Osnove 3D modeliranja Animacije
|
|
- Suzana Kramar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Napredna 3D računalniška grafika in vizualizacije 2. stopnja, magistrskega študija GIK Helena Gabrijelčič Tomc (UL, NTF, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje)
2 geslo: 3dblender INTRI!!! MOrda bi za nek osnovni nivo vzeli en taksen primer: ali pa taksen: Bi pa moralo biti se bolj doterano in tudi okolica bi morala biti dokaj realisticna Skripta vaje
3 Produkcijski cevovod v 3D animacijah
4 Produkcija in načrtovanje luči gibanje 2:17 min
5 Cevovod Andy Beane: 3D animation Essentials
6 Kaj je računalniška animacija? je podpodrojče računalniške grafike. računalniško podprto računanje, ki se uporablja za produkcijo slik z namenom ustvarjanja percepcije gibanja na splošno je vsaka vrednost, ki je lahko spremenjena lahko tudi animirana osnovni parametri, ki so lahko animirani so: lega in orientacija, oblika objekta, parametri senčenja, koordinate teksture, parametri luči in kamere.
7 »Uncanny valley«pri oblikovanju likov je pomembno: se naučiti, da resnično vidimo uporabljati referenco razumevanje anatomije ter uporaba oz. delo z»uncanny valley«
8 Pregled tipov 3D animacijskih tehnik
9 Vrste animacije animacija s ključnimi sličicami animacija zajemom gibanja proceduralna animacija
10 Bazični pristopi animiranja artistična animacija (animator ima največjo odgovornost za ustvarjanje gibanja) podatkovno-gnana (data-driven) animacija, kjer je živo gibanje digitalizirano in nato mapirano na grafični objekt (zajem gibanja) proceduralna animacija, kjer se uporablja računski model za kontrolo gibanja (določanje vhodnih nastavitev za določeno vrsto fizične simulacije ali simulaije obnašanja)
11 Nadaljnje delitve 3D animacijskih tehnik 1. ANIMACIJA S KLJUČNIMI SLIČICAMI (KEYFRAMED ANIMATION): najtežja tehnika, ki zahteva veliko časa, a je še potrebna v delokrogu animacij. Ima štiri različice: POSE-TO-POSE: izhaja iz 12 principov animacije; je postavitev posameznih leg objekta, izhaja iz klasičnih principov animacije STRAIGHT AHEAD: izhaja iz 12 principov animacije, je tehnika, ki animira posamezne lege v zaporedju frame1, frame2, frame 3 itd.. HYBRID: je neka mešanica pose-to-pose in straight-ahead in omogoča vse prednosti obeh tehnik. Najprej se izdela ključne sličice, nato pa naredi in-beetween sličice (najbolj uporabljen) HIERARCY: je delokrog, uporaben pri generiranju cikličnih animacij, ki se ciklično ponavljajo; prvi in zadnji frame animacije mora biti enak za ustvarjanje efekta cikličnosti. Med zgornjimi je vključena tudi animacija po poti: objekt sledi poti in se glede na njega tudi rotira
12 Vrste animacije 2.MOTION CAPTURE ANIMATION: dva tipa te tehnologije : sistem z markerji sistem brez markerjev tipično obraz, roke in prsti niso zajeti z zajemom gibanja, ampak jih animator posebej animira. 3. PROCEDURALNA ANIMACIJA: animator nima dela z animacijo gibanja, temveč le dodaja parametre, ki omogočajo reakcijo gibanja v definiranem smislu.
13 Artistična animacija
14 Podatkovno-gnana animacija
15 Proceduralna animacija
16 12 principov animacij
17 12 principov animacije osnova za vse vrste tehnik animiranja obravnavajo fizikalne zakonitosti ter slednje implemetirajo v animacijo 12 principles of animation - in pixar films
18 Reference in načrtovanje ni sicer princip animacije, vendar je zelo pomembna faza
19 Oznake sledenja in gibanje po ustavitvi (Tracking marks and Ghosting) sta zelo pomembni orodji v 3D-ju, ki izhajata iz zgodovine markiranje gibanja na ekranu pri animiranju; ghosting pomeni, da animiramo tako, da je objekt viden še nekaj sličic pred in po dejanski sliki Andy Beane: 3D animation Essentials
20 Časovni in prostorski potek (Timing and spacing)
21 Časovni in prostorski potek (Timing and spacing)
22 Sukcesivna animacija in od poze do poze (Straight ahead action and Pose to pose) izhaja iz klasične animacije in pomaga animatorju oblikovati posnetek (kader). sukcesivna animacija: pomeni da oblikujemo vsak plan v zaporedju pojavljanja od poze do poze: interpolacija (vmesne slike)
23 Videz, izgled (Appeal) plasti razvoja lika plasti razvoja drugih 3D objektov
24 Stisniti in raztegniti (Squash and stretch) Andy Beane: 3D animation Essentials ključne sličice padca in odboja žoge pet ključnih sličic mežikanja očesnega mežikanja
25 Stisniti in raztegniti (Squash and stretch) osnovne slike principa + animacija
26 Pričakovanje (Anticipation) princip animacije, ki omogoča gledalcu pričakovanje, da se bo nekaj zgodilo vsaka glavna akcija mora imeti dejanje pričakovanja, preden se zgodi velikokrat ni očiten proces (kot je primer dvig noge pred hojo - prenos teže na drugo nogo) Andy Beane: 3D animation Essentials
27 Sceniranje, postavitev na sceno (Staging) zapolnitev slikovnega prostora tako, da gledalci razumejo, kaj se dogaja kompozicija odnos med subjekti (liki) odnos med ozadjem in liki
28 Follow Through in Overlaping action dva različna a tesno povezana principa follow through: deli objektov se premikajo tudi po tem, ko se je objekt ustavil; spodaj je prikazan na princip na premikajoči žogi z repom overlaping action: različni dli telesa se premikajo z drugačnim časovni intervalom (timing) v realnosti se vse premika z drugačnim časovnim in prostorskim intervalom (zelo pomembno upoštevati) lahko uporabimo za komične efekte Andy Beane: 3D animation Essentials
29 Pospešek in pojemek (Slow-in ter slow out, Ease in Ease Out) vse se giblje pospešeno in pojemajoče, linearnega gibanja je zelo malo (robotsko) s pravilnim prostorskih zaporedjem (spacing) dosežemo najboljše efekte pospeška in pojemka Andy Beane: 3D animation Essentials
30 Loki (Arcs) Andy Beane: 3D animation Essentials
31 Loki (Arcs)
32 Sekundarna akcija (Secundary action) je akcija, ki podpira osnovno, glavno akcijo in vdihne več življenja v animacijo
33 Prepričljivo risanje (Solid Drawing) v 2D-ju je to prepričljivost risanja volumna lika ter teže v 3D-ju je prepričljivost in čistost silhuete, prepričljivost uporabe kosti ter njihova postavitev v določeno pozo
34 Pretiravanje (Exaggeration)
35 Pričakovanje (Anticipation) ttp://blog.digitaltutors.com/understanding-12-principles-animation/
36 Primer
37 luči luči študij scene 3D modeli ozadje (3D, 2D) tehnike animiranja objektov posebni efekti luči, kamera (kompozicija) digitalno sestavljanje
38 Pregled osnovnih in naprednih animacijskih tehnik
39 Osnovne animacijske tehnike
