PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU VARNO DELO Z AZBESTOM Zbirka nalog za ponavljanje, utrjevanje, poglabljanje in povezovanje vsebin

Transkripcija

1 PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU VARNO DELO Z AZBESTOM Zbirka nalog za ponavljanje, utrjevanje, poglabljanje in povezovanje vsebin

2

3 PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU VARNO DELO Z AZBESTOM za krovce in druge gradbene delavce Zbirka nalog za ponavljanje, utrjevanje, poglabljanje in povezovanje vsebin dr. Damjana Miklič Milek Milko Rutar prof. dr. Metoda Dodič Fikfak Ljubljana, 2017

4 Založnik in izdajatelj: Univerzitetni klinični center Ljubljana Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Za izdajatelja: dr. Metoda Dodič Fikfak Urednica: dr. Damjana Miklič Milek Avtorji besedila: dr. Damjana Miklič Milek, Milko Rutar, dr. Metoda Dodič Fikfak Jezikovni pregled: Darja Rogelj Ilustracija: Tjaša Kermavnar Oblikovanje in tisk: Zera, d. o. o. Število izvodov: 150 Publikacijo je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS.

5 KAZALO SPREMNA BESEDA AZBEST VARNO ODSTRANJEVANJE AZBESTCEMENTNIH IZDELKOV VARNOSTNI UKREPI OSEBNA VAROVALNA OPREMA POSTOPEK ODSTRANJEVANJA AZBESTCEMENTNE KRITINE RAVNANJE Z AZBESTCEMENTNIMI ODPADKI VIRI

6

7 SPREMNA BESEDA Skladno z določbami 15. čl. Pravilnika o varovanju delavce pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 93/2005) mora delodajalec vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebuje azbest, usposobiti za varno opravljanje dela. Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa smo glede Promocije zdravja za varno delo z azbestom že pripravili številno strokovno in izobraževalno gradivo, kot so na primer priročnik Varno odstranjevanje azbestcementne kritine, izobraževalni film Promocija zdravja za varno delo z azbestom in druge. Zbirka nalog za varno delo z azbestom in promocijo zdravja pri delu celostno dopolnjuje omenjene vsebine. Namenjena je vsem delodajalcem, odgovornim za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, pa tudi vsem samostojnim podjetnikom in obrtnikom, ki se na delovnem mestu sami (ali s sodelavci) srečujejo z velikim tveganjem za izpostavljenost azbestu. Kot učni pripomoček je Zbirka nalog nepogrešljiva tako za udeležence izobraževalnih delavnic Promocija zdravja za varno delo z azbestom kakor vse druge delavce, ki so pri delu lahko izpostavljeni azbestu. Omogoča utrjevanje, poglabljanje in povezovanje vsebin ter doseganje različnih sinergijskih učinkov med pridobljenim teoretičnim znanjem in praktičnimi veščinami prepoznavanja nevarnosti ter ravnanja z azbestcementnimi izdelki/odpadki. Zbirka nalog sistematično povzema vse poudarke za varno delo z azbestcementnimi izdelki/odpadki in jo lahko delodajalci uporabljajo v okviru promocije zdravja pri delu tudi za osvežitev oziroma preverjanje seznanjenosti/občutljivosti delavcev na nevarnosti, ki jih pomeni izpostavljenost azbestu za zdravje delavcev in zdravje drugih ljudi, ki so bili azbestu izpostavljeni posredno zaradi prenosa azbestnih vlaken iz delovnega v družinsko ali širše okolje. Avtorji verjamemo, da bo Zbirka nalog uporaben učni pripomoček oziroma orodje prenosa znanja med udeleženci izobraževalne delavnice ter drugimi delavci v neki delovni organizaciji, ki želijo obogatiti svoje znanje ter predvsem delati varno in do okolja prijazno. dr. Damjana Miklič Milek, urednica 7

