Poročilo o dejavnostih za leto 2017

Transkripcija

1 SL 2017 Poročilo o dejavnostih EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE

2 EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG Tel.: Vprašanja: eca.europa.eu/sl/pages/contactform.aspx Spletišče: eca.europa.eu Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa ( Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018 Print ISBN ISSN doi: /03800 QJ-AA SL-C PDF ISBN ISSN doi: / QJ-AA SL-N HTML ISBN ISSN doi: / QJ-AA SL-Q

3 01 40 let Sodišča najlepše prikazujejo slike. Na teh fotografijah so ujeti trenutki iz delovnega življenja več sto zaposlenih, ki so bili na Sodišču zaposleni v preteklih desetletjih. Izbor fotografij smo v letu 2017 objavili tudi na našem spletišču (eca.europa.eu) in v družabnih medijih (@ EUauditors).

4 Evropsko računsko sodišče 02 Kaj je Evropsko računsko sodišče? Evropsko računsko sodišče je zunanji revizor EU in ena od sedmih institucij Unije. Ima 28 članov po enega iz vsake države članice EU, zaposluje pa približno 900 revizijskih in upravnih uslužbencev vseh narodnosti EU. Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1977 s sedežem v Luxembourgu. Kaj je njegova naloga? Sodišče preverja, ali EU vodi dobre računovodske evidence, ali pravilno uporablja svoja finančna pravila in ali politike in programi EU zagotavljajo ustvarjanje dodatne vrednosti. Sodišče s svojim delom prispeva k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbuja odgovornost in preglednost. Opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter ponuja usmeritve snovalcem politike in zakonodajalcem. Sodišče s svojimi opažanji in priporočili seznanja Evropski parlament, Svet, nacionalne parlamente in splošno javnost. Prostori Evropskega računskega sodišča v mestni četrti Kirchberg v Luxembourgu, 2017.

5 Vsebina 03 Stran 2 Evropsko računsko sodišče 4 Predsednikov predgovor 5 Na kratko o letu Dejavnosti Sodišča 6 Revidiranje 8 Objave 19 Pomembne prireditve 21 Odnosi z deležniki iz drugih institucij 24 Sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami 26 Upravljanje Sodišča 26 Kolegij članov 26 Revizijski senati in odbori 28 Strategija 29 Program dela 29 Merjenje smotrnosti poslovanja 34 Uslužbenci Sodišča 34 Odobrena delovna mesta 34 Zaposlovanje 35 Starostni profil 35 Uravnotežena zastopanost spolov 37 Podpora revidiranju 37 Strokovno usposabljanje 37 Prevajanje 37 Informacijska tehnologija 38 Stavbe 39 Ravnanje z okoljem 40 Odgovornost Sodišča 40 Finančne informacije 42 Notranje in zunanje revidiranje 44 Izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil 45 Priloga objave v letu 2017: posebna poročila, mnenja in publikacije na podlagi pregledov

6 Predsednikov predgovor 04 Spoštovani bralci in bralke! Evropsko računsko sodišče je začelo delovati leta let pozneje se lahko ozremo na njegov obsežen uspešen doprinos k javni odgovornosti in finančnem upravljanju EU. Oktobra 2017 smo obletnico obeležili z uradno slovesnostjo, ki so se je udeležili tudi njuni kraljevi visokosti veliki vojvoda luksemburški in velika vojvodinja luksemburška, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. S svojo prisotnostjo so potrdili vlogo Sodišča, ki deluje kot finančna vest Evropske unije. V letu, ki je minilo, pa smo pogled upirali tudi v prihodnost. Razpravljali smo o strategiji Sodišča v treh preostalih letih sedanjega večletnega finančnega okvira, ki se bo končal leta 2020, in se o njej tudi dogovorili. Da bi državljani EU še naprej zaupali v EU in njene institucije, potrebujejo jasne, zanesljive in dostopne informacije. Ljudje morajo videti, da poslovanje EU temelji na integriteti in načelu vladavine prava ter da EU skrbno porablja javni denar, ima jasne cilje politike ter dosega obljubljene rezultate. Kot zunanji revizor Unije je Sodišče ustrezna institucija za preverjanje in poročanje na tem področju. Vse leto smo objavljali posebna poročila o mnogih politikah in programih EU ter publikacije na podlagi pregledov, kot so panoramski pregledi in hitri pregledi primerov. Poleg tega smo pripravili več mnenj o zakonodajnih predlogih in, tako kot vsako leto, letna poročila o izvrševanju proračuna EU in evropskih razvojnih skladih ter agencijah in drugih organih EU. V tem poročilu boste našli podroben opis dejavnosti Sodišča v letu 2017 ter ključne informacije o njegovi organizacijski sestavi, proračunu in osebju. Upam, da vam bo branje v užitek. Klaus-Heiner Lehne Predsednik