40 Osnovne in interpolacijske tehnike Kontrola gibanja po krivulji Kontrola hitrosti Funkcijske krivulje Pospešek in pojemek Funkcije razdalja čas Ujemanje krivulj: lega - čas Sledenje poti Orientacija po poti Glajenje poti Določanje poti na površini s3m
41 Osnovne in interpolacijske tehnike Sistemi ključnih sličic Interpolacije rotacije in orientacije Animacijski programski jeziki Umetniško orientirani jeziki Artikulacijske variabile Grafični jeziki (Houdini) Jeziki, ki bazirajo na igralcih
42 Osnovne in interpolacijske tehnike Deformiranje objektov Ovijanje objekta Koordinatne mrežne deformacije Morfiranje Koordinatni mrežni prijemi Morfiranje, ki temelji na funkcijah 3D interpolacija oblik Ujemanje topologije Rekurzivna subdivizija
43 Napredne animacijske tehnike
44 Napredne animacijske tehnike Hierarhično kinematično modeliranje Kinematika z delovanjem naprej Inverzna kinematika Simulacije trdnih teles Telesa s prostim padom Telesa in trki Simulacije mehkih teles Mehka telesa Virtualne vzmeti
45 Napredne animacijske tehnike Kontrola skupine objektov Sistem delcev Obnašanje jat Avtonomno obnašanje
46 Naravni fenomeni
47 Naravni fenomeni Rastline L- sistemi Simuliranje rasti rastlin Voda Mirujoča voda ter voda z majhno amplitudo valovanja Voda z veliko amplitudo valovanja Plini Računalniško podprti pristopi Oblaki Ogenj
48 Modeliranje in animiranje zglobnih objektov
49 Modeliranje in animiranje zglobnih objektov Iztegovanje udov in prijemanje Hoja Animiranje obraza Oblačila Zajem gibanja
50 Osnovni principi in tehnike 3D animacij
51 Osnovni animacijski principi interpolacije poljubnih oblik poti gibanja, trajektorije (Motion Paths) 3D morfiranje (3D Morphing) eksterna kontrola strukture modela animacija z mrežo (Free-form Deformers/Lattice, External Control Structures) animiranje po površini drugega objekta (z ničelnim objektom, Dummy) animacije površinskih karakteristik, mapirana sekvenca (Animation of the Surface Characteristics, Mapping a Sequence)
52 Ključi, ključne slike (Keyframes, poses) in časovni trak (Timeline) progresivna linija (interpolacija, aproksimacija) ključne slike (poze) časovni trak, časovnica
53 Ključi, ključne slike (Keyframes, poses) in časovni trak (Timeline)
54 Interpolacija
55 Interpolacija interpolacija vrednosti je osnova večine animacij (napr. interpolacija lege točke v prostoru) osnova so ključne točke (ekstremi) izzivi interpolacije lege točke v prostoru: parametrizacija funkcije, ki bazira na razdalji, ohranjanje želene kontrole interpolacije in lege v odvisnosti od časa na bazi interpolacije se poleg osnovnih transformacij objektov animira tudi teksturo, kamero (recimo globino polja), svetlobni vir, člene okostja itd kako ustvariti korektno interpolacijo med ključnimi točkami
56 Interpolacija vs. aproksimacija interpolacija aproksimacija Parent R.: Computer alghoritms and techniques prehod interpolacijske krivulje skozi kontrolne točke samo končne točke so interpolirane, notranje točke so uporabne le za oblikovanje krivulje določanje načina prehoda skozi ali mimo ključnih točk (ekstremov)
57 Interpolacija ključnih slik in vmesne slike (Keyframe interpolation, in-betweening) linearna interpolacija (Linear Interpolation) enakomerna razporeditev slik med ključi, enakomerna hitrost nelinearna interpolacija (Curve Interpolation) neenakomerna razporeditev slik med ključi, pospešek, pojemek Parent R.: Computer alghoritms and techniques
58 Kontrola gibanja po krivulji prikaz točk, ki so rezultat interpolacijskih parametrov tipične kubične krivulje lok med točkami