8 AZBEST Grška beseda azbest (asbestos neuničljiv, večen) označuje najpomembnejše lastnosti tega v naravi prisotnega minerala, kar je tudi glavni razlog za njegovo razširjenost v industriji in gradbeništvu. Ima izjemne fizikalno-kemične (izolativne) lastnosti, je preprost za uporabo in relativno poceni. V Slovenijo je bilo od leta 1946 uvoženega približno ton azbesta. Večinoma je bil to beli azbest. Večino tega, to je približno ton (89 %), je uvozil Salonit iz Anhovega. Čeprav je uporaba azbesta v Sloveniji od leta 1996 prepovedana, je veliko azbestnih izdelkov še vedno vgrajenih v strehe, vodovodno napeljavo, izolacijo, talne obloge (plošče vinaz) in podobno. Najti ga je mogoče v številnih ladjah, vlakih, strojih, bunkerjih, predorih, galerijah, ceveh v javnih in zasebnih vodovodnih omrežjih, zlasti pa v stavbah, vključno s številnimi javnimi (vrtci, šole, vojašnice ) in zasebnimi stavbami (hiše, bloki ). Gre za zelo raznovrstne proizvode od gradbenih materialov, gospodinjskih aparatov, zavornih oblog za avtomobile do termovk. 1. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Azbest je v naravi prisoten mineral. b) Azbestna vlakna so lahka in v zraku lebdijo. c) Azbestnih vlaken ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ne čutimo med vdihavanjem. d) Azbestna vlakna se zaradi mehanskih ali fizioloških procesov lomijo vzdolžno in prečno, pri čemer nastajajo tanjša, iglicam podobna vlakna. e) Vlakno azbesta, ki je vidno, je debelo kot človeški las (40 µm) in ga sestavlja okrog 2 milijona vlakenc. 2. NALOGA Premisli in obkroži odgovor, ki najbolj velja zate. a) Poznam osebe, ki so obolele zaradi poklicne izpostavljenosti azbestu. b) Poznam osebe, ki so obolele zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju, doma. c) Ne poznam nikogar, ki bi zbolel zaradi izpostavljenosti azbestu. 8

9 3. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Vsakih pet minut v svetu nekdo umre zaradi bolezni, povezane z azbestom. b) Nevarni za zdravje sta struktura in velikost azbestnih delcev, ki jih lahko človek vdihne. c) Azbestna vlakna, ki so daljša od 5 µm, tanjša od 3 µm ter imajo razmerje dolžina : debelina več kot 3 : 1, povzročajo različna obolenja. d) Vse oblike azbesta (beli, modri in rjavi) so rakotvorne. e) Najnevarnejši je modri azbest, ker so vlakna bolj»živahna«in hitreje prehajajo skozi sistem filtriranja dihalnih poti, v pljučih pa ostajajo dlje (tudi več desetletij) kot bela vlakna. f) Tveganje za zdravje sta tako dolžina izpostavljenosti azbestu kakor intenzivnost. g) Azbestna vlakna, če jih vdihavamo, lahko ostanejo v pljučnem tkivu več let, saj jih telo težko razgradi ali se jih znebi. h) Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu, so predvsem različne bolezni pljuč (npr. azbestoza, bolezni plevre, mezoteliom, pljučni rak, druge). i) Škodljivi učinki so odvisni od vrste azbesta, intenzitete in trajanja izpostavljenosti ter odzivnosti organizma. j) Bolezni, ki jih povzroča azbest, imajo različne simptome, potek in prognozo. k) Za bolezni, ki jih povzroča azbest, je značilna dolga latentna doba (od 10 do 40 let), to je čas, ki preteče od začetka izpostavljenosti do pojava bolezni. l) Simptomi»azbestnih«bolezni so sprva zelo neznačilni: zadihanost, sopenje, hripavost, kašelj, bolečina ali tiščanje v prsih DA DA m) Na pojav bolezni vplivajo številni dejavniki, kot so vrsta, velikost in število azbestnih vlaken, trajanje in vrsta/način izpostavljenosti azbestu (pri delu, doma, v okolju), kajenje in predobstoječe bolezni dihal. Bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu: azbestoza, plevralni plaki, mezoteliom in pljučni rak 9

10 4. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) V Slovenijo je bilo od leta 1946 uvoženega približno ton azbesta. Večinoma je bil to beli azbest. b) Azbest najdemo v več kot 3000 izdelkih. c) Ločimo dve vrsti azbestnih izdelkov: čisti azbest oziroma izdelke, ki vsebujejo šibko vezan azbest in se zaradi svoje strukture z lahkoto drobijo in vlaknajo; izdelke, kjer je azbest primešan vezivom, najpogosteje cementu, vinilkloridu ali asfaltu. d) Povprečna življenjska doba azbestnih izdelkov, ki smo jih proizvajali v Sloveniji, je od 35 do 45 let. e) Letna proizvodnja azbesta v svetu je še vedno okrog 4 milijone ton ali 0,7 kg na človeka. 5. NALOGA Označi poklice, za katere meniš, da lahko med opravljanjem delovnih nalog pridejo v stik z azbestom. Pri opravljanju obnovitvenih del v gradbeništvu so azbestu lahko izpostavljeni: POKLIC krovci kleparji tesarji električarji vzdrževalci in hišniki pečarji čistilci stavbni mizarji vodovodni inštalaterji fasaderji, slikopleskarji delovodje na gradbišču monterji notranje opreme POKLIC inštalaterji energetiki komunalni delavci (smetarji) strojniki, ki se ukvarjajo s toplotnimi sistemi polagalci talnih in/ali stenskih oblog zidarji (klasična in/ali suhomontažna gradnja) inženirji za varnost in zdravje pri delu strokovnjaki za odvzem vzorcev materialov šoferji (tovorna vozila) upravljavci delovnih strojev (viličar, dvigala ) skladiščniki (izdelki in/ali odpadki iz azbesta) inšpektorji (gradbeni, okoljski, delovni) poklici, pri katerih delavci potrebujejo dostop do nadstreškov, prostorov pod opaži in drugih»skritih«mest 10

11 6. NALOGA Označi poklice, za katere meniš, da lahko med opravljanjem delovnih nalog pridejo v stik z azbestom. POKLIC gasilci reševalci vojaki železničarji POKLIC frizerji, brivci vzgojitelji, učitelji delavci v ladjedelništvu komunalni delavci (smetarji, odlagališča nevarnih odpadkov) 7. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) V tovarnah, kjer so delali z azbestom, in njihovi okolici je bilo v Sloveniji neposredno izpostavljenih približno delavcev. b) Posredno so bile azbestu izpostavljene tudi družine delavcev zaradi prenosa azbestnih vlaken v družinsko okolje prek obleke, las, nohtov c) V Sloveniji še vedno okrog 30 odstotkov vseh strešnih kritin vsebuje azbest. d) Odstranjevanje dotrajane azbestcementne kritine, ki ni opravljeno strokovno, poleg delavcev ogroža tudi okoliške prebivalce. e) Varno odlaganje azbestcementnih izdelkov je pomemben del vsakega načrta za odstranjevanje nevarne kritine. f) Delavci so premalo seznanjeni o nevarnostih azbestcementnih izdelkov za zdravje. g) Delavci so večinoma dobro izučeni in z lahkoto prepoznavajo azbestcementne izdelke, ki so vgrajeni v objekte. h) Delavci se pri delu z azbestom praviloma vedno in ustrezno zaščitijo. i) Številni gradbeni delavci s težavo prepoznavajo azbestcementne izdelke, zato se praviloma niti ne zaščitijo. j) Iz delovnega in življenjskega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato obstaja tveganje ne le za delavce, ki delajo z izdelki/odpadki iz azbesta, temveč tudi za prihodnje generacije otrok in posledično delavcev. k) Veliko azbestcementnih odpadkov je v okolju odloženih neustrezno in nezaščiteno (divja odlagališča), s čimer je omogočen prehod azbestnih vlaken tudi v tla in vodo. 8. NALOGA Pozorno preberi in obkroži odgovor(-e), ki najbolj velja(-jo) zate. Zame velja: a) Azbestne izdelke opazim/prepoznam na strehah (salonitke). b) Opazim/prepoznam talne obloge, ki vsebujejo azbest. c) Opazim/prepoznam azbestne odpadke na divjih odlagališčih. d) Ne vem, ali bi azbestne izdelke prepoznal/-a. 11

12 VARNO ODSTRANJEVANJE AZBESTCEMENTNIH IZDELKOV Delo z azbestom oziroma z azbestcementnimi izdelki so vse aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. 9. NALOGA Premisli in označi gradbene izdelke, v katerih je lahko azbest. IZDELKI, KI LAHKO VSEBUJEJO AZBEST gradbene plošče (stene, stropi) plošče za zaščito pred ognjem, požarom fasadne plošče vodovodne in kanalizacijske cevi, kolena, spoji kombi S-plošče kaširne plošče papirni in valjani papirni trakovi, lepenka lepila, kiti za stike polnilne in zalivne mase tkanine (ponjave, preja, zavese, material za ovijanje cevi, rokavice, odeje...) IZDELKI, KI LAHKO VSEBUJEJO AZBEST tesnila, tesnilne mase, smole skodle iz strešne lepenke brizgani ometi brizgana izolacija vinilne talne obloge (plošče vinaz) asfaltne talne obloge strešne kritine (ravne ali valovite) barve, premazi za strehe izolacija grelnih teles (na primer pri termoakumulacijski peči) vagoni, zavorne obloge kotli, bojlerji 10. NALOGA Razmisli in obkroži odgovor, ki najbolj velja zate. a) A zbestu sem (bil) večkrat poklicno izpostavljen (delam v gradbeništvu). b) Azbestu sem (bil) izpostavljen (občasno, npr. čistilne akcije v okolju ). c) Azbestu sem izpostavljen; nekatere izdelke imam/sem imel vgrajene doma (stanovanje, hiša, kmetijski in drugi gospodarski objekti, pesjak, kurnik, drvarnica in drugi objekti). 12

13 11. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. Kot izvajalec obnovitvenih del v gradbeništvu: a) Pred začetkom del preverim, ali bom prihajal/-a v stik vsebujejo azbest. b) Pred začetkom del pregledam razpoložljivo dokumentacijo in objekt sam ter v sodelovanju z investitorjem (lastnikom) ugotovim vrsto materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji. Iščem»dokaze«o uporabi azbestcementnih izdelkov. c) Pred začetkom del na objektu izvedem ogled z namenom ugotavljanja stanja (ohranjenost, poškodovanost, drobljivost ) vgrajenih materialov, ki vsebujejo azbest. d) Pred začetkom del ugotovim/predvidim možnost/tveganje za sproščanje azbestnih vlaken v delovno in bivalno okolje. e) Če med delom ugotovim, da je azbest prisoten, preneham delati in zahtevam ustrezne dodatne informacije. f) Odvzem vzorca in analiza materiala lahko potrdi ali ovrže prisotnost oziroma vsebnost azbesta (odstotek, vrsta, specifična teža, drobljivost ) v materialu. g) Dokler ni dokazano nasprotno, domnevam, da je azbest prisoten in upoštevam previdnostno načelo izvajam vse ukrepe za zaščito lastnega zdravja in okolja iz previdnosti. h) Pri obnovitvenih delih v gradbeništvu, kjer je izpostavljenost azbestu mogoča, je treba dela izvajati tako, da se čim bolj omeji širjenje azbestnih vlaken v zrak in okolje. 12. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. Kot izvajalec obnovitvenih del v gradbeništvu moram biti pri delu z azbestnimi izdelki pozoren na naslednje trditve. a) Da ne poškodujem materiala, ki vsebuje azbest. b) Da se ne zadržujem v bližini poškodovanega materiala, ki bi lahko vseboval azbest. c) Da prahu, ki bi lahko vseboval azbest, ne pometam, ne razpihujem, ne prašim in ne sesam z navadnim sesalnikom, ker so vlakna majhna, lebdijo in prehajajo običajne filtre v sesalnikih. d) Da ne drobim, ne trgam, ne lomim azbestni material in ne vrtam lukenj vanj. e) Da ne uporabljam grobih krtač in strgal za čiščenje ali drgnjenje azbestnih izdelkov. f) Da izdelkov iz azbesta ne vlečem po tleh. g) Da vinilazbestnih talnih oblog in premazov ne odstranjujemo strojno z brušenjem. h) Da ustrezno zaščitim sebe (osebna varovalna oprema) in svoje zdravje ter da poskrbim, da je prenos oziroma sproščanje azbestnih vlaken v okolje čim manjši. i) Da delam v okolju, kjer je azbest čim krajši čas, da bo čas izpostavljenosti najmanjši možen. 13

14 VARNOSTNI UKREPI Pred začetkom del je treba preveriti, ali predmeti dela vsebujejo azbest. Dokler ni dokazano nasprotno, se domneva, da je azbest prisoten. Upoštevati je treba previdnostno načelo in izvajati varnostne ukrepe, kot jih predpisuje Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur. l. RS, št. 93/2005). 13. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavljata varnost in zdravje pri delu. b) Delodajalec mora skladno z določili Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011) zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. c) Delodajalec mora izvajati ustrezne ukrepe, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi, da se tveganje odpravi ali zmanjša na najmanjšo možno mero. 14. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. Delodajalec mora, kadar so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu, med drugim tudi: a) izdelati oceno tveganja za izpostavljenost azbestnemu prahu, na podlagi katere mora delodajalec določiti potrebne varnostne ukrepe; b) obvestiti pristojni organ o začetku del (vrsta azbesta, količina azbesta, dejavnosti in postopki, vrsta izdelkov, število delavcev, preventivni ukrepi, OVO, narava, stopnja in trajanje izpostavljenosti); c) izvajati posebne varnostne ukrepe (zamenjati azbest z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali čim bolj zmanjšati uporabo azbesta; zmanjšati število delavcev, ki so lahko izpostavljeni azbestnemu; načrtovati delovni proces tako, da se azbestni prah ne spušča v zrak ); d) omejiti/dovoliti dostop na ogrožena območja le delavcem, katerih navzočnost je tam nujna; e) zagotoviti ustrezno osebno varovalno opremo (OVO); 14

15 f) obveščati delavce o morebitnem tveganju za zdravje, ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje izpostavljenosti, uporabi in nošenju OVO, mejnih vrednostih in načinu nadzora zraka; g) usposobiti delavce pred začetkom del; h) voditi evidenco izpostavljenih delavcev (40 let po prvi izpostavljenosti). 15. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Območja, kjer se odstranjujejo azbestcementni izdelki, so lahko vir sproščanja azbestnih vlaken v okolje, zato morajo biti začasno ograjena in označena. b) Medtem ko se na azbestcementni strehi izvajajo dela, se v zgradbi ne smejo zadrževati ljudje. c) Medtem ko se na azbestcementni strehi izvajajo dela, morajo biti vsa okna, vrata na objektu skrbno zaprta, po možnosti tudi še dodatno zaščitena s PE-folijo. d) Opozorilni znaki»dostop za nepooblaščene osebe je prepovedan«in»azbestna vlakna«ter drugi morajo biti na vidnih mestih. e) Dostop na delovišče je dovoljen samo tistim delavcem, ki morajo delati na tem območju ali vanj vstopiti. 16. NALOGA Pozorno preberi nalogo in poglej opozorilno tablo za označitev gradbišča. Označi, kateri znaki manjkajo na tabli. Območja, kjer se odstranjuje azbestcementni izdelki, so lahko vir sproščanja azbestnih vlaken, zato morajo biti začasno ograjena in označena. NA TABLI MANJKA/-JO ZNAK/-I: a) f) g) h) i) j) k) l) m) 15

16 17. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Pri odstranjevanju azbestcementne kritine je treba upoštevati predpise o varnosti pri delu na višini. b) Sanacija streh je povezana s specifičnim tveganjem padca, zato je treba upoštevati in izvajati varnostne ukrepe za preprečevanje nezgod. c) Azbestcementna kritina ni pohodna, elementi strešne konstrukcije (letve) pa so običajno daleč narazen, kar pomeni veliko nevarnost za padec skozi morebitno zlomljeno azbestcementno ploščo. d) Izjemoma je pri dobro ohranjenih ravnih azbestcementnih ploščah dimenzij centimetrov, kjer so lesene letve strešne konstrukcije blizu druga drugi, dovolj, če so delavci varno privezani. e) Z namestitvijo pohodnih elementov, prehodov po mostičkih, polaganjem metalne mreže, ki se ne trga, na površino strehe poskrbimo, da je površina, po kateri delavci hodijo, dovolj trdna. f) Lovilni odri in lovilne mreže preprečujejo padec s strehe. Azbestcementne plošče niso pohodne in pomenijo veliko tveganje za zdrs ali padec. Nameščanje pohodnih elementov Lovilni odri preprečujejo padec s strehe 16

17 OSEBNA VAROVALNA OPREMA Pri delu z materiali, ki vsebujejo azbest, obstaja verjetnost, da se bodo azbestna vlakna sproščala, zato je treba uporabljati osebno varovalno opremo, ki ustreza določilom Odredbe o osebni varovalni opremi (Ur. l. RS, 97/2000). Osebna varovalna oprema za delo z azbestcementnimi izdelki je namenjena predvsem zaščiti lastnega zdravja ter zmanjšanju možnosti raznašanja azbestcementnega prahu v širše bivalno okolje 18. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. Pri delu z azbestcementnimi izdelki/odpadki uporabljamo primerno opremo. a) Delovno obleko Prahotesna zaščitna oblačila (kombinezon) za enkratno uporabo, ki preprečuje oprijem vlaken. b) Rokavice iz materiala, ki preprečuje oprijem vlaken. c) Obutev, ki jo je možno oprati. Biti mora primerna za hojo po strehah s čim manjšo možnostjo oprijemanja azbestcementnih vlaken. Obutev z vezalkami ni primerna, saj se na vezalke azbestna vlakna ujamejo. d) Opremo za zaščito dihal (masko). e) Osebna varovalna oprema za delo na višini vključuje tudi: čelado in varovalni pas z ustreznim amortizerjem padca in varovalno vrv, ki je pritrjena na ustrezno sidriščno točko. 19. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Opremo za zaščito dihal moramo vedno uporabljati na območju, kjer obstaja možnost kontaminacije z azbestom. b) Uporaba tako imenovanih respiratorjev po naši zakonodaji ni dovoljena. c) Za varovanje dihal pred azbestnimi vlakni se uporablja polmaska/četrtinska/celoobrazna maska s P2- ali P3-filtrom. 17