7 Na kratko o letu Dejavnosti Sodišča Osemindvajset posebnih poročil, ki obravnavajo uspešnost in dodano vrednost politik in programov EU na področjih, kot so brezposelnost mladih, okolje, migracije in bančna unija; panoramski pregled ukrepanja EU na področju energetike in podnebnih sprememb ter hiter pregled primera o zmanjšanju števila osebja v institucijah EU; pet mnenj o novih ali posodobljenih zakonskih aktih EU, ki pomembno vplivajo na finančno poslovodenje, med drugimi tudi mnenje o finančni uredbi za proračun EU in mnenje o financiranju evropskih političnih strank; letni poročili o izvrševanju proračuna EU in Evropskih razvojnih skladih, vključno z zbirnim poročilom Na kratko o reviziji EU za leto 2016; petinpetdeset specifičnih letnih poročil o zaključnih računih posameznih agencij, organov in skupnih podjetjih EU za proračunsko leto, ki se nahajajo po vsej Uniji, vključno z dvema zbirnima poročiloma; Upravljanje Sodišča Sodišču sta se pridružila dva nova člana: Juhan Parts (Estonija) 1. januarja 2017 in Ildikó Gáll-Pelcz (Madžarska) 1. septembra 2017; Sodišče je objavilo novo večletno strategijo z usmeritvami za svoje delo in upravljanje v obdobju ; pregledalo je načrtovanje svojega dela, da bi se zagotovil bolj strateški in dosleden pristop k načrtovanju revizijskih prioritet na ravni celotne institucije; pregledalo je svojo politiko obvladovanja tveganj in utrdilo svoje finančne postopke; še naprej je zmanjševalo število zaposlenih, kot so se dogovorile institucije EU, hkrati pa izvajalo politiko enakih možnosti pri zaposlovanju in upravljanju kadrovskih virov; Sodišče je za svoj sistem ravnanja z okoljem pridobilo okoljska certifikata EMAS in ISO : sestanki, seminarji in konference z institucionalnimi deležniki in strokovnjaki, kot je bil npr. sestanek Odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU, in konference o zaposlovanju mladih ter energetiki, podnebnih spremembah in ocenah učinka.

8 Dejavnosti Sodišča 06 Revidiranje Sodišče izvaja različne vrste revizij, ki zajemajo različna področja proračuna EU: revizije smotrnosti poslovanja se osredotočajo na uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU. Te revizije stroškovne učinkovitosti so usmerjene na posamezne teme, povezane z upravljanjem ali proračunom, ki jih Sodišče izbere na podlagi meril, kot so javni interes, potencial za izboljšanje, tveganje nezadovoljive smotrnosti ali tveganje nepravilnosti; ter revizije računovodskih izkazov in revizije sklad nosti revizije zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij (izjava o zanesljivosti) ter ocena skladnosti sistemov ali transakcij na posameznih področjih proračuna s pravili in uredbami, ki jih urejajo. Sodišče na podlagi dokazov, ki jih zbere med opravljanjem revizijskega dela, v svojih poročilih daje jasne zaključke o tem, koliko so bili doseženi cilji politik EU, in o stanju računovodstva in finančnega poslovodenja za proračun EU. Na tej podlagi lahko izreče praktična in stroškovno učinkovita priporočila. Revizijski obiski leta 2017 Večina revizijskega dela se sicer opravi v prostorih Sodišča v Luxembourgu, vendar so v letu 2017 revizorji Sodišča obiskali tudi številne druge institucije, agencije in organe EU, delegacije EU, nacionalne, regionalne in lokalne organe v državah članicah ter mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, ki sodelujejo pri izvrševanju plačil EU. Sodišče prav tako preveri prejemnike sredstev EU na kraju samem, tako v Uniji kot zunaj njenih meja. Ta preverjanja so namenjena pridobivanju neposrednih revizijskih dokazov od tistih, ki sodelujejo pri upravljanju politik in programov EU, zbiranju in izplačilih sredstev EU, ter od končnih upravičencev, ki ta sredstva prejmejo. Revidiranje je osrednja dejavnost Sodišča Pogostost in intenzivnost revizijskega dela Sodišča v posameznih državah članicah in državah upravičenkah sta odvisni od vrste revizij, ki jih Sodišče opravi. V letu 2017 so revizorji Sodišča za revizije na kraju samem v državah članicah in zunaj EU porabili dni (v letu dni). Revizijske ekipe Sodišča največkrat sestavljata dva ali trije revizorji, obisk pa po navadi traja od nekaj dni do nekaj tednov. Revizijski obiski na kraju samem v EU pogosto potekajo v sodelovanju z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) zadevnih držav članic dni revidiranja na kraju samem v državah članicah in izven EU v letu 2017 Poleg tega so revizorji porabili dni (2 510 dni v letu 2016) za revizije v institucijah EU v Bruslju in Luxembourgu ter v decentraliziranih agencijah in organih po EU, v mednarodnih organizacijah, kot sta ZN ali OECD, ter zasebnih revizijskih podjetjih. Za pridobivanje in potrjevanje revizijskih dokazil Sodišče vedno več uporablja videokonference in drugo informacijsko tehnologijo, kot je varna izmenjava podatkov in dokumentov.

9 Dejavnosti Sodišča revizijskih dni v letu 2017 Španija Italija Poljska Francija Nemčija Združeno kraljestvo Grčija Češka Romunija Madžarska Portugalska Bolgarija Estonija Nizozemska Irska Avstrija Švedska Finska Litva Danska Latvija Slovenija Slovaška Malta Hrvaška Belgija Ciper Luksemburg Libanon Niger Gruzija Norveška Nigerija Srbija Gabon Angola Švica Gvineja Bissau Zimbabve Burkina Faso Malavi Mali Bosna in Hercegovina Jordanija Barbados Združene države Amerike Gana Sudan Etiopija Turčija Mjanmar/Burma Države članice EU (3 215 revizijskih dni) revizijskih dni Države, ki niso članice EU (455 revizijskih dni) Institucije EU (2 300 revizijskih dni)

10 Dejavnosti Sodišča 08 Odkrivanje goljufij Objave Na področju preprečevanja goljufij pri proračunu EU Sodišče tesno sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF). Uradu OLAF posreduje vsak sum goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU, ki ga odkrije med svojim revizijskim delom. Te primere nato OLAF razišče in se odloči za morebitno preiskavo in po potrebi sodeluje z organi držav članic. Objave Sodišča: posebna poročila, letni poročili, mnenja in publikacije na podlagi pregledov V letu 2017 je Sodišče Urad OLAF obvestilo o 13 primerih suma goljufije, ki jih je opazilo med revizijami Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen verige odgovornosti v EU, saj se uporabljajo za dokazovanje odgovornosti tistih, ki so odgovorni za upravljanje proračuna EU, in sicer zlasti v okviru postopka za podelitev razrešnice. To je predvsem Evropska komisija, pa tudi druge institucije in organi EU. Na področjih z deljenim upravljanjem, kot sta poraba za kmetijstvo in kohezijo, ki predstavljata okrog 80 % proračuna EU, imajo veliko vlogo tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi v državah članicah. Čeprav revizije Sodišča niso posebej namenjene iskanju goljufij, je Sodišče odkrilo več primerov, za katere domneva, da je pri njih prišlo do nepravilnih ali goljufivih dejavnosti. V letu 2017 je Sodišče uradu OLAF posredovalo 13 primerov suma goljufij (11 leta 2016), ki jih je odkrilo med svojim delom za pripravo izjave o zanesljivosti za proračunski leti 2016 in 2017 ter v okviru drugih revizijskih nalog. Portfelj publikacij Sodišča obsega: posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij specifičnih politik ali področij porabe ali tem v zvezi s proračunom ali upravljanjem; letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade, pa tudi vidike upravljanja in smotrnosti poslovanja za proračun EU; specifična letna poročila za agencije, decentralizirane organe in skupna podjetja EU, ki se objavljajo posebej; mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo ene od drugih institucij ali na pobudo Sodišča, ter