59 Kaj upoštevamo pri interpolaciji? kompleksnost kontinuirnost globalna vs. lokalna kontrola, kontrolna točka in ročica
60 Kompleksnost in kontinuirnost prehoda skozi ključne točke kompleksnost: kompleksnejše funkcije interpolacije zahtevajo več računanja polinomske funkcije so najustreznejše do vključno tretjega reda (če je red višji je prekompleksno za računati) kontinuirnost kaj upoštevati kot ustrezen prehod krivulje ničtega reda, prvega reda, drugega reda večinoma se uporablja kombinirane gladkost fizikalna korektnost
61 Kompleksnost krivulj
62 Vrste interpolacije enostavna linearna interpolacija Parent R.: Computer alghoritms and techniques kubična interpolacija Hermite (začetna in končna točka ter začetni in končni tangentni vektor), sestavljena Hermitova krivulja Parent R.: Computer alghoritms and techniques sestavljena Hermitova krivulja Catmull-Rom Spline
63 Vrste interpolacije Catmull-Rom Spline (podobno kot Hermitova, tangente v notranjosti kontrolnih točk pa se generirajo avtomatično) mešane parabolične enačbe Bézierjeve Parent R.: Computer alghoritms and techniques
64 Kontinuirnost krivulj
65 Kontinuirnost, napetost kontinuirnost napetost
66 Kontinuirnost krivulj (kvaliteta)
67 Lokalna vs. globalna kontrola krivulj
68 Lokalna vs. globalna kontrola lokalna: kontrolna točka ima kontrolo le nad segmentom krivulje globalna: kontrolna točka (uporabnik) ima kontrolo nas celo krivuljo
69 Kontrola hitrosti Ease-out Animations Ease-in Animations Ease-in-out Animations
70 Kontrola hitrosti in pospeška
71 Časovni potek parametra, krivulje parametrov (Parameter/Function Curve) oblika interpolacijske krivulje sprememba hitrosti v odvisnosti od časa robni pogoji (ease-in, ease-out) upočasnitev hitrost overshooting --
72 Kontrola gibanja po krivulji linearna interpolacija nelinearna interpolacija
73 Linearna interpolacija
74 Nelinearna interpolacija hitrosti (lege in orientacije)
75 Interpolacija rotacije
76 Interpolacija rotacije
77 Slednje poti
78 Animiranje po poti enostavna in osnovna animacijska tehnika ne gre le za translacijo, ki sledi poti ter je paramertrizirana z dolžino loka ter s spreminjanjem pospeška in pojemka, upoštevati je potrebno tudi orientacijo če je pot rezultat digitalizacije mora biti zglajena v primeru animiranja po poti, ki leži na drugem objektu, je potrebno kompleksnejše računanje
79 Frenet sistem lokalni koordinatni sistem, ki bazira na kameri Težave s Frenetovimi enačbami: kjer ima krivulja majhno ukrivljenost ko je prisotna diskontinuiranost krivuljnega vektorja rezultati ne izgledajo naravno, pregrobe spremembe problematika glajenja poti, uporabljajo se kubične enačbe, B-spline aproksimacije, Kernelove konvolucije itd
80 Poti gibanja, trajektorije pot gibanja + nagib objekta s pomočjo osi objektatangente na pot
81 Gibanje kamere orientacija je direktno odvisna od lastnosti krivulje Frenet-ov okvir (Frenet frame) se lahko definira kot premikajoč (desnosučni) koordinatni sistem (u,v, w), ki je definiran s krivuljno tangento in ukrivljenostjo Najenostavnejši način za definiranje orientacije kamere je, da postavimo center interesa (center of interest, COI) za računanje vektorja pogleda (view vector): 1. v fiksno točko v okolici 2. določeno točko drugega objekta v okolici
82 Animacija kamere (Camera Animation) gibanje kamere parametri kamere (položaj in orientacija,optične lastnosti, spreminjanje ravnin obrezovanja ) rez (Camera Cut) globina polja interpolacijske krivulje, poti gibanja ipd.
