Letališče Portorož 11,0,1 9. julij ,1 Sotinski breg 6,8 18,9 8. julij.44 5,9 Koper Markovec 6,5 18,7 9. julij ,9 Lesce, letališče 5,9 17,3 8. julij ,2 V obdobju od 8. do 9. julija do 8. ure smo najmočnejše sunke vetra izmerili med poldnevom 8. julija in zgodaj zjutraj 9. julija. V Prekmurju je bil veter med neurji najmočnejši 8. julija med.30 in zaradi vetra iz nevihtne celice, ki je nastala že nad severom Koroške in se pomikala na vzhod južno od Murske Sobote na Madžarsko. Na Primorskem sta vidna dva vrhova največjih sunkov vetra, eden 8. julija okrog 21. ure, drugi okrog enih naslednjega dne. Na obali je prišlo do najmočnejših sunkov vetra 9. julija okrog enih zjutraj. Nad morjem so najmočnejši sunek vetra izmerili 8. julija okrog 21. ure, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Lescah pa istega dne med 19. in. uro. Časovni potek povprečne hitrosti vetra in najmočnejših sunkov od 8. do 9. julija do 8. ure na 11 merilnih postajah z najmočnejšim vetrom prikazujejo slike (po abecednem vrstnem redu imen merilnih postaj). Nikjer hitrosti vetra niso presegle doslej največjih izmerjenih vrednosti. Med neurji je nastalo nekaj škode. Zemljevid občin z gmotno škodo zaradi neurij 8. in 9. julija prikazuje slika
27 Koper Kapitanija hitrost (m/s) čas meritve Slika 34. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Koper Kapitanija Koper Markovec hitrost (m/s) čas meritve Slika 35. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Koper Markovec 27
28 Kredarica hitrost (m/s) čas meritve Slika 36. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Kredarica Lendava hitrost (m/s) čas meritve Slika 37. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Lendava 28
29 Lesce, letališče hitrost (m/s) čas meritve Slika 38. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Lesce Koper Luka hitrost (m/s) čas meritve Slika 39. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Pristanišče Koper 29
30 Murska Sobota hitrost (m/s) čas meritve Slika 40. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Murska Sobota. Podatki 8. julija pred 13. uro manjkajo, glede na meritve okoliških postaj pa se v tistem času ni dogajalo nič burnega Piran, boja hitrost (m/s) čas meritve Slika 41. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na oceanografski boji Vida pred Piranom 30
31 Portorož, letališče hitrost (m/s) čas meritve Slika 42. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Letališče Portorož Šmartno pri Slovenj Gradcu hitrost (m/s) čas meritve Slika 43. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Šmartno pri Slovenj Gradcu 31
32 Sotinski breg hitrost (m/s) čas meritve Slika 44. Časovni potek povprečne hitrosti vetra (modra) in njegovih najmočnejših sunkov (rdeča) od 8. do 9. julija do 8. ure na merilni postaji Sotinski breg Slika 45. Zemljevid občin z gmotno škodo zaradi neurij 8. in 9. julija. Vir podatkov: Dnevno-informativni bilten Uprave RS za zaščito in reševanje 32
33 Viri: 1. Arhiv radarskih slik Agencije RS za okolje 2. Arhiv vremenskih zemljevidov Nemške meteorološke službe (Deutscher Wetterdienst) 3. Blog Švicarske meteorološke službe: 4. Dnevno-informativni bilten Uprave RS za zaščito in reševanje 5. Stran Facebook nemške meteorološke službe Deutscher Wetterdienst, Neuer deutscher Temperaturrekord offiziell bestätigt: / /?type=1&theater 6. Meteorološki arhiv Agencije RS za okolje Pripravil: Urad za meteorologijo, oddelek za klimatologijo 33
Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večBILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar
BILTEN ZEVS avgust 2018 Fotografija na naslovnici: Velika planina ponoči. Foto: Matic Cankar Kazalo Uvodnik... 3 Vremenski pregled meseca avgusta... 4 Vremenska statistika meseca avgusta 2018... 38 Zemljevid
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večMicrosoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor:
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večKAZALO
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO SLUŽBA ZA PREISKOVANJE LETALSKIH NESREČ IN INCIDENTOV Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 84 28 E: mzp.splni@gov.si www.mzi.gov.si UVODNO POROČILO O PREISKAVI LETALSKE
Prikaži večMODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr
MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večSEZNAM IZDAJNIH MEST MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRODAJE VINJET PE AMZS D.D., AMD/AMTK DELOVNI ČAS MVD DVTV SLO A CH CZ ECO AJDOVŠČINA AMZS d.d., PE Ajd
SEZNAM IZDAJNIH MEST MEDNARODNIH DOKUMENTOV IN PRODAJE VINJET AJDOVŠČINA AMZS d.d., PE Ajdovščina Goriška c. 75 5270 AJDOVŠČINA tel.: 05 3644 210 ajdovscina@amzs.si CELJE AMZS d.d., PE Celje Ljubljanska
Prikaži več(TURISTI\310NE PISARNE brez zaporednih \232tevilk.xls)
Ljubljana, 28.02.2014/TK SEZNAM TURISTIČNIH PISARN, KI IZDAJAJO MEDNARODNE DOKUMENTE IN PRODAJAJO VINJETE CELJE AMZS d.d., PE Celje Ljubljanska 35 3000 CELJE tel.: 03-42 56 560 mihaela.zunter@amzs.si AMD
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večNa podlagi 41
Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večSpremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. S
Spremembe in dopolnitve Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji, ki se nanašajo na spremembo tekmovalnega sistema na nivoju 3. SNL V 1.0; 16.08.2017 Na podlagi določil Statuta NZS
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večINFORMACIJE
INFORMACIJE O 10. MLADINSKI POLETNI ŠOLI SLOVENŠČINE Prihod in namestitev Prihod: Dijake, ki boste stanovali v Dijaškem domu Bežigrad, pričakujemo v Ljubljani v nedeljo, 28. junija, od 15.00 naprej. Informativni
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večViharni vetrovi v Sloveniji leta 2010 Stormy Winds in Slovenia in 2010 Renato Bertalanič* UDK :614.8(497.4)"2010" Povzetek V Sloveniji je bila v
Viharni vetrovi v Sloveniji leta 2010 Stormy Winds in Slovenia in 2010 Renato Bertalanič* UDK 551.55:614.8(497.4)"2010" Povzetek V Sloveniji je bila vetrovnost leta 2010 v večini krajev povprečna. Veter
Prikaži večDrugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE
KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan
Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / 17. 7. 2015 / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan 28. februarja 2015 ter knjigovodske vrednosti na dan
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večpolovičke Popust - 50% Maryann 29,99 EUR - 50% 59,99 EUR (št ) TBS 44,99 EUR - 50% 89,99 EUR (št.41-46) Še več OBU
www.mass.si polovičke Popust Maryann 09302-20 (št. 36-41) TBS 25491-20 (št.41-46) Še več OBUTVE po polovičnih cenah poiščite v naših prodajalnah. Akcija traja od 7.11. do 27.11.2016 oziroma do razprodaje
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večJUNIOR 01/ pomlad /poletje 2017 predstavljamo najnovejše trende ZA OTROŠKO RAZIGRANE KOR AKE
JUNIOR 01/ pomlad /poletje 2017 predstavljamo najnovejše trende ZA OTROŠKO RAZIGRANE KOR AKE Pomladna igra Končno so pred nami dnevi, ki nam obljubljajo obilo sonca, kar lahko pomeni zgolj eno: otroška
Prikaži večAvtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori
Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Mentorica: Bernarda BOŽNAR, prof. geo. in soc. Dovje, december 2017 1 1. UVOD Energetska učinkovitost je svetovno
Prikaži večNazaj v šolo! (št ) Na obutev priznanih blagovnih znamk Adidas, Nike, Le Coq Sportif, Converse, Polo, Skechers, Lacoste, Ne
www.mass.si Nazaj v šolo! 19677-30 (št. 36-41) Na obutev priznanih blagovnih znamk,, Le Coq Sportif,, Polo,, Lacoste, New Balance, Vans, Reebok, Fred Perry. 196770-30 (št. 41,5-46) Popust DO Akcija traja
Prikaži večPOZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s
POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.susnik@gov.si Gregor Gregorič dr., Ministrstvo za okolje
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večBONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane
BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večMicrosoft Word - zagaretal_2011.doc
IZZIVI REGIONALNEGA KLIMATSKEGA MODELIRANJA N. Žagar, J. Rakovec, G. Skok in L. Honzak * Povzetek Članek predstavlja izzive povezane z regionalnim klimatskim modeliranjem s poudarkom na procesu povezovanja
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži več(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc)
AGENCIJA RS ZA OKOLJE V LETU 2010 AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ljubljana, 2011 Agencija za okolje v letu 2010 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 b, Ljubljana http://www.arso.si
Prikaži večOpredelitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijstvo na osnovi klimatskih dejavnikov
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večProgrami s statusom radijske postaje posebnega pomena
Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večA1, investicijsko upravljanje, d
GPG Inženiring d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana-Polje, matična številka: 2273152000, ki jo zastopa direktor Janko Jazbinšek, na podlagi 109. čl. Stvamopravnega zakonika (Ur. list RS št. 87/2002) in
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večModra zavarovalnica, d.d.
Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi
Prikaži večOGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA števec : 6602km V popoldanski uri smo se odpeljali izpred doma
OGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA 22.6.- 25.6.2012 22.6.2012 števec : 6602km V popoldanski uri 16.30 smo se odpeljali izpred doma proti Mariboru, mimo Gradca (A) in naprej skozi mesto
Prikaži večSEZNAM JAVNIH POLNILNIH POSTAJ GREMO NA ELEKTRIKO UPRAVLJALCA ELEKTRO LJUBLJANA Polnilna postaja Oznaka Kraj Ulica Hišna št. Bohinj SI Bohinjsk
SEZNAM JAVNIH POLNILNIH POSTAJ GREMO NA ELEKTRIKO UPRAVLJALCA ELEKTRO LJUBLJANA Polnilna postaja Oznaka Kraj Ulica Hišna št. Bohinj SI0340008 Bohinjsko jezero Ribčev Laz 48 Bohinj SI0340008 Bohinjsko jezero
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži več