Projekt ESS»Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2011 do 2014«

Transkripcija

1 Projekt ESS»Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2011 do 2014«Zaključna konferenca, Ljubljana, 4. marec 2014 IZOBRAŽEVALEC ODRASLIH IN NJEGOVE RAZNOLIKE VLOGE PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA IN ZASNOVA NADALJNJEGA RAZVOJA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH NA ANDRAGOŠKEM CENTRU SLOVENIJE dr. Tanja Možina Andragoški center Slovenje

2 PROJEKT USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH CILJI PROJEKTA 1. Z usposabljanjem in spopolnjevanjem omogočiti izobraževalcem odraslih razvoj splošnih ter specifičnih andragoških zmožnosti za opravljanje posebnih vlog v izobraževanju odraslih. 2. Razviti in posodobiti izobraževalne programe za različne ciljne skupine izobraževalcev odraslih. 3. Razviti nova učna gradiva. 4. Razviti in posodobiti IKT aplikacije za podporo dejavnostim v projektu.

3 AKTIVNOSTI V PROJEKTU Usposabljanje in spopolnjevanje za: CILJNE SKUPINE ANDRAGOŠKO DELO vodje in organizatorji izobraževanja odraslih učitelji, trenerji v podjetjih svetovalci, mentorji idr. KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SVETOVALNO DELO V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH vodje in člani komisij za kakovost svetovalci za kakovost vodje in mentorji študijskih krožkov vodje, svetovalci in mentorji pri organiziranem samostojnem učenju drugi izobraževalci odraslih vodje in svetovalci v svetovalnih središčih ISIO RAZVOJ PISMENOSTI učitelji v programih pismenosti za odrasle

4 KLJUČNI REZULTATI KAZALNIK DOSEŽEK Število razpisanih programov 49 Število izpeljav programov 54 Število programov, izvedenih v obliki e-izobraževanja Število udeležencev 1008 Število ur usposabljanja, vključno z urami e-učenja Število novih oz. prenovljenih programov Število seminarskih učnih gradiv 29 Število tiskanih učnih gradiv 7 Število promocijskih gradiv 6 6

5 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO Število udeležencev 302 Število ur usposabljanja, vključno z e-izobraževanjem 644 AKTUALNE POTREBE PROGRAMI E- USPOSABLJANJA UČITELJEVA POKLICNA POT NOVI OZ. PRENOVLJENI PROGRAMI:

6 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO TISKANA UČNA IN PROMOCIJSKA GRADIVA:

7 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO IKT PODPORA USPOSABLJANJU IN SPOPOLNJEVANJU:

8 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Število udeležencev 100 Število ur usposabljanja 163 USPOSABLJANJE ZA VPELJAVO MODELA ZA SAMOEVALVACIJO POKI (7. skupina) SPOPOLNJEVANJE DELUJOČIH SVETOVALCEV ZA KAKOVOST NOVI PROGRAMI, UČNA IN PROMOCIJSKA GRADIVA:

9 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH IKT PODPORA:

10 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE Število udeležencev 224 Število ur usposabljanja, vključno z e- izobraževanjem ŠTUDIJSKI KROŽKI ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE TRAJNOSTNI RAZVOJ NOVA UČNA GRADIVA: 468

11 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA SVETOVALNO DELO V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Število udeležencev 203 Število ur usposabljanja, vključno z e- izobraževanjem TEMELJNO USPOSABLJANJE SVETOVALCEV V ISIO SPOPOLNJEVANJE SVETOVALCEV V ISIO TEMELJNO USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV NOVI PROGRAMI IN UČNA GRADIVA: 136

12 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA SVETOVALNO DELO V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH NOVA IKT APLIKACIJA ZA SPREMLJANJE SVETOVALNE DEJAVNOSTI:

13 Aktivnost: USPOSABLJANJE ZA RAZVOJ PISMENOSTI Število udeležencev 195 Število ur usposabljanja, vključno z e- izobraževanjem TEMELJNO USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA IZVAJANJE PROGRAMOV: Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU-MI) Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU-BIPS) Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU-MDM) Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU-MK) Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU-IP) 310

