VZPOSTAVITEV IN OBVLADOVANJE PROIZVODNJE, OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA V DRUŽBI»HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI«

Transkripcija

1 Specialistično delo VZPOSTAVITEV IN OBVLADOVANJE PROIZVODNJE, OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA V DRUŽBI»HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI«Junij, 2011 Avtor: Damjan POŽUN Mentor: red.prof.dr. Andrej POLAJNAR Somentor: izr.prof.dr. Borut BUCHMEISTER

2

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red.prof.dr. Andreju POLAJNARJU in somentorju izr.prof.dr. Borutu BUCHMEISTRU za pomoč in vodenje pri izdelavi in opravljanju podiplomskega dela

4 KAZALO 1 UVOD Vloga hidroelektrarn na Savi v elektroenergetskem sistemu Predstavitev hidroelektrarn na spodnji Savi DELA IN DELOVNA MESTA NA HIDROELEKTRARNI Izhodišča za oblikovanje delovnih mest Zasnova sodobne sistematizacije delovnih mest Tipicna delovna mesta oziroma vrste del (dela) za razvršcanje v tarifne razrede Ergonomija in oblikovanje dela in delovnih mest Metodologija vrednotenja delovnih mest Delo v izmenah Delovno mesto operater HE Obremenitve na delovnem mestu Delovno mesto posluţevalec hidromehanske opreme Obremenitve na delovnem mestu OBLADOVANJE PROIZVODNJE Organizacijska Struktura Obratovanja Skupine HSE Operativno vodenje skupnega obratovanja skupine HSE Načrtovanje in realizacija proizvodnje v HESS OBVLADOVANJE OBRATOVANJA Operativno izvajanje obratovanja HESS Hidravlično obratovanje elektrarne Obratovanje hidroelektrarne v normalnih razmerah Obratovanje HE v izrednih razmerah Omejitve obratovanja VZDRŢEVANJE Namen vzdrţevanja Karakteristike vzdrţevanja delovnih sredstev VZPOSTAVITEV OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA Sodelovanje in aktivnosti v času izgradnje hidroelektrarne Prevzem opreme v obratovanje in vzdrţevanje Nastanek osnovne operativne organizacijske strukture I

5 6.4. Nastanek sluţbe obratovanja in vzdrţevanja Načrtovanje osebja sluţbe obratovanja in vzdrţevanja Obvladovanje in optimizacija kadrov SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV PRILOGE II

6 KAZALO SLIK Slika 1.1: Prikaz verige hidroelektrarn na spodnji Savi 3 Slika 1.2: Prerez prelivnega polja HE Boštanj 4 Slika1.3: Prerez strojnice HE Boštanj 4 Slika1.4: Prerez strojnice HE Blanca 5 Slika 2.1: Ergonomija in njena uporaba [1] 12 Slika 2.2: Uporaba ergonomskih načel [1] 12 Slika 2.3.: Primer izmenskega dela [1] 15 Slika 2.4: Komandni pult HE 15 Slika 2.5: Lokalna komanda agregata 16 Slika 2.6: Del agregata 16 Slika 2.7: Operater HE na delovnem mestu 21 Slika 2.8: Ohišje turbine 23 Slika 2.9: Razpored izmen 24 Slika 2.10: Lokalna komanda prelivnih polj 25 Slika 2.11: Čistilni stroj 25 Slika 2.12: Upravljalni prostor čistilnega stroja 26 Slika 2.13: Portalno dvigalo 27 Slika 2.14: Upravljavsko mesto portalnega dvigala 27 Slika 2.15: Hidravlično dvigalo 29 Slika 2.16: Razpored v izrednih razmerah 30 Slika 3.1: Organizacijska struktura sluţbe obratovanja HSE 31 Slika 3.2: Shematski prikaz procesov načrtovanja in realizacije proizvodnje 40 Slika 4.1: Opredelitev pretokov pri obratovanju 50 Slika 4.2: Hidrogram visokovodnega vala Save v Radečah z dne III

7 Slika 4.3: Denivelacijska krivulja HE Blanca 50 Slika 5.1: Zniţevanje vrednosti oz.slabšanje lastnosti opreme brez vzdrţevanja 53 Slika5.2: Zniţevanje vrednosti oz.slabšanje lastnosti opreme z vzdrţevanja 53 Slika 5.3 : Model»banje«55 Slika 5.4 : Odnos med zanesljivostjo vzdrţevalnostjo in stroški 57 Slika 6.1: Krog sodelovanja 58 Slika 6.2: Prikaz aktivnosti pri izgradnji HE 60 Slika 6.3: Dinamika prevzemanja sistemov 62 Slika 6.4: Osnovna operativna organizacijska struktura obratovanja HE Boštanj in HE Blanca 64 Slika 6.5: Matrika odgovornosti HE Boštanj 67 Slika 6.6: Osnovna operativna organizacijska struktura vzdrţevanja HE Boštanj 67 Slika 6.7: Obvladovanje obratovanja in vzdrţevanja 71 Slika 6.8: Organizacijska shema obratovanja in vzdrţevanja 72 Slika 6.9: Potrebno osebje za obvladovanje ene HE v izrednih razmerah 74 IV

8 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Karakteristični podatki HE na spodnji Savi 6 Preglednica 6.1: Potrebno število osebja v izrednih razmerah 74 V

9 VZPOSTAVITEV IN OBVLADOVANJE PROIZVODNJE, OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA V DRUŢBI»HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI«Ključne besede: Proizvodnja Obratovanje Vzdrţevanje Delovna mesta Delovno okolje Hidroelektrarna UDK: (043.2) POVZETEK V delu je obravnavan nastanek osnovne operativno tehnične strukture iz katere se je v nadaljevanju razvila organizacijska struktura, ki omogoča celovito obvladovanje proizvodnje, obratovanja in vzdrţevanja v druţbi Hidroelektrarne na spodnji Savi. Za dosego tega cilja je potreben sistematičen pristop, ki mora biti prisoten skozi cel proces nastanka objekta in sicer od načrtovanja, izgradnje do obratovanja hidroelektrarne. Ključnega pomena za dosego tega cilja je pravočasna vključenost operativnega osebja v sam proces izgradnje ter v nadaljevanju obratovanje in vzdrţevanje. Z izgradnjo HE Boštanj oz. HE Blanca je na spodnji Savi ţe nastala veriga hidroelektrarn, ki je ţe podvrţena zakonitostim veriţnega obratovanja brez posadke. Temu ustrezno je potrebno prilagoditi število osebja kakor tudi organizacijsko strukturo. Ta je odvisna od obratovalnih razmer na eni strani po drugi strani je pa potrebno zagotoviti osebje za izvedbo vzdrţevalnih aktivnosti. Posledica tega je nastanek optimalne organizacijske strukture sluţbe obratovanja in vzdrţevanja, ki zdruţuje področje obratovanja in vzdrţevanja. ter se je sposobna prilagajati vsem obratovalnim in vzdrţevalnim razmeram. VI

10 ESTABLISHMENT AND MANAGING OF PRODUCTION, OPERATION AND MAINTENACE IN COMPANY»HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI«UDC: (043.2) Key words: Production Operation Maintenance Workplace Working environment Hydro power plant ABSTRACT: In postgraduate work is represented appearance of basic technical structure which made a way for development of organization capable to cope production, operation and maintenance in company Hidroelektrarne na spodnji Savi. Systematic approach is necessary thought the whole process of planning, construction and operation of each hydro power plant. Fundamental part to achieve this goal is early cooperation of operational staff into construction process and later on operation and maintenance process. After construction of hydro power plant Boštanj and Blanca there was created a chain of hydro power plants which operates on the principle of run-of river plant without operational staff so organization structure have to adapt to those circumstances. Organization structure depends from operational situations on one side and from maintenance activities on the other. This results a new organization structure - operation and maintenance (O&M) department, which is capable manage all operational and maintenance situations. VII

11 UPORABLJENI SIMBOLI pogostnost okvar t čas VIII

12 UPORABLJENE KRATICE CV..... center vodenja EES..... elektroenergetski sistem GEN..... gen energija GWh..... gigavatna ura HE... hidroelektrarna HESS..... hidroelektrarne na spodnji Savi HMO..... hidromehanska oprema HSE..... holding slovenske elektrarne MTBF..... povprečni čas med okvarami MTTR..... povprečni čas popravila MW..... megavat NEK..... nuklearna elektrarna Krško OHE..... operater hidroelektrarne PHMO..... posluţevalec hidromehanske opreme ReCO..... regijski center za obveščanje SOPO..... sistemski operater prenosnega omreţja IX

13

14 1 UVOD V specialistični nalogi bom prikazal nastanek in razvoj organizacijske tehnične strukture, ki je omogočila vzpostavitev in obvladovanje proizvodnje, obratovanja in vzdrţevanja v druţbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS). Iz projektno organizirane strukture (Skupni podvig), ki je pričela z izgradnjo HE Boštanj se je v nadaljevanju pojavila potreba po širjenju poslovnih funkcij (proizvodnja, obratovanje in vzdrţevanje). Pokazalo se je, da je projektno organizirana struktura ni več zadostovala za obvladovanje vseh procesov, zato je bila v nadaljevanju ustanovljena druţba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki gradi preostale HE na Spodnji Savi ter obvladuje obratovanje in vzdrţevanje trenutno izgrajenih objektov (HE Boštanj in HE Blanca). Pri tem je bilo ţe v času izgradnje, ko so se pričela testiranja opreme, zagotoviti osebje, ki je pri tem sodelovalo, se izobraţevalo in kasneje tudi prevzelo obratovanje in vzdrţevanje. V ta namen je bilo potrebno vzpostaviti vse potrebne aktivnosti in kreirati procese s katerimi se tehnično obvladuje objekte (obratovanje in vzdrţevanje). Druţba Hidroelektrarne na Spodnji Savi je bila ustanovljena z namenom racionalne izgradnje novih proizvodnih hidro objektov, ki temelji na vrednotah zanesljive, konkurenčne in okolju prijazne proizvodnje električne energije na spodnjem delu reke Save od HE Vrhovo do drţavne meje s Hrvaško. Je hčerinska druţba skupine HSE največjega proizvajalca električne energije v Sloveniji. Delovanje druţbe v precejšnji meri opredeljuje koncesijska pogodba, ki je bila s koncedentom Republiko Slovenijo podpisana leta Razvoj druţbe pa temelji na čim hitrejši in racionalni izgradnji objektov, kakor tudi na obvladovanju proizvodnje in obratovanja ter zanesljivem in učinkovitem vzdrţevanju ţe izgrajenih objektov. Cilj naloge je prikazati nastanek in razvoj organizacijsko tehnične strukture katera predstavlja temelj za obvladovanje proizvodnje, obratovanja in vzdrţevanja hidroelektrarn na spodnji Savi. 1

15 1.1. Vloga hidroelektrarn na Savi v elektroenergetskem sistemu S spremembo strukture preskrbe z električno energijo (stalno večanje % termoenergije) ter osamosvojitvijo slovenskega elektroenergetskega sistema (EES) v sistemu evropske interkonekcije, se je spremenila vloga hidroelektrarn v sistemu. Manjša se njihova vloga pri pokrivanju konstantnega dela dnevnega diagrama obteţbe in veča potreba po proizvodnji vršne energije ter po sposobnosti za prevzemanje primarne in sekundarne regulacije. Skupaj z prestrukturiranjem naše industrije se zaradi zmanjšanega deleţa velikih porabnikov veča razmerje med vršno in pasovno obremenitvijo. Energija termoelektrarn ali energija, ki jo bomo uvaţali, bo namenjena kritju potreb v pasu, energija v vršnem delu diagrama (predvsem pa moč) pa mora biti po energetsko ekonomski logiki proizvedena čim bliţje potrošnji. Poudariti je potrebno tudi izpolnjevanje pogojev za vključevanje EES v evropske energetske interkonekcije, ki obsegajo aktiviranje ustrezne rezervne moči pri izpadu največjega agregata v drţavi (to je v našem primeru polovica NEK oz. več 300 MW moči) ter razpolaganje z rezervo delovne moči za regulacijo frekvence in moči ± 180 MW. Pridruţitev Evropski skupnosti in uvedba trga električne energije narekuje EES zagotavljanje iz svojih proizvodnih kapacitet: lastne rezerve konične moči, rezervne moči za regulacijo, rezerve jalove moči za regulacijo napetosti in starta elektrarne brez zunanjega vira napajanja (temni zagon) v primeru razpada EES Veriga HE na Savi bo glede na predvideno vlogo v EES obratovala v dnevnem reţimu po principu pretočne akumulacije pri čemer bosta HE Mavčiče in HE Medvode prevzeli vlogo čelnega akumulacijskega bazena, po izgradnji celotne verige pa bodo akumulacije na posameznih odsekih Save prevzele vlogo vmesnih izravnalnih bazenov, akumulaciji HE Breţice in HE Mokrice pa vlogo izravnave za celotno verigo. 2

16 1.2. Predstavitev hidroelektrarn na spodnji Savi Hidroelektrarne na spodnji Savi bodo predstavljale verigo petih hidroelektrarn (slika 1.1), ki bodo delovale v akumulacijsko-pretočnem reţimu. Instaliran pretok vseh HE je 500 m3/s. Skupna moč HE je 187 MW, kar predstavlja 22 % hidro kapacitet v Sloveniji. Predvidena letna proizvodnja je 720 GWh kar pomeni 21 % slovenske hidroproizvodnje oz. pokrije 6 % povpraševanja po električni energiji v Sloveniji. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja. Tehnični podatki HE na spodnji Savi so prikazani v preglednici 1.1. Prelivna polja Slika 1.1: Prikaz verige hidroelektrarn na spodnji Savi Vse predvidene HE imajo enako pet pretočnih polj s prelivno zmogljivostjo m3/s. Upravljane so s pomočjo hidravlike, ki imajo zaradi varnosti zagotovljenih več virov napajanja. Prelivna polja imajo vlogo reguliranja gladine v akumulacijskem bazenu in pretokov Save, zlasti ob povečanih pretokih Save in imajo izrazito varnostno vlogo. Lahko rečemo, da gre za najpomembnejšo komponento na celotni HE. Prerez prelivnega polja HE boštanj je prikazan na sliki

17 Slika 1.2: Prerez prelivnega polja HE Boštanj HE Boštanj Jezovno zgradbo HE Boštanj predstavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. V strojnici, v kateri so trije cevni agregati s pripadajočo opremo, transformator in stikališče in v njej se odvija tehnološki proces pretvorbe vodne energije v električno. Jezovna zgradba je na levi breg Save priključena z nasutim platojem, ki se nadaljuje v energetskovodnogospodarski nasip. Enak tip agregatov bo tudi na HE Mokrice. Prerez strojnice HE Boštanj je prikazan na sliki 1.3. Slika1.3: Prerez strojnice HE Boštanj 4

18 VTOČNA POMOŽNA ZAPORNICA POMOŽNA ZAPORNICA SESALNE CEVI OS GONILNIKA HE Blanca, HE Krško Jezovno zgradbo HE Blanca sestavljajo enako kot HE Boštanj predstavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. V strojnici so montirani trije kaplanovi agregati s pripadajočo opremo, transformator in stikališče in v njej se odvija tehnološki proces pretvorbe vodne energije v električno. Jezovna zgradba je na levi breg Save priključena z nasutim platojem, ki se nadaljuje v energetsko- vodnogospodarski nasip. Del hidroelektrarne je tudi ribja steza, ki sluţi za prehod vodnih organizmov. Enak tip agregatov bo tudi na HE Breţice. Slika 1.4. prikazuje prerez strojnice HE Blanca. 100t 16t Sava OS GONILNIKA Sava KONTROLNI HODNIK Slika1.4: Prerez strojnice HE Blanca 5