18 20. NALOGA Premisli in obkroži pravilni odgovor. Masko za zaščito dihal se izbere glede na: a) obliko obraza osebe, ki jo bo nosila; b) pričakovano stopnjo onesnaženost z azbestnimi vlakni; c) ceno; d) kvadraturo (strehe) / količino azbestnih izdelkov, s katerimi delamo; e) razmere dela (v zaprtih prostorih ali zunaj na prostem); f) glede na vreme (vlaga v zraku, vročina, veter...); g) postopek dela (brušenje, vrtanje, pometanje...). 21. NALOGA Pozorno si oglej postopek slačenja osebne varovalne opreme v izobraževalnem filmu, ki je za ogled prosto dostopen na spletni strani: Pri slačenju osebne varovalne obleke je pomemben vrstni red, da preprečimo prenos azbestnih vlaken iz delovnega okolja v zasebno po oblačilih. Obleko slačimo tako, da zunanje umazane dele obleke zvijemo v notranjost. Obkroži pravilni vrstni red. Vrstni red slačenja osebne varovalne obleke: a) odstranimo čelado in varnostni pas za delo na višini. Nato previdno odmaknemo kapuco in slečemo obleko z rokavicami vred tako, da obračamo umazane dele navznoter, sezujemo čevlje in na koncu odstranimo masko; b) odstranimo čelado in varnostni pas za delo na višini in sezujemo čevlje. Nato odstranimo masko, nato pa previdno odmaknemo kapuco in slečemo obleko z rokavicami vred tako, da obračamo umazane dele navznoter; c) odstranimo rokavice, čelado in varnostni pas za delo na višini. Odstranimo masko. Sezujemo čevlje. Previdno odmaknemo kapuco in slečemo obleko tako, da obračamo umazane dele navznoter. 22. NALOGA Premisli in označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Prahotesna zaščitna oblačila (kombinezon) za enkratno uporabo odložimo v vrečo kot azbestni odpadek. b) Masko očistimo z vlažno gobico ali jo potopimo v vodo ter nato posušimo. c) Filtrov se ne umiva z vodo, lahko se jih le površinsko očisti z vlažno krpo. Odsluženi filter odložimo v vrečo kot azbestni odpadek. d) Čevlje in čelado obrišemo z mokro gobico. e) Delavci naj se po končanih delih z azbestcementnimi izdelki temeljito umijejo, da sperejo morebitna azbestna vlakna s kože, las, nohtov... 18

19 POSTOPEK ODSTRANJEVANJA AZBESTCEMENTNE KRITINE Ravne in valovite plošče iz azbestnega cementa (t. i. salonitke), uporabljene za kritje in oblogo stavb, so bile narejene iz nedrobljivega in trdno vezanega azbestnega materiala. 23. NALOGA Premisli in obkroži pravilni odgovor. a) Azbestcementna plošča je na videz popolnoma enaka kot vlaknocementna plošča. b) Strešno kritino iz azbestcementa (pogovorno»salonitke«, ker so jo izdelovali v tovarni Salonit, Anhovo) zdaj zamenjuje podobna strešna kritina brez azbesta (»valovitke«, ki jo proizvajajo v tovarni Esal, Anhovo). c) Oznaka NT na valoviti strešni kritini pomeni ang.»non-asbestos technology«oziroma neazbestna tehnologija. Oznaka valovite azbestcementne strešne kritine, proizvedene v Salonitu, Anhovo serija 346, dne ) in oznaka vlaknocementne plošče (NT - neazbestna tehnologija; V5 - plošča je 5 valna, proizvedena skladno s SIST EN standardom leta 2014, 80. dan v letu, ob 7:13) proizvedena v Esalu, Anhovo. 19

20 24. NALOGA Označi pravilne odgovore. Znaki dotrajanosti azbestcementne kritine so: a)»cvetenje«površine, na kateri se vidi vlaknato strukturo s prostim očesom; b) drobljenje materiala; c) prisotnost luščenja, razpok, prelomov; d) prisotnost zgoščenega prašnatega materiala na mestih kapljanja vode, usedline v žlebovih, žlotah... Cvetenje azbestcementne kritine 25. NALOGA Označi pravilni odgovor. Viden vzdolžni in prečni prelom dotrajane plošče Vidna prisotnost drobljivega ali prašnatega materiala ter vlakna, ki so kot majhni stalaktiti Pri odstranjevanju je dovoljeno lomljenje in drobljenje azbestcementne kritine? DA, saj se vijakov običajno ne da odviti. NE, plošče je treba previdno odviti od konstrukcije. Ni pravila. 20