14 ZASNOVA NADALJNJEGA RAZVOJA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH NA ANDRAGOŠKEM CENTRU SLOVENIJE PREDNOSTI IN PASTI KOMPETENČNEGA PRISTOPA

15 BEHAVEORISTIČNI PRISTOP AMERIKA Izhodišče: analiza značilnosti (uspešnih) posameznikov. FUNKCIONALI- STIČNI PRISTOP VELIKA BRITANIJA Izhodišče: analiza značilnosti delovnih mest, opravil. CELOSTNI/INTE- GRIRANI PRISTOP FRANCIJA, NEMČIJA, AVSTRALIJA Izhodišče: zmožnost posameznika kot potencial dejavnost kot udejanjanje zmožnosti. Zmožnost je definirana kot kompleksna sinteza individualnih značilnosti (znanja, spretnosti, individualnih lastnosti) Ni neposredne povezave na delovne naloge, a predpostavka: tako pojmovane zmožnosti bistveno vplivajo na uspešno delovanje. Zmožnosti so opredeljene kot konkretne, operativno formulirane delovne naloge Če jih je posameznik zmožen uspešno opraviti, je kompetenten (ne glede na njegove individualne lastnosti in značilnosti). Razvoj celostnega, bolj vsestranskega/integriranega razumevanja zmožnosti Odmik od ozkega, behavioristično usmerjenega atomističnega pojmovanja. Spoznavna, funkcionalna in osebno/socialna sestavina.

16 KOGNITIVNO-EPISTEMOLOŠKI KONCEPT ZMOŽNOSTI CHOMSKY PRIMER LINGVISTIKE KOMPETENCA/ ZMOŽNOST PERFORMANCA KOMPETENCA je dispozicija, ki jo tvori poznavanje jezikovnih struktur in sposobnost kombiniranja z njimi. Čeprav je množica jezikovnih struktur omejena, človek lahko teoretično oblikuje neskončno mnogo različnih sintaktično pravilnih stavkov. PERFORMANCA je aktualna raba jezika v konkretnem položaju, je tekoča izrazna praksa, je konkretna uporaba zmožnosti, to je določenih jezikovnih struktur, ki izhajajo iz logike določene kulture. Performanca je vedno aplikacija zmožnosti.

17 MEDVEŠ (2006): INFORMATIVNI IN FORMATIVNI NIVO V KURIKULARNEM NAČRTOVANJU KOMPETENCA/ ZMOŽNOST PERFORMANCA POTENCIAL, ZMOŽNOST, KI V SEBI INTEGRIRA ZNANJE, VEŠČINE, SPRETNOSTI, SPOSOBNOSTI, STALIŠČA, MOTIVE, VREDNOTNO USMERJENOST, KAR JI DAJE NARAVO VISOKE STOPNJE POSPLOŠENOSTI, TRANSFERA. AKTUALNA RABA KOMPETENCE, REAGIRANJE V KONKRETNEM POLOŽAJU.? UPORABNO IN/ALI NEUPORABNO ZNANJE?

18 ! UPORABNO IN/ALI NEUPORABNO ZNANJE? KOMPETENCA NI LOČENA OD TEORETIČNEGA ZNANJA Ni res, da obvladovanje teorije za razvoj kompetence na določenem področju ni pomembno.! FUNKCIONALNA DIMENZIJA KOMPETENCE Šele vsebina lahko prepreči, da se razvoj funkcionalnih kompetenc ne sprevrže v dresuro (recepti). Medveš (2006): Informativni in formativni nivo v kurikularnem načrtovanju Prevara je, če mislimo, da se razvoj funkcionalnih kompetenc lahko zagotovi zgolj z izkustvenim učenjem in treningom določene veščine ali spretnosti. VSEBINA JE VEDNO ZNANJE, NE ZGOLJ SPRETNOST. TODA, KATERO ZNANJE?