19 Preglednica 1.1: Karakteristični podatki HE na spodnji Savi 6

20 2 DELA IN DELOVNA MESTA NA HIDROELEKTRARNI 2.1. Izhodišča za oblikovanje delovnih mest HE Boštanj je bila z vidika obratovalnega in tudi vzdrţevalnega osebja»nepopisan list papirja«, kar pomeni, da celotno osebje, ki je prišlo upravljat HE predhodno ni imelo nobenih hidro obratovalnih izkušenj, kar je predstavljalo določeno prednost, za operativno osebje pa določen izziv. Celotna organizacijska struktura za HE področje je bila na novo postavljena. Pri oblikovanju delovnih mest skušalo vzpostaviti sistem, ki omogoča povezovanje nalog ter zagotavlja delavcem doseganje delovnih oz. poslovnih rezultatov, polno uveljavljanje in razvijanje njihovih delovnih sposobnosti, njihov osebnostni in delovni razvoj ter napredovanje. Glede na to da je končni produkt proizvodnje v našem primeru električna energija, ne moremo govoriti o nekih zahtevah po oblikovanju dela oz. izdelka, vsekakor pa smo imeli ves čas pred seboj osnovno vodilo in sicer vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljaj varno in zanesljivo proizvodnjo ter zadostno oskrbo porabnikov z električno energijo. Pri tem je bila upoštevana teţnja po čim niţjih stroških dela na račun katerih pa seveda ne sme trpeti kakovost in zagotavljanju varnosti delavca in enakomerni obremenitvi skozi ves čas svojega aktivnega deţurstva v izmeni 2.2. Zasnova sodobne sistematizacije delovnih mest [10] Osnova za mobilizacijo zaposlenih mora biti vgrajena ţe v oblikovanje nalog, pristojnosti in odgovornosti delovnega mesta oziroma delovnega področja. Opis delovnega mesta mora upoštevati naslednje značilnosti: Razvojne moţnosti dela, to je vpeljavo novih vsebin, tehnologije, metod in tehnik dela, delovnih prijemov. V strukturiranje dela je treba vgraditi stalni in nepretrgan aktiven vpliv delavca na inoviranje dela ter dinamično spreminjanje organizacije dela. Opis delovnega mesta mora tako vključevati zaposlenega kot tvornega izvajalca dela, ki bo lahko uveljavil in razvijal sposobnosti in znanje, napredoval, krepil razvojne moţnosti, odgovornosti in obveznosti pri delu ter razvijal ustvarjalne odnose. Opisi takega dela bodo zato nazorno izpostavljali opravila kot so: razvijanje novih programov, 7

21 uvajanje izboljšanih metod dela, odpiranje novih organizacijskih moţnosti, spreminjanje danih razmer, širjenje poslovnih povezav ipd. Taki opisi dela bodo tudi jasno opredeljevali širše dopustne pristojnosti in obvezujoče odgovornosti nosilca delovnega programa. Sposobnosti potencialnega nosilca delovnega mesta oziroma delovnega področja, to je njegovo znanje, zmoţnosti, interese, motive vedenja. Dejstvo je, da se ljudje razlikujejo po svojih psihofizičnih in osebnostnih lastnostih, kar seveda pomembno vpliva na izbor, na vedenje in uspeh pri delu (kot celovita osebnost). Delovno mesto ali delovno področje, ki je samo po sebi oblikovano tako, da stimulira izkazovanje oziroma uveljavljanje takšnih sposobnosti pri njegovem izvajalcu, odkriva talente, ki so sposobni delo inovirati, ga dobro in učinkovito opraviti, dosegati pričakovane rezultate in tako pripomoči k uspešnosti celotne organizacije. Pri tako oblikovanih delovnih mestih in delovnih področjih se pokaţejo tudi sposobnosti delavca za razporeditev na zahtevnejša strokovna in vodstvena dela (napovedi po preteţnem vodenjskem ravnanju). Ohranjanje delazmoţnosti in zdravja ter zagotavljanje varnosti in integritete delavca na delovnem mestu. Pri oblikovanju delovnega mesta je treba zagotoviti take delovne pogoje, varnostne ukrepe in okolje, da varujejo delavce v pogledu njihovega zdravja, ohranjajo njihovo delovno zmoţnost in zagotavljajo njihovo osebno varnost pri delu. Uspešnost celote nalog na delovnem mestu bo uresničena le tedaj, ko bo delavec v polni meri z njimi integriran, zato mora vsak delavec poznati delovne cilje celote. O navedenih značilnostih delovnih mest soodločajo delavci, ki lahko vplivajo na vsebino in organizacijo dela, ter prispevajo k izboljšanju delovnih razmer oziroma humanizaciji delovnega okolja. Opisane značilnosti oblikovanja delovnih mest oziroma delovnih področij izhajajo iz dinamične zamisli osnovnega organiziranja dela, ki je v današnjih razmerah tudi edino sprejemljiv. Dejstvo je, da je statična zasnova delovnih mest, ki je v preteklosti tvorila strukturo dela, kot trajno in stabilno organizacijsko enoto, preţiveta in nesprejemljiva za sedanje aktualne in spremenljive gospodarske in trţne razmere. 8

22 Dinamična poslovna politika, ki se mora hitro prilagajati spremembam v trţenju, nujnost uvajanja tehnoloških sprememb ter splošna usmerjenost v večjo delovno uspešnost (»doseganje uspešnega poslovanja druţbe«) dajejo nekaterim delovnim mestom in delovnim področjem izrazito inovatorsko usmerjenost, ki jo je mogoče uresničevati le s sposobnostjo in znanjem izvajalcev dela. Pri delu te vrste zato posebej označujemo zaţeleno oziroma optimalno strokovno izobrazbo, funkcionalno znanje, delovne izkušnje izvajalca, sposobnosti, dinamične lastnosti osebnosti, odgovornosti, potrebne za aktivno udejanjanje nalog delovnega mesta oziroma za odzivanje in ravnanje v dani situaciji V navedenih zahtevah izraţena potencialna alternativa razvojnih sprememb dela in uspešnega doseţka zamišljenega nosilca delovnega programa tvori posebej upoštevan kadrovski pogoj in posebej vrednotene zahteve, ki naj bi se upoštevale za delavce z zaţelenimi lastnostmi, kot celovite osebnosti, kakršno bomo tudi kadrovali za delovno mesto oziroma delovno področje Tipična delovna mesta oziroma vrste del (dela) za razvrščanje v tarifne razrede I. tarifni razred So sestavljena iz različnih kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Teţišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah najenostavnejših del in delovnih nalog kot podloge. Zadostuje nedokončana osnovna šola in se ne zahteva priučevanje za delo. II. tarifni razred Vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, kjer gre za opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd. Praviloma je potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega izobraţevanja ali usposabljanja (krajši eno ali več mesečni tečaji). 9

23 III. tarifni razred V okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna dela, ki so raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva srednja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela ţe moţne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec praviloma sam rešuje nastale probleme. Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva zaključen 2 letni ali verificiran program niţjega poklicnega ali strokovnega izobraţevanja. IV. tarifni razred Vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v proizvodnji, v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrţevanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih problemov. Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva zaključni 3 letni program javno priznanega srednjega poklicnega izobraţevanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega niţjega poklicnega ali strokovnega izobraţevanja. V. tarifni razred Vključujejo bolj zahtevna in raznovrstna dela v proizvodnji, v pripravi proizvodnje, v kontroli storitvenega dela, tehnično administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje izmen, manjših organizacijskih enot, itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanja s področja organizacije dela ter varnosti in zdravja pri delu. Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva 3 leta srednjega poklicnega ali strokovnega izobraţevanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega oziroma tehničnega izobraţevanja. 10

24 VI. tarifni razred Vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanje, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja. Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višje šolska izobrazba ali izobrazba pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraţevanja. VII. tarifni razred Vključujejo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, kontrole, organiziranja razvoja,delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja,strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visokošolska izobrazba ali univerzitetna izobrazba. VIII. tarifni razred Vključujejo najbolj zahtevna dela pri pripravi, analitičnem preučevanju, raziskovanju proizvodnje in drugih poslovnih ter podobnih procesov, pa tudi v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanjem novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd. Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali drţavni izpit po končanem univerzitetnem izobraţevanju. IX. tarifni razred Vključujejo izjemno pomembna najbolj zahtevna dela, samostojna svetovalna znanstveno raziskovalna dela ipd Za to raven zahtevnosti se zahteva teoretično in praktično znanje ter sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzahtevnejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso, z javno priznanim doktoratom znanosti. 11

25 2.4. Ergonomija in oblikovanje dela in delovnih mest Delo je proces pri katerem je človek izpostavljen raznim obremenitvam. Zato je potrebno na nek način ugotoviti katerim obremenitvam je v tem procesu izpostavljen človek. Veda, ki proučuje in ugotavlja te obremenitve se imenuje ergonomija. Poleg tega nam lahko ergonomija še glede na okoliščine dela ter človekove telesne in duševne zmoţnosti definira kako uporabiti in izkoristiti njegove specifične sposobnosti. Zato lahko rečemo, da gre za interdisciplinarno vedo s ciljem zagotoviti delo uspešno in humano (slika 2.1). Slika 2.1: Ergonomija in njena uporaba [1] Upoštevajoč zgornjo sliko lahko nadaljujemo, da ergonomija vsebuje: Raziskovanje delovanja tehnike, tehnologije in okolice na človeka z namenom, da postavimo ergomonska načela [1]. Uporabo ergonomskih načel (slika 2.2) pri oblikovanju delovnih mest (strojnih in ročnih) in dela na njih z namenom, da bo delo izvedeno uspešno in humano[1]. 12

26 Slika 2.2: Uporaba ergonomskih načel [1] Za uspešno in humano oblikovano delo zato je potrebno[1]: 1. temeljito poznavanje človeka in njegovih moţnosti o izvedbi dela, kar zahteva sodelovanje med psihofiziologi, zdravniki dela, antropologi in biomehaniki 2. poznavanje delovnega mesta in metod dela, kar zahteva sodelovanje inţenirja konstrukterja in tehnologa 3. zagotoviti normalno okolico in zanesljivost pri delu z varnostnimi inţenirji zagotoviti, da ne pride do negativnih vplivov 4. oblikovati delo tako, da bo prilagojeno človeku, kar lahko zagotovimo s strokovnjaki s področja študija dela, ki bodo pri oblikovanju dela ergonomska načela [2]. Poleg zgoraj opisanih zahtev morajo dela in delovna mesta morajo zagotavljati tudi nenehno izboljševanje organizacije in optimizacije dela, s tem da ta upošteva čim popolnejšo izrabo 13

27 delovnih zmogljivosti, poslovnih, organizacijskih, tehničnih in tehnoloških doseţkov, čim boljše izkoriščanje delovnega časa in smotrno izkoriščanje danih pogojev dela Metodologija vrednotenja delovnih mest Vrednotenje delovnih mest je potrebno za določitev vrednosti izraţeno v obliki točk, ki je osnova za določitev višine mesečne plače skladno s kolektivno pogodbo. Pri vrednotenju so bili upoštevani sledeči kriteriji in so prikazani v prilogi 1: formalna izobrazba in delovne izkušnje znanja / Spretnosti kompleksnost dela odgovornost vpliv na poslovanje 2.6. Delo v izmenah Pod pojmom delov izmenah razumemo vse oblike organizacije delovnega časa v katerih opravljajo delo bodisi v redno menjajočih se dnevnih časih ali v stalnem toda neobičajnem času (Rutenfranz Knauth, 1987) Za običajni delovni čas štejemo normalno ali dopoldansko izmeno, v kateri je delovni čas med 06:00 in 17:00 uro. Pri izmenskem delu zasedajo isto delovno mesto v različnih dnevnih časih različni sodelavci, pri čemer delojemalci v določenem ritmu menjajo delovni čas. Značilno za tako delo v izmenah v oţjem pomenu je, da enemu času izmene sledi neposredno neki drugi izmenski čas [1]. Primer izmenskega dela je prikazan na sliki

28 Slika 2.3.: Primer izmenskega dela [1] 2.7. Delovno mesto operater HE Operater HE svoje delo opravlja: v komandni sobi HE. Njegovo delo v komandni sobi je še najbolj podobno delu v pisarni za računalnikom (slika 2.4. in slika 2.7.), Slika 2.4: Komandni pult HE 15

29 v lokalni komandi (slika 2.5) v primeru potrebe po lokalnem upravljanju posameznega agregata (odpoved povezave s komando HE, testiranja,..), Slika 2.5: Lokalna komanda agregata izvaja redne obhode elektroenergetskih naprav (stikališča, agregati, pomoţni sistemi), kar prikazuje slika 2.6. Slika 2.6: Del agregata 16

30 Operater HE glavnino svojega dela opravi za slikovnim zaslonom, zato je v nadaljevanju prikaz opis zahtev za takšno delovno mesto. Zahteve pri delu s slikovnim zaslonom [3] Delovno mesto z računalnikom je delovno mesto na katerem se uporablja: zaslon z računalnikom, tipkovnico in/ali napravo za vnašanje in/ali programsko opremo, ki predstavlja povezavo med delavcem in strojem; dodatna oprema (npr. zaslonski filter); tiskalnik ipd.; drţalo za predloge; delovni stol; delovna miza ali delovno površina; okolje, Obremenjenost pri delu z računalnikom: Obremenitev oči. Oči sprejemajo sliko preko»migetajoče«slike na slikovnem zaslonu (pri frekvenci osveţevanja slike na zaslonu nad 60 Hz, oko migetanja ne zazna več). Oko se s pomočjo akomodacije (izostritev), adaptacije (prilagoditev na svetlo temno) in usmerjanja pogleda po prostoru stalno prilagaja spreminjajočim se svetlobnim razmeram. Delo s slikovnim zaslonom še posebej obremenjuje izostritev ter usmeritev pogleda. Če se npr. na zaslonu pojavljajo neostri znaki, mora oko ob vsaki menjavi pogleda ponovno izostriti pogled. Posledica je večja utrujenost očesne leče. Oseba, ki ima nekorigirane motnje vida, je še bolj izpostavljena utrujenosti. Zato je potrebno takoj zagotoviti ustrezno korekturo vida pri okulistu takoj, ko se teţave z vidom zaznajo. Ostrina vida upada tudi s starostjo. Predvsem z leti upada ostrina vida na kratke razdalje. Slikovni zaslon: 1. Oddaljenost zaslona od oči delavca naj ne bo manjša od 500 mm vendar ne tolikšna, da bi povzročala teţave pri branju podatkov z zaslona oz. povzročala druge teţave. 17