21 26. NALOGA Pozorno preberi in odgovori na spodnje vprašanje. Metode sanacije strešne kritine iz azbestcementa Odstranitev in zamenjava azbestcementne kritine je postopek, ki je povezan z zelo velikim tveganjem za delavce in okolje. Izvesti ga je treba tako, da se med postopkom čim bolj ohrani integriteto materiala oziroma tako, da je tveganje za sproščanje azbestnih vlaken v okolje čim manjše. Premazovanje (inkapsulacija, impregnacija) je postopek zaščite nepoškodovanih azbestcementnih strešnikov ali plošč. S premazovanjem se površino dodatno zaščiti, tako da se možnost sproščanja azbestnih vlaken zmanjša. Postopek je treba zaradi vremenskih vplivov ponavljati. Prekrivanje je postopek, kjer azbestcementne kritine ne odstranimo, temveč po obstoječi namestimo novo jo nadkrijemo z drugo strešno kritino. Pogoj za tak poseg je dovolj močna obstoječa strešna konstrukcija, ki mora prenesti dodatno težo nove kritine. Slaba stran je, da ostane spodnja površina azbestcementne kritine nezaščitena, to pomeni, da se azbestna vlakna pri močno dotrajani strehi še vedno lahko sproščajo v notranjost zgradbe. Kateri ukrep trajno reši težave s strešno kritino iz azbestcementa? a) premazovanje (inkapsulacija, impregnacija) b) zamenjava azbestcementne kritine c) prekrivanje nadkrivanje azbestcementne kritine z drugo kritino 21

22 27. NALOGA Pozorno si oglej postopek odstranjevanja azbestcementne kritine v izobraževalnem filmu, ki je za ogled prosto dostopen na spletni strani: Označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Plošče iz azbestcementa in vse preostale pomožne materiale (slemenjaki, obrobe ) moramo pred vsakim delom ali premikanjem zmočiti. b) Močenje plošč izvajamo tako, da vodo škropimo ali razpršujemo s pršilci z nizkim tlakom. c) Za večjo umazanijo se uporablja močne curke vode z visokim pritiskom. d) V žlebovih nakopičena azbestna vlakna omočimo z vodo in odstranimo v PE-vrečo. e) Po azbestcementni kritini ne stopamo, hodimo, ker se lahko udre. f) Azbestcemente plošče razstavimo in odstranimo s strešne konstrukcije, na katero so pritrjene v obratnem vrstnem redu, kot so bile vgrajene: od slemena do kapi. g) Pri odstranjevanju moramo plošče dvigniti in ne izpuliti ali lomiti. h) Kavlje, vijake ali žeblje, s katerimi so bile plošče pritrjene, moramo odstraniti tako, da se plošče pri tem ne poškodujejo. i) Ko odstranimo elemente za pritrditev (vijake, kavlje, žeblje), moramo azbestcemente plošče zavarovati pred zdrsom. j) Pri demontaži azbestcementnih plošč ne smemo uporabljati svedrov, žag ali orodij za strganje z veliko hitrostjo. k) Če plošč ni mogoče odstraniti brez uporabe orodja, je pomembno, da uporabimo izključno ročno orodje ali mehanske pripomočke za obdelavo azbestcementa z vgrajenimi sesalniki, ki imajo HEPA-filtre. l) Odstranjenih azbestcementnih plošč ne smemo metati s strehe, jih spuščati po drči ali vleči prek robov. m) Plošče že na strehi zložimo na leseno paleto tako, da jih je mogoče premikati z dvižno mehanizacijo. n) Azbestcementne plošče na paleti ovijemo s PE-folijo, ki jo nepropustno zalepimo z lepilnim trakom in označimo z nalepko»azbestni ODPADEK«. o) Manjše in odlomljene kose plošč stare kritine sproti spravljamo v PE-vrečo in jo prav tako nepropustno zalepimo takoj, ko je polna in označimo z nalepko»azbestni ODPADEK«. p) območje, na katerem smo odstranjevali plošče, dobro pregledamo in koščke odpadkov poberemo. q) Strešno konstrukcijo, letve, škarnike, opaž po odstranitvi plošč skrbno očistimo, jih posesamo s sesalnikom, ki ima HEPA-filter. r) Strešno konstrukcijo očiščeno ostrešje lahko premažemo s snovjo, ki trdno veže morebitna preostala azbestna vlakna na podlago (akrilatni premazi) in hkrati znižujejo možnost vžiga/požara. s) Azbestcementne odpadke, ki smo jih odstranili s strehe, na tleh dodatno zaščitimo še z eno PE-vrečo, jo nepropustno zalepimo in označimo z nalepko»azbestni ODPADEK«. 22

23 28. NALOGA Pozorno poglej sliko in označi nepravilnosti. NEPRAVILNOSTI Delavci imajo prahotesno zaščitno oblačilo za enkratno uporabo, a niso ustrezno oblečeni (kapuca!). Delavci nimajo varnostnega pasu. Delavci imajo obrazne maske, a je neustrezna. Nekateri delavci nimajo rokavic. Ni lovilnega odra (pri delu na višini!). Napačno nakladanje plošč (trenje, drsanje). Ni sesalnika za azbestna vlakna. Ni vlaženja, škropljenja plošč. Plošče na paleti niso povite s PE-folijo. 23