11 Dejavnosti Sodišča 09 publikacije na podlagi pregledov, kot so: panoramski pregledi: opisni in analitični dokumenti, v katerih Sodišče obravnava kompleksna, obsežna področja ali vprašanja v zvezi z upravljanjem in predstavi svoja pridobljena znanja in izkušnje o določeni temi, pogosto z medsektorskega vidika, kratka poročila: po vsebini so podobna panoramskim pregledom (opisni in analitični dokumenti o politikah ali upravljanju), vendar obravnavajo bolj ozke teme ter hitri pregledi primerov: predstavljajo in ugotavljajo dejstva o zelo ozkih specifičnih vprašanjih ali problemih, po potrebi vključno z analizo za boljše razumevanje teh dejstev. Vse objave Sodišča so na voljo na spletišču Sodišča (eca. europa.eu). Seznam vseh posebnih poročil, mnenj in publikacij na podlagi pregledov, objavljenih v letu 2017, najdete na koncu tega poročila. Število objav v letu Skupaj Publikacije na podlagi pregledov Mnenja Specifična letna poročila* Posebna poročila Letna poročila** * Specifična letna poročila in zbirna poročila o agencijah in skupnih podjetjih EU. ** Letno poročilo o proračunu EU, o Evropskih razvojnih skladih in zbirno poročilo Na kratko o reviziji za leto 2016.

12 Dejavnosti Sodišča 10 Letni poročili Letno poročilo o proračunu EU za leto 2016 V letnem poročilu Sodišča o proračunu EU za leto 2016 je Sodišče preučilo, kako so bila sredstva EU porabljena v tem letu, in osvetlilo področja z največjim tveganjem za nepravilno porabo. Poleg tega je posebej ocenilo vsako večje področje proračuna EU po razdelkih večletnega finančnega okvira za obdobje in zagotovilo informacije o upravljanju proračuna in finančnem upravljanju, pa tudi o elementih smotrnosti. Analiziralo je tudi vzroke napak in izreklo priporočila za izboljšanje stanja. i Ključne informacije Poraba EU v letu 2016 Revidirani znesek Zaključni račun Prihodki 136,4 milijarde EUR ali približno 267 EUR na državljana 129,3 milijarde EUR zanesljiv: Evropsko računsko sodišče ga je potrdilo zakoniti in pravilni, brez napak: Evropsko računsko sodišče je izreklo mnenje brez pridržkov Sodišče je revidiralo okoli plačil upravičencem iz proračuna EU za leto 2016 Plačila skupna ocenjena stopnja napake: 3,1 %, pri približno polovici porabe EU je bila stopnja napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti: Evropsko računsko sodišče je izreklo mnenje s pridržki (in ne negativno mnenje) Revizorji Sodišča so preizkusili okoli plačil upravičencem na vseh področjih porabe proračuna EU. To pomeni, da so ocenili okoli različnih primerov, v katerih so bila sredstva EU uporabljena za zagotavljanje podpore ključnim infrastrukturnim projektom, MSP, raziskovalnim organizacijam, kmetom, študentom v državah članicah ali upravičencem v državah nečlanicah EU. Z objavo letnih poročil Sodišča se je v Evropskem parlamentu začel postopek podelitve razrešnice za izvrševanje proračuna EU. Letno poročilo je Sodišče 28. septembra predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) ter na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nato pa tudi Svetu (za ekonomske in finančne zadeve) in parlamentom držav članic. S predstavitvijo letnih poročil Sodišča za leto 2016 se je začel postopek podelitve razrešnice Predsednica Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor Ingeborg Grässle, predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne in član Evropskega računskega sodišča Lazaros S. Lazarou na predstavitvi letnega poročila Sodišča 28. septembra 2017 v Bruslju.

13 Dejavnosti Sodišča 11 Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz, delež nepravilne porabe se je leta 2016 dodatno zmanjšal Glavni zaključki Zaključni račun EU za leto 2016 je bil pripravljen v skladu z mednarodnimi standardi in je v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz stanja financ EU. Prihodki za leto 2016 so bili brez pomembnih napak. Ocenjena stopnja napake za plačila iz proračuna EU se je v zadnjih letih stalno izboljševala, in sicer je znašala: leta ,1 %, leta ,8 % in leta ,4 %. Leta 2016 za velik del revidiranih odhodkov, in sicer plačila na podlagi pravic (v nasprotju s plačili za povračilo stroškov), ni bila odkrita pomembna stopnja napake. Poročanje Komisije o pravilnosti je za večino področij v glavnem skladno z rezultati Sodišča. Vendar bi morala Komisija poenostaviti merjenje smotrnosti, na primer z zmanjšanjem števila ciljev in kazalnikov. Popravljalni ukrepi držav članic in Komisije so imeli pozitiven učinek na ocenjeno stopnjo napake. Brez njih bi bila skupna ocenjena stopnja napake, ki jo je ugotovilo Sodišče, za 1,2 % višja. Kljub temu je bilo na voljo dovolj informacij, da bi bilo mogoče še preprečiti ali odkriti in popraviti velik del napak. Skupni znesek plačil, za katera se je EU obvezala, da jih bo izplačala iz prihodnjih proračunov, je bil višji kot kdaj koli prej, po napovedih pa naj bi se še povečeval. Odprava tega zaostanka in preprečevanje nastanka novega bi morali biti prioriteti pri načrtovanju porabe EU v obdobju, ki se bo začelo leta 2020.