31 2. Slika na zaslonu ne sme utripati. Frekvenca osveţevanja zaslona mora biti najmanj 70 Hz. 3. Velikost črk in ostalih oznak mora biti takšna, da jih je moţno enostavno prepoznati in razločiti. Besedilo kot celota mora biti jasno in lahko razločljivo. 4. Svetlost in kontrast na zaslonu nastavite tako da, bo razmerje svetlosti med znaki in ozadjem najmanj 1:4. 5. Zgornja vrstica na zaslonu naj bo pribliţno 5 cm pod višino vaših oči. Tako bo pogled na zaslon rahlo padajoč. 6. Zaslon postavite tako, da na zaslonu ne bo odsevov, ki bi zmanjševali in motili čitljivost znakov. 7. Zaslon mora biti zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen. Tipkovnica: 1. Višina tipkovnice mora biti manjša kot 30 mm. Izpolnjene morajo biti ergonomske zahteve glede njene nagnjenosti. Sama tipkovnica mora imeti moţnost prostega gibanja z namenom zagotovitve naravne drţe telesa in rok. 2. Tipkovnica mora imeti površino takšne barve, ki se ne blešči oz. na kakršenkoli drug način preprečuje ali oteţuje delo. 3. Tipke na tipkovnici morajo biti razporejene tako, da ustrezajo vsem ergonomskim zahtevam uporabnika. 4. Znaki oz. simboli na posameznih tipkah morajo biti jasni in nedvoumni ter morajo zagotoviti enostavno prepoznavnost oz. jih je moţno enostavno brati. Delovna miza ali delovna površina: 1. Površina namenjena za delo mora biti izdelana iz materialov, ki ne povzročajo leska ter ne smejo biti na dotik hladna. Tu se priporoča uporaba naravnih materialov kot npr. les. 2. Površina mize ali delovne površine mora imeti dimenzije najmanj 800 mm 1200 mm in mora biti zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške. 18

32 3. Za normalno sedenje potrebujemo pod mizo prostor minimalno sledečih dimenzij 600 mm 580 mm 620 mm (globina širina višina). 4. Površina namenjena za delo mora biti stabilna z višino med 720 in 750 mm. Delovni stol: Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben poloţaj ter neovirano premikanje. Zagotovljena mora biti nastavljiva višina sedenja s premičnim podvozjem. Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in mora omogočati elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona hrbta. Vsakemu delavcu (če ţeli) je potrebno zagotoviti oporo nog. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora omogočati udoben poloţaj in naklon nog. Dosledno naj se upoštevajo navodila o pravilni namestitvi delovnega stola ter pravilne poloţaju telesa pri sedečem delu. Prostorske zahteve: 1. Ergonomske zahteve morajo biti izpolnjene pri oblikovanju samega delovnega mesta z namenom preprečitve dela v prisilni drţi. 2. Prostor na delovnem mestu mora zagotavljati enostavno izvajanje gibov oz spreminjanja poloţaja telesa med delom. 3. Prostornino, prosto talno površino na delavca in višino prostora določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS 89/99). Osvetljenost: 1. Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti 400 lux ± 100 lux in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida. Razmerje svetlosti zaslona in okolja v vidnem polju mora biti manjše od 1:3 (neposredno vidno polje); 1:10 (oţje vidno polje), 1:20 (širše vidno polje). 19

33 2. Osvetljenost delovnega mesta ne sme povzročati odboje svetlobe od zaslona oz. bleščanje. To je potrebno preprečiti z vnaprej predvideno postavitvijo elementov delovnega mesta in virov svetlobe oz. osvetlitve Toplotne razmere: Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo. Optimalna temperatura na DM s slikovnim zaslonom je med 22 in 26 oc ob relativni vlaţnosti zraka med 40 in 60%. Sevanje: Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega sevanja, morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in zmanjšana do najmanjše moţne mere. Ionizirano, neionizirano in toplotno sevanje ter posledica delovanja električnih polj se preprečuje z opremo izdelano po najnovejših standardih. Do sedaj v zvezi s tem niso bili dokazani škodljivi zdravstveni vplivi oziroma obremenitve. 20

34 Slika 2.7: Operater HE na delovnem mestu 2.8. Obremenitve na delovnem mestu Obremenitev zaradi delovne naloge: Glavna naloga OHE je vodenje in nadzorovanje procesa proizvodnje. Z upravljanjem agregatov neposredno izpolnjuje zahteve predvidenih voznih redov proizvodnje. V okviru svojih nalog neprestano spremlja proces preko glavne operaterske postaje (slika 2.7) in beleţi določene podatke ter jih vnaša v obrazce oz. protokole. Operater HE vrši vso potrebno komunikacijo vezano na proizvodnjo in na trenutno stanje naprav ter v primeru pojava morebitnih nevarnosti obvešča CV, NEK, ReCO in nadrejene. V prilogi 2 se nahaja protokol, ki ga OHE izpolnjuje. V okviru rednih izmenskih obhodov preverja stanje naprav s tem, da jih fizično pregleda ter ugotavlja morebitna odstopanja tehnoloških podatkov (temperatura, tlak, pretok,..), nenavaden zvok, puščanja olja, vode,(priloga 3). 21

35 Obremenitve zaradi delovnega okolja: Toplotne obremenitve: Delovni procesi, ki se izvajajo na HEBO ne proizvajajo toplote, kar pomeni, da samo delovno mesto ni toplotno obremenjeno tako, da ni potrebno izvajati nobenih tehničnih ukrepov. Obremenitve vida: Smotrno in pravilno razsvetljena delovna mesta in so eden izmed najvaţnejših pogojev za dobro počutje in dvig produktivnosti [1]. Celotno delovno okolje OHE je pravilno in ustrezno osvetljeno. V dnevnem času je zagotovljeno dovolj naravne svetlobe. Vsi prostori imajo nameščene ustrezne luči in so dovolj osvetljeni. Pri podrobnejših pregledih naprav se uporablja tudi ročna svetilka. Obremenitve zaradi hrupa in vibracij: Hrup je nezaţelen zvok. Zvok nastane pri nihanju teles in se širi z longitudinalnim valovanjem po elastičnem mediju - običajno po zraku[1]. Zaradi tipa vgrajenih agregatov (horizontalne kaplanove turbine) se preko ohišja turbine izvor zvoka širi po celotni strojnici in dosega vrednost do 100 db. Zato OHE pri svojem delu uporablja antifone. 22

36 Slika 2.8: Ohišje turbine Hrup na HE Boštanj dosega tudi komandni prostor vendar ne presega vrednosti 60 db. Izvor hrupa je prikazan na sliki 2.8. Psihične obremenitve monotonija: Monotonija nastane pri enakomernem in trajnem delu. Lahko rečemo, da je delo OHE občasno monotono. To velja predvsem v času normalnih razmer (stabilni vodostaj reke) na nočni izmeni, kjer se dela opravljajo rutinsko in se ne pojavlja nobeno odstopanje od običajnih stanj naprav in opreme. Obremenitev zaradi organizacije dela Izmensko delo: Operater HE je tipično delovno mesto, ki poteka v izmenah. Vzroki za to so: Tehnični; proces proizvodnje električne energije poteka neprekinjeno 24 ur/dan Druţbeni; neprekinjena preskrba z električno energijo 23

37 Razpored izmen Delovno mesto operater HE je zasedeno s petimi delavci, ki delajo v 12-urnih turnusih v dveh izmenah (slika 2.9.) in sicer od 06:00 do 18:00 in od 18:00 do 06:00. V nadaljevanju je prikazan razpored izmen. Prvotno je bilo na HE Boštanj uvedeno tro-izmensko delo, vendar se je kasneje prešlo na dvo-izmensko delo. Vzrok za to je bil v večji fleksibilnosti delavcev za čas izrednih razmer in zadovoljstvo samih delavcev. Slika 2.9: Razpored izmen 2.9. Delovno mesto posluţevalec hidromehanske opreme PHMO opravlja: V lokalni komandi prelivnih posluţuje prelivna polja v primeru izpada povezave s komandno sobo HE (slika 2.10.): 24

38 Slika 2.10: Lokalna komanda prelivnih polj Posluţevanje čistilnega stroja (slika 2.11 in slika 2.12.): Slika 2.11: Čistilni stroj 25

39 Slika 2.12: Upravljalni prostor čistilnega stroja 26

40 Posluţevanje portalnih in mostnih dvigal (slika in slika 2.14.): Slika 2.13: Portalno dvigalo Slika 2.14: Upravljavsko mesto portalnega dvigala 27

41 Upravljanje ostalih strojev (hidravlično dvigalo) prikazano na sliki Slika 2.15: Hidravlično dvigalo Obremenitve na delovnem mestu Obremenitev zaradi delovne naloge: Glavna naloga PHMO je posluţevanje hidromehanske opreme. V času rednega obratovanja večinoma izvaja čiščenje vstopnih turbinskih rešetk. V okviru rednih dnevnih obhodov preverja stanje hidromehanske opreme s tem, da jih periodično pregleduje in testira skladno z protokoli. Obhode opravlja samo v dnevnem času (priloga 4). Obremenitev zaradi delovnega okolja Toplotne obremenitve: Posluţevalec HMO neposrednih toplotnih obremenitev nima. Ker pa je večina njegovega dela vezana na opremo, ki je zunaj je občasno izpostavljen neugodnim vremenskim razmeram. 28

42 Obremenitve vida: Posluţevalec HMO nima posebnih obremenitev vida, saj delo večinoma opravlja pri dnevni svetlobi. V primeru potrebe po delu v nočnem času so vse naprave ustrezno osvetljene oz. so opremljene z ustreznimi lučmi, prav tako so zunanje delovne površine HE ustrezno osvetljene. Obremenitve zaradi hrupa in vibracij: Posluţevalec HMO je izpostavljen hrupu v strojnici samo v primeru lokalnega upravljanja prelivnih polj in rednih obhodih sistemov znotraj strojnice, kjer uporablja antifone. Pri vseh ostalih delih zunaj strojnice te obremenitve ni. Psihične obremenitve monotonija: Glede na to, da opravlja delo samo v dopoldanskem času z določeno periodo posameznih aktivnosti (vsak dan ne opravlja istih aktivnosti) lahko rečemo, da tej obremenitvi ni izpostavljen. Obremenitev zaradi organizacije dela: Izmensko delo: Posluţevalec HMO ne opravlja dela v izmeni razen v primeru izrednih razmer, ki pa so podrobneje opisana v naslednji točki. Delo v izrednih razmerah: Delo v izrednih razmerah (pretoki večji od 500 m3/s) spada v okvir obremenitev zaradi organizacije dela in zahteva posebno začasno organizacijo dela in angaţiranje dodatnega osebja. V času izrednih razmer dvo-izmensko delo ostane s tem, da se posadka poveča na 3 29

43 osebe. Poleg tega zahteva neposredno sodelovanje operaterja HE in posluţevalca HMO. Izredne razmere ponavadi trajajo cca do 3-4 dni. oz. cca. 25 dni/leto. Dodatno osebje se angaţira iz naslova zunanjih izvajalcev, ki delajo izključno samo na čistilnem stroju (so usposobljeni samo za to delo). Razpored dela OHE se ustrezno spremeni ter dopolni izmena s tistimi OHE, ki trenutno niso v izmeni (slika 2.16.). Ker gre za samo nekaj dnevna opravila OHE zaradi te spremembe ni bolj obremenjen. PHMO se prav tako vključi v izmensko delo, glede nato, da je na HE samo eden PHMO se na to delovno mesto angaţirajo še zunanji izvajalci. Posadko torej sestavljajo: dva OHE in eden PHMO (3 delavci). Slika 2.16: razpored v izrednih razmerah 30

44 3 OBLADOVANJE PROIZVODNJE 3.1. Organizacijska struktura obratovanja skupine HSE Energetski sistem bilančne skupine je subjekt na trgu električne energije, ki predstavlja enoten nastop odvisnih druţb pod skupno trţno druţbo, ki skupaj s neposrednimi odjemalci (kupci s katerimi so sklenjene bilateralne pogodbe) tvori bilančno skupino. Osnovni namen je trgovanje z električno energijo s ciljem doseganja optimalnih ekonomskih rezultatov tako HSE-ja, kot vseh povezanih druţb. Organizacijska struktura sluţbe obratovanja HSE je prikazana na sliki 3.1. SLUŽBA OBRATOVANJA HSE CENTER VODENJA HSE PLANIRANJE IN ANALIZE HSE UPO upravljavec prenosnega omrežja PROIZVODNI OBJEKTI HSE TRGOVANJE HSE Dravske elektrarne Soške elektrarne Hidroelektrarne na spodnji Savi Termoelektrarna Šoštanj Termoelektrarna Trbovlje STATISTIKA Vodenje proizvodnje - dispečiranje Pretoki podatkov za planiranje in sprotno vodenje proizvodnje Organizacijske povezave Prenos statistično obdelanih podatkov Sistemske storitve Slika 3.1: Organizacijska struktura službe obratovanja HSE [vir: HSE] 31

45 Sluţba obratovanja HSE: Sluţba obratovanja HSE izvaja dejavnosti vodenja obratovanja bilančne skupine in vodenja proizvodnje odvisnih druţb skupine. Obratovanje bilančne skupine je sicer vpeto v proces trţenja, tako da dobiva vhodne zahteve za obratovanje na osnovi sklenjenih pogodb in dnevnih avkcij na borzi električne energije ter posreduje, po končanem pogodbenem roku vse potrebne podatke za obračun, analize, priprave ponudb ter organizira ekonomsko najbolj optimalen in učinkovit sistem obratovanja. Sluţba obratovanja HSE je organizacijska enota sestavljena iz: Oddelka planiranja in analiz Centra vodenja-dispečerski center Odgovorna je za vodenje in realizacijo obratovanja po obratovalnem dnevnem programu celotne bilančne skupine, odvisnih druţb in kupcev bilančne skupine, analizo skupnega obratovanja in pripravo podlog za obračun dejanske proizvodnje, porabe in odstopanj ter prevzem, obračun in analizo porabe primarnih surovin potrebnih za skupno obratovanje in trţenje. Oddelek planiranja in analize HSE: Planira skupno moţno dnevno proizvodnjo glede na pretočno energijo HE in razpoloţljivost proizvodnih naprav, izdelavo obratovalnih voznih redov bilančne skupine in odvisnih proizvodnih druţb ter vozne rede sistemskih storitev, kot je sekundarna regulacija, minutna rezerva itd.. Pri izračunu upošteva osnovni vozni red prodane električne energije po bilateralnih pogodbah, dejansko razpoloţljivo moč elektrarn ter dejansko porabo znotraj bilančne skupine. Naloge planiranja so izdelava voznih redov odvisnih druţb in kupcev bilančne skupine. Center vodenja HSE dispečerski center: Predstavlja organizacijsko enoto sluţbe obratovanja HSE odgovorno za vodenje, operativno načrtovanje in optimiranje proizvodnje energetskega sistema ter bilančne skupine na osnovi potrjenih trţnih voznih redov odvisnih druţb in kupcev v bilančni skupini- izvaja nadzor nad 32