83 Animacija kamere (Camera Animation) gibanje, rotacija gibanje, DOF Rant, Zakotnik
84 Poti gibanja, trajektorije
85 Gibanje po površini drugega objekta Str. 114 izziv pri tem je najti iz vidika računanja najmanj potratno pot med dvema točkama za rešitev obstajajo alternative določanje poti med dvema točkama po površini ravnine (intersekcijska ravnina), ki je pravokotna na objekt
86 Gibanje Gibanje po površini površini drugega drugega objekta objekta Str. 114 omejitve gibanja z vzpostavitvijo relacij med objekti (Constraints)
87 Deformacije objektov
88 Deformiranje objektov zelo močna animacijska tehnika transformacije enega objekta v drugega z njimi dosežemo ekspresivnost in večjo sporočilnost objektov (principi animacije) za tovrstne animacije se lahko uporablja dinamične simulacije, ki pa so procesorsko potratne ter nad njimi ne moremo imeti kontrole v tolikšni meri alternativa so deformacije s ključnimi slikami običajno se določajo vmesne stopnje oblik na bazi oglišče oglišče, s tem je prehod najbolj gladek "affine " transformacija poznamo enakomerne in neenakomerne deformacije "affine" transformacija je najbolj enostavna med temi in je funkcija med "affine" prostori, ki ohranjajo točke, ravne linije, vzporednost ter ravnine (ni nujno da ohranja kote me linijami in razdaljo med točkami, vendar razmerje med razdaljami med točkami, ki ležijo na ravni liniji
89 Deformiranje objektov - Poljubna interpolacija oblik določanje ključnih slik enake geometrije, progresivna sprememba oblike modela (squash, strech)
90 Deformiranje objektov enostaven način za modifikacije oblike je premik določenega oglišča (seed vertex) ali skupine oglišč do izbranega oglišča ali skupine oglišč za kalkulacijo takega premika se uporabljajo funkcijo razdalje (distance function), ki se lahko izvaja kot: 1. funkcija, ki vključuje minimalno število robov med dvema ogliščema 2. funkcija, ki vključuje računanje najmanjše razdalje po površini objekta od izhodiščnega do končnega oglišča
91 Deformacija koordinatne mreže (Coordinate Grid Deformation) popularen način spreminanja mreže: razvijalec Sederberg prosto-oblikovna deformacija (free-form deformation, FFD) določi lokalni koordinatni sistem na delu objekta, ki bo deformiran ustvari se lokalni koordinatni sistem, s katerim je lažje izvesti manipulacijo objekta: objekt ima sicer koordinate v globalnem sistemu, vendar se mu s to deformacijo dodeli lokalne koordinate njegovih oglišč transformacije so lahko nelinerne, kar je pri animacijah zelo uporabno
92 Deformacija koordinatne mreže (Coordinate Grid Deformation)
93 Deformacija svobodne oblike (Free-Form deformation) je v osnovi 3D ekstenzija Burtnyk s tehnike in vključuje interpolacijo višje stopnje (tretje stopnje, Bezierjeva interpolacija lahko pa tudi kakšne druge vrste) lokaliziran koordinatni sistem je nadgrajen nad objekt globalna deformacija za vsako oglišče so določene relativne koordinate glede na lokalno mrežo, ki registrirajo oglišče v mreži mreža se nato manipulirana iz strani uporabnika
94 Deformacija svobodne oblike (Free-Form deformation) FFD se lahko izvaja 1. sekvenčno 2. hierarhično Sekvenčno: objekt je modeliran progresivno s pomočjo določenih sekvenc FFD manipulacij
95 Deformacija svobodne oblike (Free-Form deformation) Hierarhično: omogoča delo na različnih nivojih detajlov, finoločljivostni FFD-ji, ki so uporabljeni lokalno so po hierarhiji više vstavljeni v FFD manjše ločljivosti hierarhija: z manipulacijo FFD-ja staršev tako vplivamo tudi na FFD otrok enostavni primer hierarhične FFD
96 FFD in animiranje
97 Eksterna kontrola strukture modela zunanja kontrolna struktura: 1. kontrolna mreža (free-form lattice) 2. funkcije (wave function) kontrolna mreža
98 3D interpolacije oblike
99 3D interpolacije oblike sprememba enega objekta v drugega 1. površinsko (surface based) 2. volumsko (volume based) Površinsko: 1. uporablja robno reprezentacijo objektov ter modificira enega ali oba objekta tako, da se robovi in oglišča ujemajo 2. sledi interpolacija oglišče-oglišče omejitev so objekti z luknjami, kar je pomembna lastnost topologije Volumsko: 1. upošteva volumen znotraj objekta tako, da en volumen zmeša pretvori v drugega 2. princip ima prednost, da je manj občutljiv na topološke specifike in posebnosti 3. ker zahtevajo volumen so računsko bolj potratni in se manj uporabljajo
100 3D interpolacije oblike Transformacija oblike izzove dva izziva, ki sta med seboj soodvisna: 1. korenspondenčni problem: določanje mapiranja iz oglišča enega objekta v oglišče drugega objekta 2. interpolacijski problem: kreiranje sekvence vmesnih objektov, ki vizualno predstavljajo transformacijo enega objekta v drugega Ujemanje topologije: najenostavnejši način morfiranja je možen, ko objekta delita enako topologijo oglišče rob primer: 1. objekt se obdela s FFD; 2. morf iz enega v drugo stanje; 3. morf se izvede z interpolacijo 3D oglišč