14 Dejavnosti Sodišča 12 V letnem poročilu o proračunu EU je bilo prvič v zgodovini o pravilnosti porabe EU izrečeno mnenje s pridržkom Lazaros S. Lazarou, član Evropskega računskega sodišča, pristojen za letno poročilo. Mnenje brez pridržka Stopnja napake je manjša od 2 %. Mnenje s pridržkom Negativno mnenje Stopnja napake je večja od 2 %, vendar omejena na nekatera proračunska področja. Stopnja napake je večja od 2 % in v celotnem proračunu. Letno poročilo za leto 2016 je bilo zgodovinsko prelomno, saj je zelo drugačno od prejšnjih. Sodišče o skladnosti na odhodkovni strani prvič ni izreklo negativnega mnenja, temveč mnenje s pridržkom. Primerjava ocenjenih stopenj napake po področjih porabe EU (obdobje ) Ocenjene stopnje napake 5,7 5,6 5,2 4,8 4,4 4, ,6 2,9 2,5 2,7 2,8 2,1 0,5 0,6 0,2 Področje porabe Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija Konkurenčnost za rast in delovna mesta Naravni viri Evropa v svetu Uprava

15 Dejavnosti Sodišča 13 Tudi deležniki Sodišča iz drugih institucij potrebujejo informacije o rezultatih porabe EU Letošnje mnenje s pridržkom odraža pomemben napredek pri financah EU. V prihodnosti bomo prenovili pristop k revidiranju proračuna EU. Bolj bomo upoštevali notranje kontrole, ki jih opravljajo Evropska komisija in države članice, da bomo lahko bolj spodbujali odgovornost in dodatno izboljšali upravljanje financ EU. Poleg tega se bomo bolj osredotočili na smotrnost, da bi zagotovili, da državljani EU dobijo kar največ za svoj denar. Predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne ob predstavitvi letnega poročila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 4. oktobra 2017 v Strasbourgu. Kako pomembna je osredotočenost na smotrnost porabe EU in dosežene rezultate, je poudaril tudi Joachim Zeller, poslanec Evropskega parlamenta in njegov poročevalec v zvezi z razrešnico za leto 2016: Stopnje napak in informacije, ali so bila na primer sredstva iz strukturnih skladov porabljena v skladu s pravili, so pomembne, vendar je treba preučiti tudi, kaj je bilo z njimi doseženo. Joachim Zeller, poslanec Evropskega parlamenta in njegov poročevalec v zvezi z razrešnico za leto 2016.

16 Dejavnosti Sodišča 14 Letno poročilo o evropskih razvojnih skladih Iz evropskih razvojnih skladov (ERS) se zagotavlja finančna pomoč afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem. Evropske razvojne sklade financirajo države članice, upravlja pa jih Evropska komisija zunaj okvira proračuna EU, del pomoči pa tudi Evropska investicijska banka (EIB). Približno tretjina skupne stopnje napake v evropskih razvojnih skladih je posledica nespoštovanja pravil za javno naročanje. Druge pomembne vrste napak vključujejo odhodke, ki jih v resnici ni bilo ali so bili neupravičeni. Letno poročilo Sodišča za evropske razvojne sklade je objavljeno skupaj z letnim poročilom za proračun EU in je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu). i Ključne informacije Proračun ERS za leto 2016 Revidirani znesek Zaključni račun Prihodki Plačila 3,4 milijarde EUR 2,8 milijarde EUR zanesljiv brez napak ugotovljena je bila pomembna napaka (ocenjena stopnja napake 3,3 %) Specifična letna poročila Agencije, drugi organi in skupna podjetja EU s sedeži po vsej Evropski uniji opravljajo posebne naloge na področjih, ki so bistvena za državljane EU, kot so zdravje, zaščita, varnost, svoboda in pravosodje ter raziskave. i Ključne informacije Evropsko računsko sodišče je revidiralo 45 agencij in drugih organov ter 8 skupnih podjetij EU Sodišče je leta 2017 pri reviziji preverilo, ali so bili njihovi zaključni računi zanesljivi ter ali so bile z njimi povezane transakcije skladne s pravili. Pri oblikovanju mnenja o njihovih zaključnih računih je upoštevalo delo zasebnih revizijskih podjetij, kadar je bilo na voljo. Sodišče je revidiralo tudi komunikacijsko infrastrukturo SISNET, evropske šole, pogojne obveznosti Enotnega odbora za reševanje ter likvidacijo skupnega podjetja Galileo. Prizadevalo si je konsolidirati rezultate, v letu 2018 pa naj bi objavilo eno samo poročilo o agencijah. Skupni proračun za leto 2016 Skupno število zaposlenih v letu 2016 Evropsko računsko sodišče je objavilo 5,2 milijarde EUR okoli specifičnih letnih poročil, vključno z dvema zbirnima poročiloma