19 DVE RAZSEŽNOSTI ZNANJA KAJ? SISTEMSKO ZNANJE METODOLOŠKO ZNANJE KAKO? SPODBUJEVALNIK KOGNITIVNIH KOMPETENC SPODBUJEVALNIK FUNKCIONALNIH KOMPETENC Z opiranjem funkcionalnih kompetenc na metodološko znanje, z obvladovanjem znanstvenih metod, postopkov in poti raziskovanja oziroma posploševanja spoznanj je dosežena posplošenost, ki zagotavlja razvoj funkcionalne kompetence z visokim transferjem in hkrati s kritičnim odnosom do poti spoznavanja ter s tem spoznanja samega sebe. POMEMBNO je, da se obe dimenziji zavestno načrtujeta tako, da se vsebina (informativna raven znanja) izpelje do ravni razvijanja metod za njeno uporabo (formativna raven). Medveš (2006): informativni in formativni nivo v kurikularnem načrtovanju

20 IZHODIŠČA, NA KATERIH SMO ZASNOVALI NADALJNJI RAZVOJ USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA ANDRAGOŠKIH DELAVCEV NA ACS KOMPETENČNI PRISTOP: DA ALI NE??

21 STROKOVNO IZRAZJE? KOMPETENCA ZMOŽNOST

22 METODOLOGIJA OBLIKOVANJA KOMPETENČNE ZASNOVE KOT IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE SPOPOLNJEVANJA ANDRAGOŠKIH DELAVCEV KAKŠNO USPOSOBLJENOST POTREBUJEM? OPREDELITEV ZMOŽNOSTI KATERE ZMOŽNOSTI POTREBUJEJO, DA BODO DOBRO OPRAVLJALI SVOJE DELO? Izhodišče: VLOGE ANDRAGOŠKIH DELAVCEV VODJA IO SVETOVALEC MENTOR idr. KDO SEM? KAKŠNO DELO OPRAVLJAM? OPREDELITEV TEMELJNIH ANDRAGOŠKIH PROCESOV S KATERIMI TEMELJNIMI SKLOPI DELOVNIH PROCESOV SE SREČUJEJO ANDRAGOŠKI DELAVCI?

23 VLOGE IZOBRAŽEVALCEV ODRASLIH, ZA KATERE SMO DOSLEJ PRIPRAVILI OPISE DEL IN NALOG TER ZMOŽNOSTI VODJA/ ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH SVETOVALEC V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH MENTOR V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH VODJA IO ORGANIZATOR IO? SVETOVALEC V SREDIŠČU ISIO SVETOVALEC PRI ORGANIZIRANEM SAMOSTOJNEM UČENJU SVETOVALEC ZA KAKOVOST MENTOR ŠTUDIJSKIH KROŽKOV MENTOR V PROGRAMU PUM E-MENTOR

24 METODOLOGIJA Analiza prakse s pomočjo pogovorov z izobraževalci odraslih, ki v svojih vlogah dosegajo dobre rezultate. Analiza strokovnih izhodišč za opredelitev posameznih vlog. Priprava opisov del in nalog za posamezno vlogo. Priprava opisov zmožnosti, ki jih potrebujejo, da bodo dobro opravljali svoje delo. Pregleden javni prikaz opisov del in nalog ter zmožnosti za posamezno vlogo.

25 OPIS DELOVNIH SITUACIJ, POVEZANIH S TEMELJNIMI ANDRAGOŠKIMI PROCESI Kako se v proces ugotavljanja potreb vključujem kot vodja IO, svetovalec, mentor? VREDNOTENJE IZOBRAŽEVANJA (SVETOVALNEGA DELA) Kakšne so moje delovne naloge pri vrednotenju izobraževanja? UGOTAVLJANJE IZOBRAŽEVALNIH POTREB (POTREB PO SVETOVANJU) VODENJE IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Kako se pri svojem delu srečujem z vodenjem in upravljanjem? IZOBRAŽEVALNI (SVETOVALNI) PROCES Kaj je moje delo pri načrtovanju in organizaciji izobraževanja? NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Kako se vključujem v izobraževalni oz. svetovalni proces?