46 obratovalnim programom bilančne skupine. Center vodenja HSE oz. dispečerski center je zadolţen za izvajanje: nalog operativnega vodenja in koordinacije skupnega obratovanja na področju operativnih nalog vodenja proizvodnje bilančne skupine in nalog nadzora nad prenosom in izmenjavo podatkom z operaterji proizvodne enot;. v primeru izpada vitalnih podatkov od objektov do centrov, kjer so dispečerji, se aktivira ustrezno strokovno deţurno osebje centra vodenja. Operativne naloge vodenja proizvodnje in nadzor bilančne skupine se izvaja neprekinjeno 24 ur na dan z enim dispečerjem v izmeni iz centra operativnega vodenja. V posameznih odvisnih proizvodnih podjetjih je organizirana ustrezna strokovna sluţba za področje vodenja obratovanja druţbe, ki komunicira z nadrejenim centrom operativnega vodenja in koordinacije obratovanja. Naloge nadzora nad prenosom podatkov izvajajo operaterji odvisnih druţb. V primeru izpada vitalnih podatkov od objektov do centrov se aktivira ustrezno deţurno osebje usposobljeno za odpravo pomanjkljivosti. O poteku obratovanja se vodi ustrezen postopek dokumentiranja, ki lahko poteka avtomatsko ali z vpisi v ustrezne knjige in protokole, zato mora sektor proizvodnje energetskega sistema in vsaka odvisna druţba voditi ustrezne dokumente obratovanja in sicer: knjigo obratovanja; obratovalni dnevnik; depešno knjigo; listine z obratovalnimi podatki, ki se avtomatsko zapisujejo; druge dokumente, ki so predpisani v drugih aktih. 33

47 3.2. Operativno vodenje skupnega obratovanja skupine HSE Operativno vodenje skupnega obratovanja je organizirano tako, da je zagotovljeno stalno in neprekinjeno: obratovanje elektrarn za proizvodnjo električne energije v okviru voznih redov ter dejanske razpoloţljivosti proizvodnih enot ob upoštevanju tehničnih omejitev, spremljanje in nadzor skupnega obratovanja in posameznih proizvodnih druţb v odvisnosti od zadanega obratovalnega dnevnega programa, spremljanje in nadzor porabe energentov in drugih surovin odvisnih druţb v bilančni skupini, dokumentiranje poteka obratovanja. Trgovanje HSE: Trgovanje HSE pripravlja plane proizvodnje za dolgoročno načrtovanje obratovanja na podlagi bilateralnih pogodb, podatkov terminov letnih remontov in revizij. Iz teh podatkov pripravi podlage za poslovni načrt in podlage za dolgoročne pogodbe ter podlage za nakup primarne energije. Naloge pri prodaji ali nakupu potrebne električne energije izven rednega delovnega časa opravlja deţurni trţnik. Sistemski operater prenosnega omreţja (SOPO): Sistemski operater prenosnega omreţja zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo ter varno obratovanje prenosnega omreţja in elektroenergetskega sistema. Predpisuje zlasti: Tehnične in druge pogoje za varno obratovanje prenosnega omreţja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z električno energijo Tehnične in druge pogoje za priključitev na prenosno omreţje Postopke za obratovanje prenosnega omreţja v kriznih stanjih Način zagotavljanja sistemskih storitev 34

48 Tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omreţij različnih sistemskih operaterjev Kriterije načrtovanja razvoja prenosnega omreţja Statistika: Naloge statistike so obdelava obratovalnih podatkov posameznih druţb ter izdelava ustreznih poročil na nivoju obratovanja HSE. V proizvodnih druţbah skupine HSE ločimo več obratovalnih stanj naprav te so: Izklop Izpad Okvara Nega Omejitev moči Remont-revizija Rezerva ugodna energetska situacija (UES) Zakasnitev sinhronizacije Prekinitev obratovanja (okvara v EES, Ekologija, visoki pretoki, okvara sosednih naprav in drugo,..) Izklop; odklop[8] Izklop je vsak odklop ali zaustavitev naprave, ki ga ni povzročilo delovanje zaščite. Izpad (prisiljen izklop) [8] Izpad je vsak odklop naprave, ki ga sproţi delovanje zaščite. Vsak prisiljen ročni izklop prekinitev proizvodnje pomeni tudi prekinitev proizvodnje in se obravnava enako kot izpad naprave. Upravljavec naprave mora vzrok in čas izpada takoj sporočiti dispečerju sluţbe obratovanja HSE (telefon depeša). 35

49 Vsak izpad se razdeli po vzrokih izpada: okvara naprave, zunanji vzrok. Okvara[8] Okvara je nenačrtovan dogodek ali hiba v neki napravi, ki lahko povzroči eno ali več odpovedi same naprave ali drugih, z njo povezanih naprav. Naprava v tem času ni sposobna proizvajati električno energijo. Upravljavec naprave mora dispečerju sluţbe obratovanja HSE navesti vzrok okvare in določiti predviden čas za odpravo okvare (telefon depeša). Okvara, ki traja več kot 24 ur se po odobritvi sluţbe obratovanja nadaljuje z nego. Čas začetka okvare je čas izpada proizvodne naprave ali čas odkritja okvare.čas konca okvare je čas, ko je naprava obratovalno pripravljena ali se prične nega. Nega[8] Nega je vsako delo, ki zahteva izklop naprave, prekinitev proizvodnje ali zmanjšanje zmogljivosti naprave in je z depešo vnaprej najavljeno ter ga odobri sluţba za obratovanje HSE. Nego je potrebno najaviti najmanj 24 (72 vikend) ur pred pričetkom del, vsak delovni dan do 09:00. V izjemnih primerih je lahko ta čas krajši. Nega se praviloma najavlja z depešo v kateri mora biti naveden čas pričetka del, trajanje del in predvidene omejitve.konec del na napravi je potrebno sporočiti sluţbi obratovanja HSE (telefon depeša). Čas začetka nege je čas izklopa proizvodne naprave ali čas začetka del v okviru nege. Čas konca nege je čas, ko je naprava pričela obratovati ali je ostala v rezervi. Omejitev moči[8] Omejitev moči je stanje na napravi (bloku, elektrarni, agregatu), zaradi katere naprava ni sposobna dosegati nazivne moči zaradi različnih vzrokov. V primeru nastopa omejitve moči mora upravljalec naprave to sporočiti sluţbi obratovanja HSE. V depeši mora biti naveden čas 36

50 nastopa omejitve in nova maksimalna ali minimalna moţna moč, ki jo je naprava sposobna dosegati. Po prenehanju omejitve moči, mora upravljavec o tem obvestiti sluţbo za obratovanje HSE na način, kot je sporočil omejitev. Čas začetka omejitev je čas začetka zniţevanja proizvodnje. Čas konca omejitev je čas ponovnega dviga proizvodnje ali čas, ko je bila sluţba obratovanja HSE o tem obveščena. Moč omejitve je razlika med takrat moţno maksimalno močjo in močjo v času omejitve oziroma relativna vrednost. Remont, revizija[8] Remont, revizija je vsako delo na proizvodnih napravah, ki je predvideno v letnem planu remontov, revizij. Upravljalec naprave mora najaviti na sestanku koordinacije proizvodnje in nato z depešo sluţbi obratovanja HSE začetek, trajanje, vsako prekinitev, podaljšanje ali preloţitev remonta oz. revizije. Sluţba obratovanja HSE mora pravočasno odgovoriti na zahteve podane na koordinaciji ali z depešo in jih po potrebi obrazloţiti. Če se pojavi zahteva o preloţitvi remonta oz. revizije s strani HSE, HSE to predlaga prizadeti druţbi. Rok se nato skupno uskladi. Rezerva ugodna energetska situacija (UES), Čas pripravljenosti[8] Zaradi sprememb v proizvodnji in prilagajanju proizvodnje glede na prodane količine električne energije lahko postane določena proizvodna naprava nepotrebna ali neekonomična za obratovanje. V tem primeru sluţba obratovanja HSE z depešo odredi njeno zaustavitev. V depeši je naveden predviden čas zaustavitve, vzrok zaustavitve in predviden čas ponovnega zagona. V primeru sprememb in motenj v obratovanju ostalih proizvodnih objektov lahko dispečer sluţbe obratovanja HSE zahteva predčasno zaustavitev ali predčasen ponovni zagon. Pri predčasnih zaustavitvah ali zagonih proizvodnih naprav mora upoštevati tehnološke značilnosti posameznih naprav. Zaustavljena naprava mora biti obratovalno pripravljena.vsa dela, ki jih je v tem času nujno potrebno opraviti, se morajo prijaviti sluţbi obratovanja kot nega. Statistika vodi število in čas zaustavitev. 37

51 Rezerva, Čas pripravljenosti[8] Teče od trenutka, ko je bila elektrarna (agregat) zaustavljena na podlagi prejete depeše, da gre naprava v mirovanje. Je časovni interval, v katerem je druţba najavila sluţbi obratovanja HSE, da je naprava po nerazpoloţljivosti obratovalno pripravljena in se lahko zaţene v njenem normalnem zagonskem času (telefon depeša). Vsi v času nerazpoloţljivosti izvedeni zagoni, kot so zagon za iskanje napak, poskusni zagon in testni zagon, se ne štejejo! Je časovni interval, v katerem se izključno izvajajo ukrepi za konzervacijo, je konzervirana oz. se ukinjajo ukrepi konzerviranja. Prav tako se šteje za časovni interval, med katerim je naprava konzervirana, za čas pripravljenosti. Rezerva, Čas pripravljenosti se konča z naslednjimi situacijami: s sinhronizacijo. z ugotovitvijo, da ni moţen zagon znotraj normalnega zagonskega časa. Čas začetka rezerve je čas izklopa naprave na zahtevo sluţbe obratovanja HSE ali začetek obratovalne pripravljenosti po izpadu, okvari, negi, remontu, reviziji. Čas konca rezerve je čas vklopa naprave ali čas začetka nege, revizije, remonta. Zakasnitev pri sinhronizaciji[8] Proizvodna naprav mora biti vklopljena oziroma sinhronizirana na EES v času, ki je naveden v depeši ali ga je podal dispečer sluţbe obratovanja. Pri termo blokih (premog) je lahko dopustno odstopanje zagona ali zaustavitev ± 30 minut. Vsako podaljšanje časa do sinhronizacije ali podaljšanje časa do doseţene ţelene vrednosti po voznem redu se obravnava kot izpad proizvodnje zaradi prisilnega izklopa proizvodne naprave. Vsak neuspel zagon hidro bloka ali plinskega bloka se obravnava enako kot izpad proizvodnje zaradi prisilnega izklopa proizvodne naprave. Čas začetka zakasnitve je prekoračen predviden čas sinhronizacije (pri termo blokih (premog) šele po 30 minutah). Čas konca zakasnitve je čas vklopa naprave v obratovanje. Če naprava v predvidenem času ne doseţe ţelene vrednosti se to stanje obravnava kot omejitev moči. 38

52 Prekinitev obratovanja[8] Vzrok za prekinitev obratovanje je lahko tudi: Izpad napajalnega DV ali druge okvare v EES, Velike naplavine, ki onemogočijo obratovanje zamašitev rešetk. Velik pretok vode. Ekologija. In drugo Načrtovanje in realizacija proizvodnje v HESS Proces, ki se izvaja pri načrtovanju in realizaciji proizvodnje HESS je označen črtkano na sliki 3.2 podrobnejši prikaz procesov vodenja proizvodnje je prikazan v nadaljevanju. HSE na osnovi hidroloških razmer (priloga 5), ki jih prejme s strani GEN-a (Savske elektrarne Ljubljana) in podatkov o razpoloţljivosti proizvodnih enot objektov HESS-a najkasneje do 07:10 ure izračuna urno dinamiko proizvodnje oz. vozni red (priloga 6) za naslednji dan. Urno dinamiko HSE pošlje HESS-u vsak delovni dan za naslednji delovni dan do 07:30 ure za obdobje od 00:00 ure do 24:00 ure. vozni red pošlje na obrazcu»sistem vodenja DK Plan obratovanja HESS«(priloga 7) na HESS. 39

53 PROCES NAČRTOVANJA PROIZVODNJE HESS Razpoložljivost Agregatov HESS (PRILOGA 1) PLANER HSE GEN ENERGIJA (SEL) Napoved pretokov Save (PRILOGA 2) PROCES REALIZACIJE PROIZVODNJE CENTER VODENJA HSE Vozni red obratovanja HESS (PRILOGA 3) OPERATER HESS Tehnološki podatki Hidrološki podatki Okvare sistemov in naprav Aktiviranje sistemskih storitev Realizacija proizvodnje Slika 3.2: Shematski prikaz procesov načrtovanja in realizacije proizvodnje 40

54 4 OBVLADOVANJE OBRATOVANJA 4.1. Operativno izvajanje obratovanja HESS Po dograditvi HE Boštanj v letu 2006 se je skupaj s HE Vrhovo ţe pojavilo veriţno obratovanje, kar je pomenilo da morata obe HE obratovati v neki soodvisnosti in sicer je mora biti obratovanje moralo vnaprej usklajeno. Z izgradnjo HE Blanca v letu 2009 lahko rečemo, da imamo na spodnji Savi ţe malo verigo hidroelektrarn, ki se morajo podrejati zakonitostim veriţnega obratovanja kar pomeni da morajo obratovati v taktu ena z drugo. To je še posebej izrazito v času visokih voda, ko lahko zaradi neusklajenosti obratovanja pride do negativnih posledic za okolje (poplave).veriga trenutno še ne deluje optimalno zaradi še neizgrajenih izravnalnih bazenov (HE Breţice in HE Mokrice). Obratovanje po moči: Pri obratovanju po moči sta pomembni naslednji vrednosti: ţelena skupna moč elektrarne, ţeleni pretok čez jez elektrarne. Cilj obratovanja po moči je doseči ob optimalnem izkoristku vode ţeleno skupno delovno moč HE in pretok vode čez jez HE. Obratovanje z rotacijsko rezervo: Pri obratovanju z rotacijsko rezervo je potrebno doseči ţelene vrednosti: bazna moč, skupna moč elektrarne, pretok čez jez elektrarne. 41

55 Cilj obratovalnega reţima je v vsakem trenutku zagotavljati, da je skupna delovna moč elektrarne enaka ţeleni in da je pretok čez jez elektrarne enak ţelenemu pretoku. Pri tem je potrebno angaţirati toliko agregatov, da je ob kakršnikoli spremembi ţelene moči, ki je v obsegu do ţelene bazne moči plus 4 MW, ţeleno moč realizirati ne da bi bilo potrebno predhodno zagnati agregat. Obratovanje po pretoku: Obratovanje po pretoku predstavlja obratovalni reţim v katerem je aktualna naslednja nastavitvena vrednost: ţeleni pretok elektrarne. Cilj obratovalnega reţima je ob optimalnem izkoristku vode za proizvodnjo električne energije v vsakem trenutku zagotavljati, da je skupen pretok elektrarne enak ţelenemu. Zaradi zahteve po optimalnem izkoristku vode se ţelen pretok najprej realizira s pretokom skozi turbine agregatov in šele nato s pretokom čez jez elektrarne. Obratovanje po nivoju: Obratovanje po nivoju predstavlja obratovalni reţim v katerem je aktualna naslednja nastavitvena vrednost: ţeleni nivo akumulacije. Za razliko od ostalih reţimov voţnje, ta ni namenjen samodejnemu prehodu na novo ţeleno vrednost, temveč izključno le samodejnemu vzdrţevanju doseţenega nivoja. Operater ali nadrejeni center vodenja torej ne more neposredno podati nastavitvene vrednosti, temveč lahko le preklopi v omenjen reţim v trenutku, ko je z drugimi reţimi voţnje dosegel ţeleni nivo. Cilj obratovalnega reţima je ob optimalnem izkoristku vode za proizvodnjo električne energije v vsakem trenutku zagotavljati, da je nivo zgornje vode akumulacije enak ţelenemu. Zaradi zahteve po optimalnem izkoristku se ţelen pretok najprej realizira s pretokom agregatov in šele nato s pretokom čez jez elektrarne. 42