17 Dejavnosti Sodišča 15 Agencije (proračun 3,4 milijarde EUR, zaposlenih) Sodišče je ugotovilo, da so zaključni računi vseh 41 agencij resničen in pošten prikaz stanja. Finančne transakcije, povezane z zaključnimi računi vseh agencij, so bile zakonite in pravilne, razen v primeru Evropskega azilnega podpornega urada, kateremu je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom zaradi neupoštevanja načel javnega naročanja. Skupna podjetja (proračun 1,8 milijarde EUR, 633 zaposlenih) Zaključni računi vseh osmih skupnih podjetij so bili zanesljivi. V vseh pomembnih pogledih so pošteno predstavljali njihov finančni položaj, poslovni izid in denarne tokove v letu Poleg tega so bile za sedem podjetij transakcije, povezane z zaključnimi računi, skladne z ustreznimi pravili, razen v primeru skupnega podjetja ECSEL, za katerega je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom, saj ni moglo pridobiti sprejemljivega zagotovila o zanesljivosti njegovih notranjih kontrol za plačila nepovratnih sredstev v okviru 7. OP. Vsa specifična letna poročila Sodišča skupaj z zbirnima poročiloma so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu). Posebna poročila V letu 2017 je Sodišče objavilo 28 posebnih poročil. V teh poročilih je Sodišče preverilo zlasti, ali so bili cilji izbranih politik in programov EU doseženi, ali so bili rezultati doseženi uspešno in učinkovito ter ali je bila s financiranjem EU zagotovljena dodana vrednost. Sodišče je izrekalo tudi priporočila za izboljšave, kot so finančni prihranki, boljše metode dela, preprečevanje tratenja sredstev ali stroškovno učinkovitejše doseganje pričakovanih ciljev politik. Posebna poročila so osredotočena na uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU V svojih posebnih poročilih se je Sodišče osredotočalo na teme, ki odražajo izzive, s katerimi se trenutno sooča EU, kot so trajnostna in okolju prijazna raba naravnih virov, doseganje rasti in spodbujanje vključenosti, izzivi, povezani z migracijami in svetovnim razvojem, enotni trg in bančna unija ter zagotavljanje odgovorne in učinkovite Evropske unije. Sodišče posebej opozarja na dve od teh 28 posebnih poročil: v prvem je bila obravnavana potrata hrane in preučeno je bilo, ali je bila EU s svojimi politikami sposobna reševati ta problem v vseh fazah prehranske verige; drugo poročilo je obravnavalo grško finančno krizo, Sodišče pa je v njem preučilo odziv EU na finančno in dolžniško krizo s programi za makroekonomsko prilagoditev v eni izmed držav članic.

18 Dejavnosti Sodišča 16 KONKURENČNOST ZA RAST IN DELOVNA MESTA Posebna poročila: Zaključevanje programov Partnerski sporazumi Predhodne pogojenosti Finančni popravki Železniška signalizacija Enotno evropsko nebo Jamstveni sklad za MSP Brezposelnost mladih Pitna voda EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA Posebna poročila: EVROPA V SVETU Honduras Tunizija Odzivanje na nesreče Prihodki v Afriki Migracijske žariščne točke Trgovina z ljudmi Skrbniški sklad Bêkou Opazovanje volitev Posebna poročila Sodišča, objavljena leta 2017 PRIHODKI Posebna poročila: NARAVNI VIRI Potrata hrane Natura 2000 Certifikacijski organi Nadzor ribištva Mladi kmetje Razvoj podeželja Ozelenitev SKP Posebno poročilo: Carinske kontrole UPRAVA FINANČNO IN EKONOMSKO UPRAVLJANJE Posebno poročilo: Sodišče Evropske unije Posebna poročila: Grška finančna kriza Enotni odbor za reševanje