24 RAVNANJE Z AZBESTCEMENTNIMI ODPADKI Azbestni odpadki so odpadni azbest oziroma odpadki, ki vsebujejo trdno ali šibko vezani azbest, in odpadki, ki se jih oprijemajo azbestna vlakna. Odpadni azbest je odpadni prosti azbest ali azbestna vlakna v prahu in prašnih usedlinah, ki nastanejo zaradi emisij azbesta v zrak pri delu z azbestom ali delu s snovmi, materiali ali izdelki, ki vsebujejo azbest. Trdno vezani azbestni odpadki so odpadki, ki vsebujejo azbest in katerih gostota materiala je večja od 1000 kg/m3. Šibko vezani azbestni odpadki so odpadki, ki vsebujejo azbest in katerih gostota materiala je manjša od 1000 kg/m3 (Uredba, 2008). 29. NALOGA Označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Na strehi predvidimo prostor za zbiranje azbestcementnih plošč v vreče ali neposredno na paleto. b) Tudi za manjše kose in odlomljene kose plošč, ki se jih odlaga v označene vreče, si na strehi pripravimo prostor, čim bližje dvigalu ali lestvi, od koder jih bomo na koncu odnesli. c) Paleto že na strehi ovijemo s polietilensko ali raztegljivo (stretch) folijo ter neprepustno zalepimo z lepilnim trakom in označimo z nalepko»vsebuje AZBEST«. d) Azbestcementno kritino zavijemo v PE-folijo debeline vsaj 0,4 mm, ali v raztegljivo (stretch) folijo v več slojih debeline najmanj 0,6 mm! e) S folijo zaščitene azbestcementne plošče z dvigalom spustimo na tla. 30. NALOGA Označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Azbestcementne plošče lahko do dokončanja del začasno skladiščimo na ograjenem delu delovišča, ki je ustrezno označen z nalepko»azbestni odpadek«. b) Azbestcementni odpadki morajo biti zapakirani v vreče ali oviti s folijo ter označeni z nalepko»azbestni odpadek«. 24

25 c) Priporočljivo je, da so odpadki naloženi na palete, da je pri odvozu omogočeno nakladanje s ustrezno mehanizacijo. d) Omogočiti je treba dostop tovornim vozilom in uporabo dvigal za natovarjanje odpadnih plošč. 31. NALOGA Označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki. b) Ponovna uporaba azbestcementnih izdelkov in priprava azbestnih odpadkov za njihovo ponovno uporabo sta prepovedani. c) Azbestni odpadki, ki se znotraj vreče ali ovoja zlomijo, lahko pretrgajo zaščitno folijo. Takrat je treba folijo takoj zalepiti z lepilnim trakom in ovoj po potrebi dodatno zaščititi, da se vlakna ne sproščajo v okolje. 32. NALOGA Označi, ali so spodnje trditve pravilne. a) Vsi azbestcementni odpadki so nevarni odpadki. b) Tovor z azbestcementnimi izdelki/odpadki mora biti opremljen z ustrezno izpolnjenim evidenčnim listom odpadkov. c) Tovor mora biti med prevozom do ustrezne deponije zavarovan pred razsutjem in premikanjem. d) Azbestcementne odpadke se premika, naklada in razklada z ustrezno mehanizacijo (viličar, dvigalo hiab ipd.), da zmanjšamo možnost lomljenja in tako sproščanja vlaken v okolje. e) Uporaba prekucne tehnike za raztovarjanje tovora je prepovedana. VIRI 1. Čili za delo. Domača stran: 2. Dodič Fikfak M Nacionalne smernice za azbest. Sanitas et labor. 3. Dodič Fikfak M., Črnivec R., Mandelc-Grom M Poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. V: Dodič Fikfak M., Črnivec R. (ur.). Verifikacija poklicnih bolezni v Republiki Sloveniji. Ljubljana: UKC Ljubljana, KIMDPŠ. 4. Miklič Milek D., Rutar M., Dodič Fikfak M Promocija zdravja za varno delo za azbestom. Izobraževalni film. Ljubljana: UKC Ljubljana, KIMDPŠ. 5. Miklič Milek D., Rutar M., Dodič Fikfak M Varno odstranjevanje azbestcementne kritine: promocija zdravja za varno delo za azbestom. Priročnik. Ljubljana: UKC Ljubljana, KIMDPŠ. 6. Rutar M Varno odstranjevanje gradbenih proizvodov z vsebnostjo azbesta. Sanitas et labor. 7. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest Ur. l. RS, št. 34/

26 26

27

28