26 KAKŠNE ZMOŽNOSTI POTREBUJEM PRI SVOJEM DELU? KLJUČNE ZMOŽNOSTI GENERIČNE (SPLOŠNE) POKLICNE ZMOŽNOSTI SPECIFIČNE POKLICNE ZMOŽNOSTI So prenosljive med različnimi poklici. Posamezniku ne glede na različne okoliščine omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v različnih dejavnostih. So skupne za podobne poklice, vloge, delovna opravila ali skupine delovnih mest na nekem poklicnem področju. So posebne/značilne za posamezna delovna mesta in opravila.

27 (INTEGRIRANE) KLJUČNE ZMOŽNOSTI Prirejene po: Skupna evropska načela za kompetence in kvalifikacije učiteljev (2007). Evropska komisija, Bruselj. DELATI Z DRUGIMI DELATI Z ZNANJEM, TEHNOLOGIJO, INFORMACIJAMI DELATI Z DRUŽBO IN V DRUŽBI so zmožni opravljati delo, s katerim lahko vplivajo na socialno vključevanje in razvijanje potencialov odraslih, so zmožni prepoznavati značilnosti posameznikovega razvoja in rasti, so zmožni sodelovati s kolegi in s tem krepiti kakovost lastnega dela,.. so zmožni dostopati, analizirati, vrednotiti, razmišljati in prenašati znanje, če je primerno, z učinkovito uporabo tehnologije, so zmožni učinkovito vključevati IKT tehnologijo v učenje in poučevanje.. so zmožni spodbujati in tudi z lastnim zgledom krepiti spoštovanje različnih kultur, razumevanje med njimi in identificiranja skupnih vrednot, so zmožni prepoznavati, razumeti in plemenititi socialno kohezijo različnih ciljnih skupin ter krepiti etične razsežnosti družbe..

28 GENERIČNE (SPLOŠNE) POKLICNE ZMOŽNOSTI ZMOŽNOSTI, KI JIH POTREBUJEJO VSI IZOBRAŽEVALCI ODRASLIH. SPECIFIČNE POKLICNE ZMOŽNOSTI ZMOŽNOSTI, KI JIH POTREBUJEJO MENTORJI PUM.

29 KAKO ZMOŽNOST RAZUMEMO V PRISTOPU, KI GA RAZVIJAMO NA ACS? KOGNITIVNA/ SPOZNAVNA SESTAVINA FUNKCIONALNA AKCIJSKA SESTAVINA Obvladovanje principov, teorij, konceptov, tudi razvoj višjih spoznavnih ravni - sistematično povezano znanje, obvladovanje raznih miselnih operacij, razvoj kritičnega, ustvarjalnega mišljenja. Zmožnost in pripravljenost, angažirati se, nekaj narediti, znanje smiselno in koristno uporabiti v življenju in delu. Razvite spretnosti, sposobnosti, veščine, potrebne za reševanje problemov v vsakodnevnih situacijah oz. za opravljanje konkretnih dejavnosti.. OSEBNOSTNA SOCIALNA SESTAVINA Čustveno/motivacijska dimenzija, obvladovanje socialnega prostora - vstopanje v razmerja, kar vključuje tudi etično dimenzijo, osebne in socialne vrednote, odnos do lastne strokovne vloge/identitete in osebnostne rasti.

30 PRIMER METODOLOGIJE OPISA DEL IN NALOG TER ZMOŽNOSTI ZA MENTORJA PUM

31 DELO V SKUPINAH SKUPINA 1 VODJA/ ORGANIZATOR SKUPINA 2 SVETOVALEC SKUPINA 3 MENTOR SVETOVALEC ISIO SVETOVALEC PRI ORGANIZIRANEM SAMOSTOJNEM UČENJU SVETOVALEC ZA KAKOVOST MENTOR ŠK MENTOR PUM E-MENTOR

32 POTEK DELA V SKUPINAH SKUPINSKI VODENI POGOVOR S STROKOVNJAKI PRAKTIKI, KI DELUJEJO V VLOGAH, KI JIH OBRAVNAVA DELOVNA SKUPINA. PREDSTAVITEV PREDLOGOV KOMPETENČNIH ZASNOV ZA POSMEZNO VLOGO, KI SMO JIH PRIPRAVILI NA ACS. STROKOVNA RAZPRAVA.