19 Dejavnosti Sodišča 17 Posebno poročilo: Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano Revizorji so opravili razgovore z osebjem služb Komisije, ki so pristojne za to politiko, pregledali dokumentacijo in izvedli revizijske obiske v petih državah članicah: v Italiji (Lacij), na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji in na Finskem. Obiskali so pristojna ministrstva in opravili obiske na kraju samem. Poleg tega so pridobili mnenja deležnikov v sektorjih proizvodnje hrane, trgovine na drobno, raziskav in dobrodelnih organizacij. Po mnenju revizorjev EU bi EU lahko storila več za uspešen boj proti potrati hrane in bi to tudi morala storiti Potrata hrane je svetovni problem Potrata hrane je svetovni problem, katerega pomembnost na javni in politični agendi se je v zadnjih letih večala, zlasti ker bo treba nahraniti čedalje večje svetovno prebivalstvo. Sedanje ocene kažejo, da se na svetu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, to pa predstavlja ogromne gospodarske in okoljske stroške. Revizorji so zaključili, da čeprav obstaja več politik EU, ki bi lahko prispevale k boju proti potrati hrane, se ta potencial ne izkorišča. Dosedanji ukrepi ostajajo razdrobljeni in nestalni, na ravni Komisije pa ni dovolj usklajevanja. V poročilu Sodišča je opisanih več zamujenih priložnosti in možnih izboljšav, za katere ne bi bila potrebna nova zakonodaja ali več javnega denarja, v njem pa so navedena tudi priporočila glede boljše uskladitve obstoječih politik in jasne opredelitve zmanjšanja potrate hrane kot cilja politik EU. Revizorji Sodišča so preučili vlogo, ki bi jo lahko EU imela v boju proti potrati hrane Sodišče je pregledalo doslej sprejete ukrepe in to, kako različni instrumenti politik EU zmanjšujejo potrato. Osredotočilo se je na preprečevanje potrate hrane in darovanje, ki sta najbolj zaželena načina boja proti potrati hrane. Sodišče je poročilo predstavilo Odboru Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odboru za proračunski nadzor, Svetu EU ter več nacionalnim parlamentom po vsej EU. Tako Evropski parlament kot Svet sta se pozitivno odzvala na poročilo in se strinjala z njegovimi zaključki. Poročilo je bilo deležno tudi velike medijske pozornosti, zlasti v družbenih medijih.

20 Dejavnosti Sodišča 18 Posebno poročilo: Posredovanje Komisije v grški finančni krizi Revizorji EU so preučili, ali je Komisija ustrezno upravljala programe za ekonomsko prilagoditev Grčija je potrebovala pomoč za zagotovitev svoje finančne stabilnosti Finančna kriza leta 2008 je sprožila upad gospodarske rasti in dolžniško krizo v Evropi, ki sta razkrili ranljivost grškega gospodarstva. Aprila 2010 se Grčija ni več mogla vzdržno financirati na finančnih trgih, zato je zaprosila za finančno pomoč države članice evrskega območja in Mednarodni denarni sklad (MDS). Od takrat je Grčija sodelovala v treh programih za ekonomsko prilagoditev, ki so jih upravljali Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad t. i. trojka. Tretji program je vključeval tudi Evropski mehanizem za stabilnost (EMS). Za pridobitev pomoči v skupnem znesku 368,6 milijarde EUR je bilo potrebno izpolnjevanje pogojev na področju nekaterih politik, ki so bili določeni v sporazumu med grškimi organi in posojilodajalci. Cilj programov je bila vzpostavitev stabilnega ekonomskega položaja v Grčiji z zadovoljevanjem potreb gospodarstva po financiranju, s čimer bi se preprečilo širjenje krize na preostalo evrsko območje. V zameno se je Grčija zavezala, da bo izvedla obsežne strukturne reforme. Ta revizija je bila del sklopa revizij smotrnosti poslovanja, ki jih je Sodišče opravilo v zadnjih letih o ukrepih in reformah, izvedenih v odziv na finančno krizo leta Revizorji Sodišča so ocenili, kako je Komisija upravljala prva dva programa za Grčijo in kako je zasnovala tretjega. Pregledali so dokumentacijo o programih finančne pomoči EU, analizirali pogoje programov in opravili pogovore z uslužbenci Komisije, nacionalnimi organi (kot so resorna ministrstva), grško centralno banko, poslovnimi združenji in deležniki ter osebjem MDS, Evropskega mehanizma za stabilnost in OECD. Programi za makroekonomsko prilagoditev Grčije: kljub slabostim je bilo izvedenih nekaj reform, so zapisali revizorji EU Revizorji Sodišča so ugotovili, da so programi za makroekonomsko prilagoditev Grčije zagotovili kratkoročno finančno stabilnost in omogočili nekaj napredka glede reform. Vendar si je Grčija na podlagi programov opomogla le deloma. Sodišče je ugotovilo tudi, da Komisija ni imela predhodnih izkušenj z upravljanjem takšnega postopka, da pogoji iz programov niso bili ustrezno prednostno razvrščeni glede na njihovo pomembnost in niso bili vključeni v širšo strategijo za državo in da so bile makroekonomske predpostavke za programe slabo utemeljene. To posebno poročilo je bilo predstavljeno Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in institucionalnim deležnikom v Grčiji. Poročilu je bilo namenjene veliko medijske pozornosti in je imelo največjo medijsko pokritost od vseh posebnih poročil Sodišča v letu 2017.