56 Potrebni vhodni podatki: Za nemoteno vodenje HESS se izvajajo sledeče aktivnosti ter zbirajo podatki: Neposredno kontinuirano pridobivanje podatkov o pretokih in o načrtovanem obratovanju iz gorvodnih HE Usklajeno obratovanje z gorvodnimi HE. Spremljajo se avtomatske meritve kote zgornje in spodnje vode gorvodnih HE Spremljajo se podatki o proizvodnji in stanju naprav, ki sodelujejo pri proizvodnji, Spremljajo se podatki vodomernih postaj Hrastnik na Savi in Veliko Širje na Savinji z največ pol urno zakasnitvijo. Informativno se spremlja ostale vodomerne postaje porečja reke Save (spletna stran Agencije Republike Slovenije za okolje) Spremlja podatke iz sistema MOSS 4.2. Hidravlično obratovanje elektrarne Hidravlično obratovanje prelivnih polj HE je namenjeno uravnavanju pretočnih količin Save in vodne gladine v akumulacijskem bazenu v času, ko pretok Save presega turbinskega pri srednje visokih vodah, in pri evakuaciji visokovodnega vala v času visokih in ekstremno visokih pretokov Save. Uravnavanje pretoka Save in vodostaja v akumulacijskem bazenu je prilagojeno zagotavljanju optimalne proizvodnje hidroelektrarne in zaščiti obsavskega prostora pred škodljivim delovanjem visokih vod Save. Nivo gladine Save v akumulacijskem bazenu se uravnava v odvisnosti od pretoka Save z obratovanjem zapornic v prelivnih poljih, s katerimi se uravnava nivo gladine v bazenu pri pregradnem objektu. Ta nivo je poimenovan kot»nivo zgornje vode«. [4] Pretoki so opredeljeni na sliki

57 Slika 4.1: Opredelitev pretokov pri obratovanju 44

58 4.3. Obratovanje hidroelektrarne v normalnih razmerah [4] Obratovanje HE pri nizkih in srednjih pretokih do pretoka 500 m3/s je istočasno tudi obratovanje preteţno v območju proizvodnih (energetskih) pretokov. Obratovanje trenutno poteka v začasnih razmerah delne zgrajenosti verige na spodnji Savi, ko HE Blanca obratuje kot spodnja stopnja v nedograjeni verigi treh stopenj, skupaj s HE Vrhovo in HE Boštanj. Pri pretokih do 500 m3/s in večjih, ko ni pričakovati visokovodnega vala, je predviden nivo gladine zgornje vode v obratovalnem proizvodnem območju med nominalno koto zajezitve in do 1,0 zniţano koto gladine. Pri pretokih Save do instaliranega turbinskega pretoka Q = 500 m3/s, se kot vhodni robni pogoj za obratovanje HE upošteva dotok v bazen iz gorvodnih HE. Dotok Save (Radeče) pod Q = 100 m3/s (nizki pretoki) Pri pretokih pod 100 m3/s obratujejo vse tri stopnje dogovorno usklajeno kot en sistem. Za obratovanje»verige«he Blanca skupaj s HE Boštanj in HE Vrhovo kot sistema, veljajo pri naravnem pretoku Save (v Radečah), manjšim od 100 m3/s, posebni pogoji, ki so posledica zahtev tehničnih omejitev obratovanja in vodnih pravic NE Krško. Pogoj NE Krško je, da je treba dolvodno od HE Blanca vzdrţevati nespremenjen naravni pretok Save. Obratovalni pretok, ki se lahko tudi poveča, se glede na naravni dotok v vrhovški bazen, zaradi obratovanja HE Vrhovo / Boštanj, dolvodno od HE Blanca v nobenem primeru ne sme zmanjšati. Obratovanje vseh treh hidroenergetskih stopenj je torej medsebojno odvisno, s povečano stopnjo kompleksnosti obratovanja, saj je znotraj obratovanja sistema treh stopenj mogoče omejeno tudi spreminjati pretok in vsebino akumulacijskih bazenov. Iz ozira zagotavljanja ustreznega pretoka Save dolvodno od HE Blanca, je to mogoče uspešno vršiti le z neprestanim usklajevanjem vseh treh hidroelektrarn o ustreznem načinu obratovanja. Pri teh minimalnih pretokih Save obratuje najpogosteje en agregat na vseh stopnjah. Turbinski pretok na stopnjah je lahko enak ali različen dotoku. V prvem primeru ni dovoljeno polnjenje akumulacij zaradi nemotenega obratovanja NE Krško, v drugem primeru pa se lahko deloma izkoristi prednost obratovanja več stopenj, ki delujejo kot čelna vmesna in izravnalna stopnja. Delno zmanjšanje vsebine akumulacij je dovoljeno do -1 m deniveliranega nivoja zgornje vode. Zaporednost ali sočasnost praznjenja ter hitrost praznjenja posameznega akumulacijskega bazena je, poleg nivojev zgornje vode, odvisna tudi od dovoljenega 45

59 največjega povečanja pretoka dolvodno od HE Blanca, ki znaša (pogoj NEK) dq = 100 m3/s/uro. Pri tem je treba upoštevati (stroţji) omejitveni pogoj o dovoljeni največji hitrosti dviga spodnje vode za 0,5 m/uro, oziroma za 0,83 cm/ min. Za nezgrajeno verigo se za HE Blanca dovoljuje največje povečanje pretoka do dq ~ 100 m3/s/uro. V primeru povečanja pretoka je operater HE Blanca dolţan obvestiti NE Krško o nameravanem povečanju pretoka nad»naravnim«.v primeru zaustavitve turbinskega pretoka, zagona turbin ali kakršnekoli druge spremembe pretoka turbinskega obratovanja, je treba takoj nadomestiti spremembo skupnega pretoka na prelivnih poljih tako, da se skupni pretok na pregradnem objektu ne spremeni. Zagotavljanje enakomernosti pretoka na pregradnem objektu mora biti zagotovljeno ne glede na razlog. Izravnava izpada turbinskega pretoka se na prelivnih poljih izvrši vedno z odpiranjem segmentov in sicer s čim večjim številom segmentov naenkrat. Dotok Save med Q = 100 m3/s in q = 500 m3/s (srednji pretoki) Pri pretokih Save, ki presegajo 100 m3/s, se mora obratovanje stopenj, ki obratujejo kot povezan soodvisen sistem, prilagajati tudi tehničnemu minimumu pretoka za nemoteno obratovanje NEK brez prisilnega hlajenja. V primeru zadrţevanja vode v enem ali več akumulacijskih bazenih, je treba poskrbeti, da pretok pod HE Blanca ne pade pod 100 m3/s, ki je tehnični minimum pretoka za hlajenje NEK iz Save. Agregati obratujejo po dotoku ali po moči. Zgornja voda se giblje v obratovalnem območju med nominalnim nivojem in do 1,0 m niţjim nivojem gladine. Spreminjanje pretoka je moţno ob upoštevanju pogoja dovoljene največje časovne spremembe nivoja spodnje vode, ki znaša po koncesijskih pogojih 0,5 m/uro, oziroma 0,83 cm/min. Glede vzdrţevanja savskega pretoka v pregradnem profilu v primeru zaustavitve, zagona ali spremembe pretoka turbinskega obratovanja velja smiselno enako obratovanje kot pri pretokih Save pod 100 m3/s. 46

60 4.4. Obratovanje HE v izrednih razmerah[4] Dotok Save med Q = 500 m3/s in q = 1000 m3/s (povišani pretoki) Pretoki, ki so večji od turbinskih se prevajajo preko prelivnih polj tako, da je pretok v vseh poljih enakomerno porazdeljen (= simetrično obratovanje). V primeru, da je nivo zgornje vode na nominalni koti, se viške pretoka odvaja preko zaklopk. Z naraščanjem pretoka se zaklopke, dokler to dopušča njihova celotna pretočna sposobnost na vseh poljih, zaporedno spuščajo iz zgornje v spodnjo mejno lego tako, da je zaklopka v vmesni legi le v enem prelivnem polju. Izravnava turbinskega pretoka se izvaja z dviganjem segmentov na prelivnih poljih. Dvigajo se le segmenti, pri katerih je zaklopka v skrajnji zgornji ali spodnji legi. Zaklopka, ki je deloma odprta se spusti v spodnjo lego, šele potem se lahko dviga segment tako, da je skupni pretok elektrarne enak skupnemu pretoku pred izpadom agregata (agregatov). Po koncu manevra izravnave pretoka se izvede "normalizacija" zapornic t.j. vzpostavi se simetrično obratovanje tako, da so vse zaklopke dvignjene v zgornjo lego in vsi segmenti enako odprti. Ena po ena zaklopka se dvigne v zgornjo lego ob hkratni kompenzaciji pretoka z ostalimi zapornicami tako, da je ves čas zagotovljena kontinuiteta pretoka Save. V primerih, ko se ne vrši predpraznjenje bazena s turbinskim obratovanjem ali se vrši denivelacija gladine zgornje vode, se zagotavlja ustrezen pretok le s podlivanjem pod segmentnimi zapornicami, pri dvignjenih - zaprtih zaklopkah. Prvenstveno se obratuje s simetrično dvignjenimi vsemi petimi segmentnimi zapornicami. Dotok Save Q nad 1000 m3/s (visoke vode) HE se zaradi prenizkega padca in mašenja vstopnih rešetk po potrebi zaustavijo, kar pomeni da ni proizvodnje. Glavna prioriteta postane varno prevajanje visokovodnega vala ter zagotavljati ustrezno informiranost okolice. Od tu naprej govorimo o visoki vodi. V naravni, nezajezeni reki Savi se z višanjem pretoka in gladine volumen vode v rečni strugi povečuje, kar upočasni hitrost potovanja vala. Z akumuliranjem vode v akumulacijskih bazenih, je ţe pred nastopom poplavnega vala ţe akumulirana tolikšna količina vode, ki je v naravnem stanju prisotna šele v razmerah petdeset do stoletne visoke vode (poplave). Zmanjšana akumulacijska sposobnost zajezene reke zmanjšuje moţnost evakuacije poplavnega vala 47

61 Pretok (m3/s) vzdolţ verige stopenj, vendar pa je z izvedbo pasivnih protipoplavnih ukrepov - protipoplavnih varovalnih nasipov, moţnost evakuacije visokih vod ponovno omogočena ob pogoju, da se obratovanje hidroelektrarn za prevajanje poplavnega vala vrši»aktivno«, po vnaprej predpisanem načinu. Cilj aktivnega prevajanja poplavnega vala (slika 4.2) je pribliţati se v največji moţni meri naravnemu rečnemu reţimu pri visokih vodah v območju pretokov, ki so manjši od letnih visokih vod. To je zahtevna naloga, ker so v zajezeni reki pri teh pretokih spremenjene izhodiščne razmere vodne bilance in, če je uspešno izpeljana, je mogoče pri višjih pretokih od stoletnih vzpostaviti na vseh stopnjah in dolvodno pretok s prostim prelivanjem z vzpostavljenim naravnim reţimom odtoka, torej takim, kot je bil pred izgradnjo verige in pred zajezitvijo Datum Slika 4.2: Hidrogram visokovodnega vala Save v Radečah z dne [4] 48

62 Denivelacija zgornje vode kot način obratovanja pri visoki vodi Način obratovanja, ki ga določa predpis denivelacijske krivulje (Slika 4.3) je odvisen od mnogih dejavnikov, med katerimi ločimo načine glede na to ali gre za začasno ali redno obratovanje. Za redno obratovanje morajo biti popolnoma definirane hidrodinamične razmere in monitoring v akumulacijskem bazenu in v dolvodni strugi Save v odvisnosti od hidroloških razmer in obratovalni odziv nanje, kar sedaj še ni v celoti zagotovljeno. Ohranjanje konstantnega volumna v akumulacijskih bazenih verige HE v času prehoda vala se zagotavlja v območju obratovanja po denivelacijski krivulji. Pri ohranjanju konstantnega volumna vode v akumulacijskih bazenih v času izvajanje denivelacij, se v celotnem odseku verige pojavlja enak pretok pribliţno istočasno na vseh stopnjah. Delna zakasnitev vala (zmanjšanje skrajne potovalne hitrosti vala) je mogoča le in samo ob povečevanju volumna vode v akumulacijskih bazenih v času naraščanja vala. Pri naraščanju dotoka visoke vode v akumulacijo se z ukrepom zniţevanja - denivelacijo nivoja zgornje vode v dolvodni polovici bazena volumen vode manjša, v gorvodni polovici pa se za pribliţno enako vrednost povečuje. S programirano denivelacijo zgornje vode se lahko doseţe konstantnost volumna v akumulaciji v času naraščanja pretoka. Z obratovanjem po vnaprej določeni denivelacijski krivulji zgornje vode, ki je tako zasnovana, da se volumen v akumulaciji rahlo povečuje, je omogočeno sočasno izpolniti obe postavljeni zahtevi, to je aktivno protipoplavno zaščito in ohranitev oblike naravnega visokovodnega vala. 49

63 ,00 HE Blanca, začasna linija znižanja zgornje vode z nominalne kote zajezitve Kzv=174.2 m n.m. 174,00 denivelacijska krivulja med pretokoma 800<Q<2900 m 3 /s Kzv = 175, *Q *Q 173,00 zgornja voda Kzv [m n.m.] 172,00 171,00 nominalna zajezitev Prosti preliv, 5 prelivnih polj 170,00 Začasna denivelacijska krivulja 169,00 pretok Q [m 3 /s] pretok Q(m 3 /s) : zgornja voda Kzv (m n.m.) : denivelacija zg. vode (m) < ~ , ,5 172,9 172,4 171,85 ~171.4=prosti preliv 0,0-0,2-0,7-1,3-1,8-2,3-2,8 Slika 4.3: Denivelacijska krivulja HE Blanca [4] 4.5. Omejitve obratovanja Podatki za obratovanje in omejitve Vhodni podatki, med katere se lahko uvrsti tudi omejitvene koncesijske hidrološko - hidravlične pogoje, so odločilni za določanje načina uravnavanja pretoka Save v profilu elektrarne in nivoja gladine zgornje vode tako, da je nenehno zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem vode in omogočena optimalna proizvodnja elektrarne. Vhodni podatki na osnovi katerih je zasnovan način obratovanja jezovnega objekta HE, ob upoštevanju omejitev različnih vrst, obsegajo[4]: podatke za določanje pretočne sposobnosti prelivnih polj: lege zaklopk, 50