101 3D morfiranje 3D morfiranje oblik
102 3D morfiranje oblik v vseh modelih uporabljena ista oglišča ponekod dodani novi elementi
103 3D deformacije s funkcijami planarne krogelne sferične
104 Animacija površinskih karakteristik-barve, materiala
105 Mapirana sekvenca Mapirana sekvenca
106 Animacija luči (Light Animation) animiranje luči z objekti hierarhija objektov
CpE & ME 519
2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večUniverza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni mediji Smer študija: Načrtovanje tekstilij in oblačil,
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večGeomInterp.dvi
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar za Numerično analizo Geometrijska interpolacija z ravninskimi parametričnimi polinomskimi krivuljami Gašper Jaklič, Jernej Kozak, Marjeta
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večVektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč
Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večOblikovanje 3D scene in spletnega vodi\unhbox \bgroup \let \unhbox \setbox \hbox {c\global \mathchardef
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Maša Planinc Oblikovanje 3D scene in spletnega vodiča za njeno izdelavo DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje
Prikaži večGRAFIČNA KARTICA UVOD: Grafična kartica skrbi za prikaz slike na računalniškem monitorju. VHODNI SIGNAL: Grafična kartica pošlje katodni cevi monitorj
GRAFIČNA KARTICA UVOD: Grafična kartica skrbi za prikaz slike na računalniškem monitorju. VHODNI SIGNAL: Grafična kartica pošlje katodni cevi monitorja pet ločenih signalov. Enega za nadzor moči vsakega
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večSlide 1
Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na
Prikaži večPREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC
MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih
Prikaži večFotorealistična animacija ognja v animacijskem paketu Blender
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Dominik Štrakl FOTOREALISTIČNA VIZUALIZACIJA OGNJA V ANIMACIJSKEM PAKETU BLENDER Diplomsko delo Maribor, junij 2018 UNIVERZA
Prikaži večDiapozitiv 1
RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost
Prikaži večMATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140
MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140 Pravila ocenjevanja pri predmetu matematika na Gimnaziji Krško
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi
Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,
Prikaži večORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t
1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večDiapozitiv 1
BEKEND - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele bekenda 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi bekenda 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi bekenda. BEKEND osnovni podatki včasih je bil udarec,
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večRC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI
RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI DEL (20 minut) 1. NAVAJANJE NA ŽOGO (12 minut) S klobučki
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večMicrosoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf
uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večNapotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:
Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večH-Razcvet
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Gregor Šulgaj H-Razcvet DIPLOMSKO DELO INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVA IN
Prikaži več4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar
4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko
Prikaži večMicrosoft Word - rosus2006.doc
ANALIZA GIBANJA IGRALCEV MED TEKMAMI Janez Perš 1, Matej Kristan 1, Matej Perše 1, Marta Bon 2, Goran Vučkovič 2, Stanislav Kovačič 1 1 Laboratorij za slikovne tehnologije Fakulteta za elektrotehniko,
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večDiapozitiv 1
Računalništvo in informatika Program: Mehatronika dr. Hubert Fröhlich, univ. dipl. el. Podatkovne baze 2 Podatkovne baze Podatki osnova za odločanje in izvajanje akcij tiskana oblika elektronska oblika
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2. kolokvij 4. januar 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večFGG14