64 lege segmentnih zapornic, podatke o prostem prelivanju podatki o spodnji vodi Koncesijske hidrološko - hidravlične omejitve[4] S koncesijskimi akti so predpisane hidrološko-hidravlične omejitve za obratovanje hidroelektrarn na spodnji Savi, ki določajo pri vseh pretokih med drugimi tudi naslednje pogoje: največja dovoljena hitrost polnjenja in praznjenja bazena je = 1,0 m/uro v območju od nominalne kote zajezitve do normalne obratovalne denivelacije zgornje vode - 1,0 m, posebej mora biti obratovanje HE Blanca (kot trenutno zadnje pred NEK), kot dolvodne obratujoče stopnje v verigi, prilagojeno vodnim pravicam NE Krško, največja dovoljena hitrost dviga gladine spodnje vode pri nezgrajeni verigi dolvodno je 0,5 m/uro, oziroma je dovoljena sprememba nivoja spodnje vode 0,83 cm / min. Dovoljena sprememba pretoka dolvodno dq= 80 m3/s (NEK) Denivelacija -1 m (odvisno od trenutnega pretoka) Hitrost polnjenja bazena 0,5 m/h Zagotavljanje minimalnega pretoka (NEK) oz. biološki minimum Tehnične omejitve Tehnične omejitve (navedene v nadaljevanju) zmanjšujejo razpoloţljivost posameznih agregatov, kar neposredno vpliva na proizvodnjo HE. Omejitve agregatov (npr. nedoseganje max. moči) Planirana dela na napravah (remonti, revizije, testiranja,..) Izpadi Čiščenje vstopnih turbinski rešetk (visoke vode) Izpiranje naplavin (visoke vode) Gre za aktivnosti, ki se jih ne da izogniti in jih je enostavno potrebno upoštevati pri obratovanju. Planirana dela se pa izvajajo v terminih niţje hidrologije oz. ko niso vsi agregati v obratovanju. 51

65 5 VZDRŽEVANJE 5.1. Namen vzdrţevanja Lastnosti opreme in njegova vrednost se s časom uporabe slabšajo. Poslabšanje prvotnih lastnosti opreme je posledica delovanja naslednjih vzrokov (opisani bodo kasneje): obraba staranje okvare, poškodbe, lomi zato je potrebno sčasoma njeno vrednost oz. uporabnost povečati oz. podaljšati kar doseţemo z vzdrţevanjem. Doba fizične uporabnosti opreme je odvisna od: tehničnih karakteristik (konstrukcijska zasnova, kvaliteta sestavnih delov, itd.) načina uporabe vzdrţevalnih del Zanima nas, kako vzdrţevalna dela vplivajo na nadaljnjo uporabnost opreme oz. kaj sploh pridobimo z ustreznim vzdrţevalnim posegom. Krivulja A-B-C-D-E na sliki 5.1. predstavlja poslabšanje prvotnih lastnosti oz. nabavne vrednosti opreme, če vzdrţevalnih del ne opravljamo. Točka A predstavlja začetno ( 100 %) vrednost nove opreme nato sledi padec do točke B, ki je posledica poskusnega obratovanja opreme. Do točke C oprema opravlja svojo namensko funkcijo in je podvrţena obrabi, staranju in okvaram njihova intenziteta pa predstavlja naklon krivulje (45 % vrednost). Z nadaljnjo uporabo oprema ni več sposobna za opravljanje namenske funkcije in hitro pade do točke D in E, kar pomeni, da je oprema vredna le toliko kolikor so vredni posamezni še uporabni deli in opravlja lahko samo še nenamensko funkcijo. Ţivljenjska doba take opreme je relativno kratka in vprašanje je ekonomska upravičenost takega nakupa. Slika 5.2. predstavlja slabšanje prvotnih lastnosti oz. nabavne vrednosti opreme z vmesnimi vzdrţevalnimi posegi. Krivulja dobi obliko ţage in ima manjšo tendenco padanja oz. zmanjševanje vrednosti opreme, kar je posledica vmesnih vzdrţevalnih del. Konice ţage predstavljajo vzdrţevalni poseg, dvig konice pa je odvisen od kvalitete in obsega opravljenega vzdrţevalnega dela. Kljub temu pa se s časom vrednost zmanjšuje, slabšajo pa se tudi 52

66 lastnosti opreme. Celoten proces poteka mnogo počasneje tako, da se doba namenske uporabnosti opreme zelo podaljša v primerjavi s predhodnim primerom, kjer vzdrţevalnih del ne opravljamo. Prvotne lastnosti oz. vrednost opreme 100 % 45 % A B C D E a b c d Čas (t) Slika 5.1: Zniževanje vrednosti oz. slabšanje lastnosti opreme brez vzdrževanja [5] Prvotne lastnosti oz. vrednost opreme 100 % t 0 t 1 t 2 t 3 t 4 t 5 t 6 t n Slika5.2: Zniževanje vrednosti oz. slabšanje lastnosti opreme z vzdrževanja [5] 53

67 5.2. Karakteristike vzdrţevanja delovnih sredstev vzdrţevanje se mora vključevati s svojo preventivno vlogo v vseh fazah realizacije nove investicije, od ideje preko nabave ali izdelave do montaţe in preizkusnega obratovanja. Opišemo ga lahko z naslednjimi parametri: zanesljivost, vzdrţevalnost, razpoloţljivost. Zanesljivost R Za vsak stroj ali napravo in tudi za vsak delovni element velja, da lahko zavzame enega izmed naslednjih dveh stanj: stanje pravilnega delovanja, stanje nepravilnega delovanja. Glede na to, da so lahko v danem trenutku samo v enem navedenih stanj, lahko definiramo verjetnost, da se nahaja v tem stanju. Zanesljivost pomeni verjetnost, da bo oprema izdelana po določeni tehnični dokumentaciji opravljala svojo funkcijo v določenem časovnem obdobju pod vnaprej določenimi pogoji delovanja, ki morajo biti skladni z navodili proizvajalca. Pri raziskavi zanesljivosti delovanja običajno zasledujemo čas delovanja stroja do pojava prve okvare. Če ugotovimo, da je nastopila prva okvara po preteku treh mesecev delovanja, ta podatek posplošimo v trditev, da v povprečju nastopijo štiri okvare na leto. Ta parameter imenujemo tudi pogostnost okvar v časovni enoti in ga označujemo z. Drugi osnovni parameter, ki vpliva na zanesljivost delovanja, je čas t, ki podobno kot frekvenca pojavljanja okvar zmanjšuje zanesljivost delovanja. To izhaja iz dejstva, da se z daljšim časom uporabe stroja posamezni deli vedno bolj obrabljajo in zato je vedno večja verjetnost nastopa okvare. krivulja frekvence nastajanja okvar v odvisnosti od časa ima obliko banje kot je prikazano na naslednji sliki

68 λ(t) Obdobje začetnih okvar Obdobje normalnega delovanja Obdobje okvar zaradi istrošenosti Čas (t) Slika 5.3 :Model»banje«[5] Krivulja ima tri tipična časovna obdobja. prvo obdobje je obdobje»otroških«okvar, ki jih lahko prisodimo predvsem proizvajalcu stroja oz. opreme. Vzrok za te okvare so nekvalitetni sestavni elementi, napačna konstrukcija, neustrezni material, površna montaţa itd. Njihova pogostnost okvar hitro pada. V drugem obdobju delovanja opreme je pogostnost okvar dokaj konstantna, kar pomeni obdobje normalnega delovanja. Zadnji del krivulje se zopet dvigne, za kar je vzrok obraba, iztrošenost in staranje posameznih elementov opreme. Pogostnost okvar se zopet poveča. Vzdrţevalnost M Vzdrţevalnost predstavlja sposobnost naprave za vzdrţevanje in je definirana z verjetnostjo, s katero lahko računamo, da bomo v določenem časovnem obdobju napako odpravili in napravo ponovno usposobili za obratovanje. Vzdrţevalnost je izraţena s povprečnim časom za popravilo in s frekvenco popravil, ki jih je vzdrţevanju sposobno odpraviti v enoti časa. 55

69 Produkt obeh veličin nam poda skupen čas zastojev zaradi okvar in je odvisen od naslednjih faktorjev: konstrukcijski faktorji: - kompleksnost postrojenja - oblikovna zapletenost - teţa elementov - velikost elementov - modulna izvedba - dostopnost in vidljivost elementov - standardizacija in medsebojna zamenljivost - enostavnost pri montaţi in demontaţi organizacijski faktorji: - usposobljenost vzdrţevalcev - razpoloţljivost kapacitet vzdrţevalcev - učinkovita organizacija nabave - razpoloţljivost dokumentacije - opremljenost z orodjem in instrumenti Vzdrţevalnost je prvenstveno odvisna od moţnosti za čim hitrejše odkritje okvare ter jo v najkrajšem moţnem času popraviti. Skupen čas za odpravo okvare lahko razdelimo na naslednje faze: čas za lokalizacijo in ugotavljanje vzroka okvare, čas za izvršitev popravila, čas za kontrolo izvršenega popravila Odnos med zanesljivostjo, vzdrţevalnostjo in stroški ke prikazan na sliki

70 ZANESLJIVOST VZDRŽEVALNOST MTBF MTTR Manj okvar zniža stroške vzdrževanja Stroški zanesljivosti Stroški vzdrževalnosti Izpopolnjevanje vzdrževalcev, dela, boljša oprema - krajši MTTR Preventivno vzdrževanje zmanjšuje število okvar Hitreje izvršena vzdrževalna dela znižajo stroške STROŠKI VZDRŽEVANJA Stroški uporabnika delovnega sredstva Slika 5.4.Odnos med zanesljivostjo vzdrževalnostjo in stroški [9] RAZPOLOŢLJIVOST - A Razpoloţljivost je definirana kot razmerje med časom delovne zmoţnosti delovnega sredstva in vsoti časa delovne zmoţnosti ter časom delovne nezmoţnosti delovnega sredstva. Razpoloţljivost predstavlja enotno mero, ki povezuje povprečni čas med okvarami (MTBF) in povprečni čas popravila (MTTR) v eno samo brezdimenzionalno mero. Čas delovne zmožnosti delovnega sredstva Razpoložljivost = Čas delovne zmožnosti delovnega sredstva + čas delovne nezmožnosti delovnega sredstva Čas delovne zmoţnosti predstavlja vsoto vseh časov, ko je bilo delovno sredstvo v teku predvidenega obdobja uporabe tehnično zmoţno opravljati svojo funkcijo. To so časi dejanskega opravljanja delovnega sredstva svoje namenske funkcije in časi, ko delovno sredstvo ni opravljalo svoje namenske funkcije zaradi razlogov, ki niso bili tehnične narave. Čas delovne nezmoţnosti predstavlja vsoto vseh časov, ko delovno sredstvo ni bilo sposobno opravljati svoje namenske funkcije zaradi vzdrţevalnih posegov. Razpoloţljivost spada med tehnike ocenjevanja in je osnovana na statističnih zakonitostih. 57

71 6 VZPOSTAVITEV OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA Pri izgradnje posamezne HE je nujno in zelo pomembno, da je pravočasno definirano kdo bo izvajalec funkcij obratovanja in vzdrţevanja. Znotraj obstoječih hidroenergetskih druţb je to ţe definirano oz. nekako»samoumevno«da to izvaja obstoječe obratovalno in vzdrţevalno osebje, v primeru HESS je pa to vlogo prevzelo osebje TEB, ki je imelo sicer ţe bogate izkušnje z obratovanjem in vzdrţevanjem termoelektrarn ni pa imelo nobenih izkušenj z obratovanjem in vzdrţevanjem hidro objektov. Zato je bilo potrebno to znanje nadgraditi oz. osvojiti specifiko vezano na hidro področje. Ta je izrazita predvsem pri opremi, ki neposredno vpliva na pretvorbo vodne energije v mehansko delo (gonilnik, vodilnik, hidravlični sistem,...) in opremi ki zagotavlja varno in zanesljivo prevajanje voda (hidromehanska oprema).v določeni meri se je s pridom izkoristilo tudi znanje iz področja vzdrţevanja in obratovanja na termo tehnologiji. Ključno pri tem je, da se inţenirsko osebje naročnika vključi ţe v fazi investicije (ideja, nabava, izdelava, tovarniška testiranja) oz. izgradnje za operativno osebje je pa nujno da sodeluje pri montaţi in testiranju vgrajene opreme ter tako postopno prevzema sisteme v obratovanje in vzdrţevanje. Ključna pa so bila tudi izobraţevanja dobaviteljev opreme Sodelovanje in aktivnosti v času izgradnje hidroelektrarne Za učinkovit in uspešen prevzem opreme v obratovanje in vzdrţevanje je potrebno tesno sodelovanje med nadzorniki, dobavitelji opreme, montaţerji in upravljavcem objekta. Inženir (nadzor) Dobavitelj opreme (testiranje) Upravljavec HE Izvajalec montaže (montaža) Slika 6.1: Krog sodelovanja 58

72 Ta odnos je prikaza na sliki 6.1. Pri tem je ključno poznavanje aktivnosti, ki potekajo v času izgradnje ter se temu ustrezno prilagajati. Upravljavec mora vedno zagotavljati zadostno število osebja ter spremljati montaţo opreme in aktivno sodelovati pri testiranjih. V nadaljevanju je podan shematski prikaz aktivnosti (slika 6.2.), ki se izvajajo za dosego končnega cilja to je daljinsko vodene HE iz centra vodenja ob sočasnem učinkovitem obratovanju in vzdrţevanju 59

73 IZGRADNJA AKUMULACIJSKEGA BAZENA DOBAVA IN MONTAŽA OPREME IZGRADNJA JEZOVNE ZGRADBE POLNJENJE AKUMULACIJSKEGA BAZENA PREIZKUŠANJE POSAMEZNIH SISTEMOV TESTIRANJE POSAMEZNIH AGREGATOV POGODBENO POSKUSNO OBRATOVANJE AGREGATOV SKUPINSKO VODENJE HE POSKUSNO OBRATOVANJE HE PO ZGO GARANCIJSKE MERITVE TESTIRANJE HE ZA DALJINSKO UPRAVLJANJE IZ CV DALJINSKO UPRAVLJANJE HE IZ CV OB PRISOTNOSTI POSADKE DALJINSKO UPRAVLJANJE HE IZ CV BREZ PRISOTNOSTI POSADKE Slika 6.2: Prikaz aktivnosti pri izgradnji HE 60

74 6.2. Prevzem opreme v obratovanje in vzdrţevanje Za kvaliteten prevzem opreme, ki zagotavlja dolgoročno zanesljivo obratovanje in vzdrţevanje je nujno potrebno dobro poznavanje opreme in delovanje posameznih sistemov. Zato je nujno potrebno sodelovanje pri montaţi in testiranju opreme, ker se lahko le na ta način pridobi ustrezna znanja in izkušnje potrebna za obratovanje in vzdrţevanje. Prevzemanje opreme in sistemov poteka skladno z dinamiko izgradnje oz. po ţe vnaprej definiranem logičnem postopku, ki omogoča varno in zanesljivo delovanje in stanje HE v vseh vmesnih fazah izgradnje. Pri tem morajo biti izpolnjeni sledeči predpogoji: Zaključena montaţa posameznega sistema Uspešno opravljena testiranja oz. preizkusi posameznega sistema Zaključena in predana delovna dokumentacija Na sliki 6.3. je podan prikaz v časovni odvisnosti glavnih sistemov, ki si sledijo v tehničnem zaporedju izgradnje ter v nadaljevanju testiranju in prevzemanju v obratovanje in vzdrţevanje. Prvi sistem, ki se ga po zaključeni montaţi in testiranjih prevzame v obratovanje je drenaţni sistem elektrarne, saj mora le-ta zagotavljati stalno črpanje vode iz gradbene jame. Predhodno mora biti vzpostavljeno lastno električno napajanje. Od tega trenutka naprej je obratovalno osebje stalno prisotno na hidroelektrarni oz. v začetku izvaja samo dnevne obhode. V nadaljevanju se sistemi nadgrajujejo ter počasi tvorijo zaključene celote. Te celote so: Elektro oprema Hidromehanska oprema Turbinska in generatorska oprema s pomoţnimi sistemi ter Skupni sistemi Sočasno mora biti pa tudi izgrajen in napolnjen tudi akumulacijski bazen. Ta celoten proces se zaključi s pogodbenim poskusnim obratovanjem agregatov, ki traja 60 dni po agregatu. Osebje v vsem tem celotnem procesu intenzivno sodeluje pri izvajanju testiranj in dejansko ţe nadzoruje celotno elektrarno. Ta celoten proces traja cca. 18 mesecev, celotna izgradnja pa 36 mesecev. 61