Iterativne metode podprostorov Iterativne metode podprostorov uporabljamo za numerično reševanje linearnih sistemov ali računanje lastnih vrednosti problemov z velikimi razpršenimi matrikami, ki so prevelike,
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večNavodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov
Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Gregor Poročnik Implementacija izrisa Bézierovih krivulj in B-zlepkov v HTML5 DIPLOMSKO
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Gregor Poročnik Implementacija izrisa Bézierovih krivulj in B-zlepkov v HTML5 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži več11. Navadne diferencialne enačbe Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogo
11. Navadne diferencialne enačbe 11.1. Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogoju y(x 0 ) = y 0, kjer je f dana dovolj gladka funkcija
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večPRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA ZBIRKE PODATKOV I ZBIRKE PODATKOV II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: razvijanje sposobnosti za uporabo znanstvenih metod in sredstev, razvijanje odgovornosti
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večMicrosoft Word - LIKOVNI_3.doc
likovna vzgoja SPLOŠNI razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti bogate in ohranjajo zmožnost za likovno
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večVIDEOANALIZA GIBANJ Za kratke projektne naloge lahko dijaki z domačimi digitalnimi fotoaparati posnamejo nekaj sekundne videofilme poljubnih gibanj. U
VIDEOANALIZA GIBANJ Za kratke projektne naloge lahko dijaki z domačimi digitalnimi fotoaparati posnamejo nekaj sekundne videofilme poljubnih gibanj. Uporabni so skoraj vsi domači digitalni fotoaparati.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]
Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang
Prikaži večNa podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl
Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE
Prikaži večMere kompleksnih mrež (angl. Network Statistics) - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz diskretne matematike
Mere kompleksnih mrež (angl. Network Statistics) Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz diskretne matematike Ajda Pirnat, Julia Cafnik in Živa Mitar Fakulteta za matematiko in fiziko April
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večSpoznajmo PowerPoint 2013
Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt
E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večMrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p
Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič. maj 013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posameni segmenti polimera asedejo golj ogljišča v kvadratni (ali kubični v
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večS rdf
Stran 1/10 Puhova cona Stranka : ELTRIS d.o.o. Projektiral : Sloluks Sledeče vrednosti bazirajo na natančnem izračunu na kalibriranih sijalkah, svetilkah in njihovi postavitvi. V praksi lahko pride do
Prikaži večPRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x x 8 s koordinatnima osema. R: 2 0, 8, 4,0,,0
PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x +18 x 8 s koordinatnima osema. R: 0, 8, 4,0,,0 5. Zapiši enačbo kvadratne funkcije f (x )=3 x +1 x+8
Prikaži večNove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n
Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj novosti na področju SCADA sistemov (ifix Productivity
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži več1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk
1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večSrednja šola za oblikovanje
Srednja šola za oblikovanje Park mladih 8 2000 Maribor POKLICNA MATURA MATEMATIKA SEZNAM VPRAŠANJ ZA USTNI DEL NARAVNA IN CELA ŠTEVILA Opišite vrstni red računskih operacij v množici naravnih števil. Kakšen
Prikaži večZnačilnosti prometnega toka
/3/9 :46:57 AM Equation Chapter Section Predaanje : Gibanje kolone ozil Opazujmo ozila, ki ozijo koloni. Pri tem predpostaimo kar se da enostano situacijo. Ta je: sa ozila imajo enako hitrost sa ozila
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večVaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas
Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži večFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica Maribor, Slovenija Gregor Blatnik PREIZKUŠANJE VZDRŢLJIVOSTI ROČNIH
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Gregor Blatnik PREIZKUŠANJE VZDRŢLJIVOSTI ROČNIH MEŠALNIKOV S POMOČJO INDUSTRIJSKEGA ROBOTA Magistrsko
Prikaži več