75 POGODBENO POSKUSNO OBRATOVANJE AGREGATOV ELEKTRO OPREMA HIDROMEHANSKA OPREMA SKUPNI SISTEMI TURBINSKA IN GENERATORSKA OPREMA 20 kv STIKALIŠČE 0,4 kv STIKALIŠČE DIESEL AGREGAT 6,3 kv SISTEM ČAS (t) 110 kv STIKALIŠČE 110/6,3 kv TRANSFORMATOR PRELIVNA POLJA S HIDRAVLIČNIM AGREGATOM ČISTILNI STROJ ZUNANJA DVIGALA REMONTNE ZAPORNICE OSTALA MOBILNA OPREMA DRENAŽNI SISTEM HE TEHNOLOŠKA VODA KOMPRIMIRAN ZRAK TURBINSKA IN GENERATORSKA OPREMA AGREAGAT 1 POMOŽNI SISTEMI A1 TURBINSKA IN GENERATORSKA OPREMA AGREAGAT 2 POMOŽNI SISTEMI A2 TURBINSKA IN GENERATORSKA OPREMA AGREAGAT 3 POMOŽNI SISTEMI A3 AKUMULACIJSKI BAZEN SISTEM OZ. OPREMA Slika 6.3: Dinamika prevzemanja sistemov 62

76 6.3. Nastanek osnovne operativne organizacijske strukture Osnovna operativna organizacijska struktura za obratovanje in vzdrţevanje je pričela nastajati ţe v času montaţe, testiranj in upravljanju prvih sistemov (slika 6.3) na HE Boštanj kot prve HE po HE Vrhovo. Osebje, ki je formiralo to strukturo je prišlo iz TEB in je sočasno prevzelo obratovanje in vzdrţevanje. Naslednji sliki prikazujeta ti osnovni strukturi. Ti strukturi sta bili organizacijsko podrejeni tehničnemu sektorju znotraj TEB. Obratovanje S pričetkom obratovanja HE Boštanj sta bila operater HE in posluţevalec HMO prisotna 24 ur/dan. Vzrok za to je bila začetna nezmoţnost upravljanja HE iz enega prostora (komandni prostor). Prelivna polja je bilo moţno upravljati samo iz lokalnega komandnega prostora za kar je skrbel posluţevalec HMO, agregate in ostale sisteme pa je iz glavnega komandnega prostora upravljal operater HE. Za tak način začasnega obratovanja HE je bilo potrebno tesno sodelovanje med obema posluţevalcema. Z vzpostavitvijo skupinskega vodenja tak način posluţevanja ni bil več potreben, zato je posluţevalec HMO prešel na enoizmenski 8 urni delovni čas. Z vključitvijo v obratovanje HE Blanca (maj 2009) se je obstoječa struktura rahlo spremenila in sicer ţe od vsega začetka je bil na HE 24/dan prisoten samo operater HE, posluţevalec HMO pa samo 8 ur/ddan. Vzrok temu je, da je bilo skupinsko vodenje HE Blanca vzpostavljeno ţe od vsega začetka obratovanja HE. Temu primerno se je tudi povečalo skupno (HE Boštanj + HE Blanca) število operaterjev HE na 10 (izmensko delo). Posluţevalca HMO pa sta bila vsak po eden na posamezni HE. Ta osnovna operativna organizacijska struktura je prikazana na sliki

77 IZREDNE OBRATOVALNE RAZMERE NORMALNE OBRATOVALNE RAZMERE TEB SISTEMSKI INŽENIR (8ur/Ddan ostalo dežurstvo) OPRATER HEBO (24ur/dan ) POSLUŽEVALEC HMO (24ur/dan ) OPRATER HEBL (24ur/Ddan ) POSLUŽEVALEC HMO (8ur/Ddan ) POSLUŽEVALEC ČISTILNEGA STROJA (24ur/Ddan ) POSLUŽEVALEC ČISTILNEGA STROJA (24ur/Ddan ) Slika 6.4: Osnovna operativna organizacijska struktura obratovanja HE Boštanj in HE Blanca Strukturo obratovanja so sestavljala sledeča delovna mesta: Sistemski inţenir Operater HE Posluţevalec hidromehanske opreme in Posluţevalec čistilnega stroja (prisoten samo v času izrednih razmer) Naloge, ki so jih izvajali so: Sistemski inţenir: koordiniranje in vodenje HE 64

78 izvajanje rednih testiranj opreme v skladu s protokoli izdelanimi po navodilih dobaviteljev, spremljanje garancijskih pogojev delovanja opreme z odpravljanjem morebitnih napak, odprave napak tekočih neskladnosti (tekoče vzdrţevanje), naloge po navodilih nadrejenega centra vodenja, statistike, deţurstvo in druge operativne naloge (tudi s področja vzdrţevanja). Operater HE: izvaja stikalne manipulacije in nadzor EE naprav v HE v skladu z veljavnimi obratovalnimi navodili, tehničnimi predpisi, poslovniki in ostalo dokumentacijo redno spremlja stanje proizvodnega procesa, pretoka električne energije, obremenitve naprav, lastno rabo električne energije na podlagi prejetih delovnih nalogov pripravlja in izdaja dovoljenja za delo na elektroenergetskih napravah, kakor tudi za dela v visoko napetostnem stikališču, po zaključenih delih kontrolira pripravljenost elektroenergetskih naprav za obratovanje izvaja stikalne manipulacije za zavarovanje delovišč na el. napravah vrši vse manipulacije priklopov in odklopov z visoko napetostnimi napravami po nalogu dispečerja oz. določenega koordinatorja po delovnem programu vrši neposredno komunikacijo z dispečerjem CV sporoča dispečerski sluţbi in nadrejenemu dispečerskemu centru spremembe obratovalnega stanja na proizvodnih, prenosnih in razdelilnih napravah preučuje obratovalna navodila, tehnične predpise, skrbi za obnavljanje oz. pripravlja podlage pripravlja začasna obratovalna navodila koordinira in evidentira prijave neskladnosti tehnoloških sistemov ter koordinira odpravo napak ( z obratovalnega stališča) redno spremlja stanje tehnoloških sistemov, ki jih posluţuje in v primeru neskladnosti postopa skladno z sistemskim postopkom 65

79 Posluţevalec HMO: skladno s sistemskimi postopki in veljavnimi obratovalnimi navodili posluţuje hidromehansko opremo ter ostale skupne sisteme s svojega področja izvaja redne kontrolne obhode skladno s protokoli izvaja vsa dela vezana na izolacijo pretočnega trakta in prelivnih polj opravlja tekoča vzdrţevalna dela upravlja z dvigali in ostalo HMO opremo vodi dnevnik naprav in izdeluje obratovalna poročila ter ostalo potrebno delovno dokumentacijo opravlja vsa ostala dela po nalogu nadrejenega vodje s svojega področja Posluţevalec čistilnega stroja: Upravlja čistilni stroj in ostalo mobilno opremo Izvaja čiščenje naplavin v času izrednih razmer Na HE prisoten samo v času izrednih razmer Vzdrţevanje V okviru vzdrţevanja se izvaja program preventivnega in prediktivnega vzdrţevanja v skladu z zahtevami koncesijske pogodbe in aneksa, zakonodaje, tehnične dokumentacije (POV, PID, navodila proizvajalcev opreme) ter ostale za vzdrţevanje referenčne dokumentacije z namenom doseči zastavljene obratovalne cilje. Odgovornosti za posamezna področja definira matrika odgovornosti (slika 6.5). V matriki so podrobno razdeljeni sistemi posameznih sklopov opreme (na sliki je podan primer samo za agregat 3) in navedene vse odgovorne osebe (inţenirji) za posamezne stroke in sisteme za HE. V nadaljevanju je na sliki 6.6 prikazana organizacijska shema, ki prikazuje razdelite osebja po posameznih področjih. V sklopu večjih vzdrţevalnih del (revizije, remonti, večja popravila) se skladno s potrebami število delavcev prilagodi vzdrţevalnim aktivnostim in sicer se angaţira še dodatno osebje iz TEB. Osebje vzdrţevanja tedensko izvaja obhode skladno s predpisanimi protokoli. 66

80 Slika 6.5: Matrika odgovornosti HE Boštanj VZDRŽEVANJE TEB STROJNO PODROČJE ELEKTRO PODROČJE I&C PODROČJE GRADBENO PODROČJE INŽENIR INŽENIR INŽENIR INŽENIR VZDRŽEVALEC 1 VZDRŽEVALEC 1 VZDRŽEVALEC 1 VZDRŽEVALEC 1 VZDRŽEVALEC 2 VZDRŽEVALEC 2 VZDRŽEVALEC 2 VZDRŽEVALEC 2 Slika 6.6: Osnovna operativna organizacijska struktura vzdrževanja HE Boštanj Strukturo vzdrţevanja so sestavljala sledeča delovna mesta: 67

81 Inţenir vzdrţevanja posameznega področja Vzdrţevalec 1 posameznega področja Vzdrţevalec 2 posameznega področja Naloge, ki jih izvajajo: Inţenir vzdrţevanja: V skladu z matriko odgovornosti skrbi za posamezne tehnološke sisteme za katere je zadolţen: o planira in koordinira vzdrţevanje komponent in naprav v TEB oziroma HESS v skladu z letnim planom vzdrţevanja TEB oziroma HESS, o izvaja defektaţe, predpisuje in koordinira odprave napak ter izvaja končno kontrolo in preizkušanje, o analizira in izvaja oziroma koordinira vse potrebnih aktivnosti za zagotovitev zahtevane zanesljivosti obratovanja o skrbi za ustreznost obratovalnih navodil za sistem za katerega je zadolţen v skladu s stanjem sistema in trenutno veljavno zakonodajo o poroča nadrejenemu skladno z matriko odgovornosti TS Sodeluje pri pripravi in izvedbi projektov in modifikacij Po nalogu in navodilih vodje tehnične operative lahko izvaja tudi ostala dela iz svojega strokovnega področja Vzdrţevalec 1: samostojno izvaja najzahtevnejša dela in vodi delovne skupine preverja predpisane pogoje za delo kontrolira izvajanje zavarovalnih ukrepov na delovišču nadzoruje uporabo osebnih zaščitnih sredstev ter sredstev za zaščito naprav, opreme zagotavlja preventivne ukrepe varstva pred poţarom nadzoruje izvajanje del ter vzdrţevanje reda in čistoče na delovišču med in po končanem delu izvaja kontrole in preizkušanje 68

82 izdeluje poročila o opravljenih delih (dokumentiranje del) nadomešča vodjo vzdrţevalcev elektro opreme v času njegove odsotnosti opravlja zgoraj navedena dela izven sedeţa druţbe opravlja vsa dela s svojega področja poroča vodji vzdrţevalcev elektro opreme Vzdrţevalec 2: samostojno izvaja dodeljena vzdrţevalna dela skladno z delovno dokumentacijo ob upoštevanju in izvajanju ukrepov za varno delo vzdrţuje red in čistočo na delovišču med in po končanem delu izvaja kontrolo in preizkušanja izdeluje poročila o opravljenih delih (dokumentiranje del) opravlja zgoraj navedena dela izven sedeţa druţbe opravlja vsa dela s svojega področja poroča vodji vzdrţevalcev elektro opreme 69

83 6.4. Nastanek sluţbe obratovanja in vzdrţevanja Z ustanovitvijo druţbe HESS v letu 2008 so bili podani ţe določeni neformalni pogoji, ki so nakazovali nujnost organizacijskih sprememb in da bo potrebno osnovno operativno strukturo prilagoditi novo nastalim razmeram. Cilj tega je doseči, da bo tudi nova organizacijska struktura znotraj HESS v celoti obvladovala obratovanje in vzdrţevanje ter posledično tudi proizvodnjo. Osnovna odločitev je bila da obratovanje z vsemi svojimi operativnimi funkcijami preide v HESS. Vzdrţevanje in obvladovanje izrednih razmer pa bodo pogodbeno izvajali zunanji izvajalci. S tem doseţemo celovito obvladovanje obratovanja in vzdrţevanja ter proizvodnje, ki ga izvaja sluţba obratovanja in vzdrţevanja. Organizacijsko in tehnično sluţba obratovanja in vzdrţevanja HESS obvladuje sledeče (slika 6.7): obratovanje v normalnih razmerah obratovanje v izrednih razmerah ob pomoči zunanjih izvajalcev daljinsko vodenje daljinsko vodenje brez posadke testiranja opreme tekoče vzdrţevanje (v sodelovanju s zunanjim izvajalcem) revizije in remonte (v sodelovanju s zunanjim izvajalcem) odpravljanje napak oz. neskladnosti (v sodelovanju s zunanjim izvajalcem) prevzemanje novozgrajenih objektov v obratovanje in vzdrţevanje 70

84 Obvladovanje obratovanja Obratovanje - HESS Daljinsko vodenje brez posadke Daljinsko vodenje Normalne razmere Izredne razmere Zunanji izvajalec Prevzemanje v obratovanje in vzdrževanje novo zgrajenih objektov Izredna popravila Remonti Pregledi, revizije Tekoče vzdrževanje in testiranja opreme Vzdrževanje - zunanji izvajalec in vzdrževanja - HESS Slika 6.7: Obvladovanje obratovanja in vzdrževanja 6.5. Načrtovanje osebja sluţbe obratovanja in vzdrţevanja Pri načrtovanju osebja se je izhajalo iz procesov oz. aktivnosti, ki so potrebni za obvladovanje obratovanja in vzdrţevanja. Na osnovi teh procesov so se definirala operativna dela in delovna mesta ter dela in delovna mesta s katerimi se sistemsko in organizacijsko obvladuje celotno sluţbo. Pri definiranju delovnih mest so se uporabile tudi izkušnje iz obstoječih HE v Sloveniji. 71

85 V času nastanka sluţbe obratovanja in vzdrţevanja (leto 2010) je bila HE Blanca ţe v obratovanju. Kot osnova pri načrtovanju operativnega osebja je bila upoštevana takratna osnovna operativna organizacijska struktura obratovanja, ki se je skladno s potrebami nadgradila v organizacijsko shemo sluţbe obratovanja in vzdrţevanja (slika:6.8) VODJA OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA STATISTIK OBRATOVANJE VZDRŽEVANJE VODJA OPERATIVE VZDRŽEVANJA Zunanji izvajalec vzdrževanja INŽENIR ZA OPERATIVO DEŽURNI OPERATER HESS (DEŽURNI OPERATER HEBL) POSLUŽEVALEC HMO Zunanji izvajalec obratovanja OPRATER HEBO OPERATER HEKR OPERATER HEBR OPERATER HEMO POSLUŽEVALEC HMO POSLUŽEVALEC HMO POSLUŽEVALEC HMO POSLUŽEVALEC HMO Zunanji izvajalec obratovanja Zunanji izvajalec obratovanja Zunanji izvajalec obratovanja Zunanji izvajalec obratovanja Slika 6.8: Organizacijska shema obratovanja in vzdrževanja Organizacijska struktura sluţbe je koncipirana tako, da lahko obvladuje posamezne HE kot tudi celotno verigo elektrarn in se ustrezno prilagaja nastalim organizacijskim izzivom, ki so 72

86 povezani z dinamiko izgradnje verige. Vodja obratovanja in vzdrţevanja je odgovoren za delovanje celotne sluţbe istočasno tudi pokriva celotno obratovanje oz. proizvodnjo. Za vzdrţevalni del je odgovoren vodja operative vzdrţevanja, ki tudi načrtuje operativno izvajanje vseh vzdrţevalnih nalog na hidroelektrarnah. Istočasno je tudi nosilec vzdrţevalne pogodbe z zunanjim izvajalcem vzdrţevanja. Inţenir za operativo je odgovoren za operativno izvajanje nalog iz področja vzdrţevanja in tudi obratovanja in dnevno nadzoruje izvajanje leteh. Operater HE je ključna operativna oseba saj neposredno posluţuje HE in je odgovoren za vso komunikacijo navzven. Tesno sodeluje z posluţevalcem HMO, ki je prvenstveno odgovoren za vso hidromehansko opremo na HE. Zunanji izvajalec obratovanja je prisoten na HE samo v času izrednih razmer, ko se pojavi potreba po povečanemu številu osebja. Njegova osnovna naloga je čiščenje naplavin oz. sodeluje s posluţevalcem HMO. Statistik opravlja vse naloge vezano na statistiko in je usposobljen za obratovanje s HE. Črtkano označeno še ni realizirano Obvladovanje in optimizacija kadrov Obvladovanje in optimizacija kadrov je nujen proces, če ţelimo uspešno obvladovati obratovanje in vzdrţevanje ob čim niţjih stroških ne glede na trenutno stanje izgradnje HE. To izhaja iz dejstva, da je potrebno vse procese, ki potekajo znotraj sluţbe obratovanja in vzdrţevanja upravljati in obvladovati z nekim optimalnim številom ljudi. Predpogoj za to je, da so optimizirani sami procesi in da ne tečejo vzporedno. Za določene procese (izredne razmere, remonti,..) pa ni optimalno, da jih izvajamo sami za to morajo biti na voljo tudi zunanji pogodbeni kadri. Izhodišče za optimizacijo kadrov so potrebe v izrednih razmerah (slika 6.9. in preglednica 6.1.) pri tem upoštevamo sledeče: Ocenjuje se da izredne razmere trajajo v povprečju 4 dni (20 dni/leto) Ključni človek na vsaki hidroelektrarni je operater HE Potrebno število OHE na posamezni hidroelektrarni za obvladovanje izrednih razmer je 3 (delo v turnusu) ob predpostavki iz prve alineje Na zadnji HE pred NEK je vedno stalna posadka 24ur/dan Način vodenja HE (daljinsko, lokalno) 73

87 HE BOŠTANJ 3 x OHE 3 x zunanji izvajalec 3 x zunanji izvajalec OHE 2x12 ur/dan ZUNANJI IZVAJALEC + 2x12 ur/dan + ZUNANJI IZVAJALEC 2x12 ur/dan Slika 6.9: Potrebno osebje za obvladovanje ene HE v izrednih razmerah Preglednica 6.1: Potrebno število osebja v izrednih razmerah HE BOŠTANJ HE BLANCA HE KRŠKO HE BREŢICE HE MOKRICE SKUPAJ OPERATER HE POSLEŢEVALEC HMO/ POSLUŢEVALEC ČISTILNEGA STROJA (zunanji) POMOŢNI DELAVEC (zunanji) SKUPAJ KUMULATIVA OSEBJA / 74

88 7 SKLEP Pri vzpostavljanju obratovanja in vzdrţevanja so bili v ospredju jasno postavljeni cilji: vzpostaviti tehnično učinkovito strukturo, zagotoviti optimalne stroške obratovanja in vzdrţevanja, dosegati visoko razpoloţljivost in zanesljivost naprav, nemoteno proizvodnjo in učinkovito vzdrţevanje (zunanji izvajalec), fleksibilnost osebja in celotne strukture, racionalno izrabo delovnega časa, obvladovanje izrednih obratovalnih razmer čiščenje naplavin (sodelovanje z zunanjimi izvajalci), Za doseganje zastavljenih ciljev je v našem primeru nujno potrebno zdruţevanje funkcij obratovanja in vzdrţevanja in to obvladovati kot zaključeno celoto skozi sledeče aktivnosti: sodelovanje pri montaţi in testiranju opreme (faza izgradnje HE), prevzem opreme v obratovanje in vzdrţevanje, obvladovanje normalne in izredne obratovalne razmere, vzpostavitev daljinskega obratovanja HE brez posadke (upravljano iz centra vodenja), vključitev in obvladovanje vzdrţevanja, Jedro operativnega osebja HESS predstavljajo operaterji HE, ki so prvenstveno namenjeni za obratovanje. V času izrednih razmer so razporejeni po posameznih HE, kjer jih lokalno posluţujejo in skrbijo za vso potrebno komunikacijo navzven. V času normalnih obratovalnih razmer, ko je HE daljinsko vodena brez posadke se pa vključujejo v vzdrţevalne aktivnosti (tekoče vzdrţevanje, testiranja opreme). Veliko prednost pri vzpostavljanju obratovanja in vzdrţevanja na HESS je predstavljalo tudi dejstvo da je bil HE Boštanj kot prva hidroelektrarna popolnoma nov samostojen objekt, ki ni bil»obremenjen«z neko utečeno in preţiveto miselnostjo glede načina dela pri obvladovanju HE ampak smo sledili pozitivnim izkušnjam drugih HE in moţnostim, ki jih ponujajo sodobne tehnologije vgrajene v HE ter tudi pozitivne izkušnje iz termo področja. Dosegli smo takšno strukturo na HE, ki omogoča boljši odziv kot celote in povečanje njegove fleksibilnosti. Pri tem nam je bilo ključno vodilo doseči učinkovita in 75

89 delavcu prijazna delovna mesta, ki lahko z manjšimi organizacijskimi spremembami obvladujejo sočasno vse HE v vseh obratovalnih razmerah. Samo obratovanje HE na spodnji Savi je ţe od vsega začetka koncipirano kot popolnoma avtomatizirano in vodeno iz centra vodenja brez posadke, kar se v praksi tudi dejansko ţe izvaja (HE Boštanj in HE Blanca). V prihodnosti bo z dograditvijo še preostalih dveh HE (HE Breţice in HE Mokrice) in zaposlitvijo dodatnih kadrov potrebno še intenzivnejše vključevanje osebja v vzdrţevanje ter v končni fazi doseči takšno strukturo, ki bo sposobna samostojno in celovito obvladovati obratovanje in vzdrţevanje v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. 76

90 8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV [1] Polajnar Andrej, Verhovnik Vekoslav: Oblikovanje dela in delovnih mest, 2. izdaja 2007 [2] Polajnar Andrej: Študij dela, Maribor, Fakulteta za strojništvo, 2006 [3] Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur. list RS št. 30/00) [4] IBE: Navodilo za hidravlično obratovanje prelivnih polj pri nominalni zajezitvi na koti 174,20 m n.m, junij 2009 [5] Marolt Janez: Organizacija vzdrževanja delovnih sredstev skripta, Moderna organizacija Kranj, maj 1990 [6] Krţanovski Andrej, Tomšič Ladislav, Stojič Zoran, Brilly Mitja: Hidroelektrarne na srednji Savi; 17. Mišičev vodarski dan 2006; Umeščanje verige HE na srednji Savi v prostor MVD 2006 [7] Polajnar Andrej, Buchmeister Borut, Leber Marjan; Proizvodni management; Maribor, Fakulteta za strojništvo, 2005 [8] Pravilnik o statističnem spremljanju obratovanja v skupini HSE; SN ,Oktober 2005 [9] Polajnar Andrej: Organizacija proizvodnje, Maribor, Fakulteta za strojništvo, 2002 [10] Kejţar Ivan: Oblikovanje participativne organizacije dela in izobraževanje zaposlenih za nove vloge; Industrijska demokracija, 1/2000 [11] ELES: Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije,februar 2007 [12] Energetski zakon, Uradni list RS, št. 27 / 2007 [13] Spletna stran, 77

91 9 PRILOGE Priloga 1: Kriteriji za vrednotenje delovnih mest Priloga 2: Protokol kontrola parametrov med obratovanjem agregata Priloga 3: Protokol pregled elektro naprav Priloga 4: Protokol pregled hidromehanske opreme Priloga 5: Napoved pretokov reke Save Priloga 6: Napoved razpoloţljivosti HESS Priloga 7: Plan obratovanja HESS 78

92 Priloga 1: Kriteriji za vrednotenje delovnih mest Točke 1.Formalna izobrazba in delovne izkušnje 1 I., II ali III.st.strok.izob., brez delovnih izkušenj 20 2 I.,II ali III.st.strok.izob., 6 mes. do 1 leta delovnih izkušenj 25 3 III. ali IV. st.strok.izob.,do 1 leta delovnih izkušen 30 4 III. ali IV. st.strok.izob.,najmanj 1 leto delovnih izkušenj 35 5 IV.ali V. st.strok. izob., do 1 leti delovnih izkušenj 40 6 IV.ali V. st.strok. izob., najmanj 1 leto delovnih izkušenj 45 7 IV.ali V. st.strok. izob., najmanj 3 leta delovnih izkušenj 50 8 V.ali VI. st.strok. izob., do 1 leta delovnih izkušenj 55 9 V. ali VI.st.strok.izob., do 3 leta delovnih izkušenj V. ali VI. stop.strok izob., najmanj 3 leta delovnih izkušenj VI.ali VII. Stop.strok.izob., do 1 let delovnih izkušenj VI.ali VII. Stop.strok.izob., najmanj 1 leto delovnih izkušenj VI.ali VII. Stop.strok.izob., najmanj 3 leta delovnih izkušenj VI.ali VII. Stop.strok.izob., najmanj 5 let delovnih izkušenj VII. Stop.strok.izob., najmanj 5 let delovnih izkušenj Znanja / Spretnosti Dodatno znanje / spretnosti, ki so vezane na delo se lahko naučijo v obdobju 1 meseca, osvežitev znaja se zahteva najmanj 1x v letu ali dveh (nevarne snovi, VPD) 20 Dodatno znanje / spretnosti, ki so vezane na delo se lahko naučijo v obdobju 1-3 mesecev, osvežitev znaja se zahteva najmanj 1x letno 30 Dodatno znanje / spretnosti, ki so vezane na delo se lahko naučijo v obdobju 3-6 mesecev, osvežitev znaja se zahteva najmanj 1x letno 40 79

93 Dodatna znanja /spretnosti ki so vezana na širše delovno področje se lahko osvojijo na delu in preko usposabljanja v obdobju 1-3 mesecev, osvežitev znanja je potrebna najmanj 1 x letno. 50 Dodatna znanja /spretnosti ki so vezana na širše delovno področje se lahko osvojijo na delu in preko usposabljanja v obdobju 3-6 mesecev, osvežitev znanja je potrebna najmanj 2 x letno. 60 Dodatna znanja / spretnosti se, ki so vezana na širše delovno področje se lahko osvojijo na delu in preko usposabljanja v obdobju 6-12 mesecev, stalno obnavljanje znanj. 75 Dodatna znaja / spretnosti, ki so vezana na širše kompleksno delovno področje in se lahko osvojijo z usposabljanjem v odbobju daljšem od 1 leta, stalno obnavljanje znanj (ZGO, Pr. Drž. Izpit) Kompleksnost dela 1 Malo različnih nalog z jasnimi navodili /postopki za izvršitev Malo različnih nalog, kjer mora zaposleni izbrati med poznanimi postopki tistega, ki najbolj ustreza situaciji 30 Malo različnih nalog, kjer mora zaposleni izbrati med poznanimi postopki tistega, ki najbolj ustreza situaciji ali nekaj različnih nalog z jasnimi navodili / postopki za izvršitev. 40 Malo različnih nalog, kjer mora zaposleni izbrati med poznanimi postopki tistega, ki najbolj ustreza situaciji ali veliko različnih nalog z jasnimi navodili / postopki za izvršitev. 50 Malo različnih nalog in za večino so delovni postopki znani, razvijanje teh zahteva nekaj inovativnosti ali nekaj različnih nalog in zaposleni mora izbrati med znanimi procedurami tisto, ki najbolj ustreza situaciji. 60 Malo različnih nalog in za večino so delovni postopki znani, razvijanje teh zahteva nekaj inovativnosti ali veliko različnih nalog in zaposleni mora izbrati med znanimi procedurami tisto, ki najbolj ustreza situaciji. 70 Več različnih nalog in za večino so delovni postopki neznani, razvijanje teh zahteva nekaj inovativnosti. 75 Mnogo različnih nalog in za večino so delovni postopki neznani, razvijanje teh zahteva nekaj inovativnosti. 80 Mnogo različnih nalog in za večino so delovni postopki neznani, razvijanje teh zahteva veliko inovativnosti Odgovornost 1 Odgovornost samo za svoje delo 20 2 Odgovornost za svoje delo in mala soodgovornost za rezultate tima

94 3 Odgovornost za svoje delo in soodgovornost za rezultate tima Odgovornost za svoje delo in večja soodgovornost za rezultate tima Odgovornost za rezultate tima ali rezultate organizacijske enote ( do trije podrejeni ) 45 6 Odgovornost za rezultate tima ali rezultate organizacijske enote (od 3 do 7) 55 7 Odgovornost za rezultate organizacijske enote Odgovornost za rezultate organizacijske enote in več podrejenih Odgovornost za rezultate podjetja Vpliv na poslovanje 1 Indirektni vpliv vezan na malo vrednost poslovanja Indirektni vpliv vezan na malo večjo vrednost poslovanja Direktni vpliv vezan na malo vrednost poslovanja / indirektni vpliv vezan na srednjo vrednost poslovanja. 40 Direktni vpliv vezan na malo vrednost poslovanja / indirektni vpliv vezan na večjo vrednost poslovanja. 50 Direktni vpliv vezan srednjo vrednost poslovnja /indirektni vpliv na visoko vrednost poslovanja Direktni vpliv vezan na višjo vrednost poslovanja Direktni vpliv vezan na visoko vrednost poslovanja Direktni vpliv vezan na najvišjo vrednost poslovanja. 150 SKUPAJ

95 Priloga 2: Protokol kontrola parametrov med obratovanjem agregata 82

96 83

97 84

98 Priloga 3: Protokol pregled elektro naprav 85

99 Priloga 4: Protokol pregled hidromehanske opreme 86

100 Priloga 5: Napoved pretokov reke Save 87

101 Priloga 6: Napoved razpoloţljivosti HESS 88

102 Priloga 7: Plan obratovanja HESS 89