21 Dejavnosti Sodišča 19 Pomembne prireditve 40-letnica ustanovitve Evropskega računskega sodišča 12. oktober 2017, Hémicycle, Luxembourg Štiridesetletnico ustanovitve Sodišča smo obeležili z urad no slovesnostjo, ki so se je udeležili tudi njuni kraljevi visokosti veliki vojvoda luksemburški in velika vojvodinja luksemburška ter predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel. Poleg slovesnosti je Sodišče priredilo tudi letno konferenco, na kateri so se zbrali vodje vrhovnih revizijskih institucij (VRI) držav članic Evropske unije (Odbor za stike) ter držav kandidatk in potencialnih kandidatk. Uvodni nagovor je imel predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne, na slovesnosti pa so spregovorili tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Od leve proti desni: član Evropskega računskega sodišča Henri Grethen, predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel, predsednica Estonije Kersti Kaljulaid, predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne; njuni kraljevi visokosti velika vojvodinja luksemburška in veliki vojvoda luksemburški; predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

22 Dejavnosti Sodišča 20 Konferenca Evropskega računskega sodišča o zaposlovanju mladih soočanje z izzivi in iskanje rešitev Konferenca Evropskega računskega sodišča o ukrepanju EU na področju energetike in podnebnih sprememb 10. maj 2017, Evropski parlament, Bruselj 17. oktober 2017, Evropski parlament, Bruselj Ta konferenca je bila organizirana po objavi posebnega poročila Sodišča o jamstvu za mlade, v katerem (in tudi v drugih) je bila preučena uspešnost politik EU za pomoč pri reševanju problema brezposelnosti mladih v državah članicah EU. Na konferenci je potekala razprava med članico Sodišča Iliano Ivanovo, ki je bila pristojna za poročilo, in revizorji ter visokimi predstavniki institucij EU, zavodov za zaposlovanje in mladimi o tem, ali so politike EU prinesle rezultate, in o najboljših možnostih za ukrepanje v prihodnosti. Konferenca je bila sestavni del dela Sodišča v zvezi s panoramskim pregledom ukrepanja EU na področju energetike in podnebnih sprememb, ki ga je Sodišče objavilo septembra 2017, nato pa predstavilo tudi na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP23) v Bonnu. Predstavljala je priložnost, da se deležniki in ključni akterji na tem področju iz javnega in zasebnega sektorja pogovorijo o izzivih v prihodnosti. Sodišče je konferenco organiziralo v sodelovanju s službo Evropskega parlamenta za raziskave. Odprla sta jo član Sodišča Phil Wynn Owen, ki je bil pristojen za poročilo, in Jerzy Buzek, predsednik odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko. Konference so se udeležili predstavniki držav članic, institucij EU, vrhovnih revizijskih institucij, nevladnih organizacij in možganskih trustov ter poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki iz akademskega sveta in revizorji Sodišča. Od leve proti desni: evropska komisarka Marianne Thyssen, podpredsednik Evropskega parlamenta Pavel Telička, predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne, podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova, poslanka Evropskega parlamenta Martina Dlabajová. Od leve proti desni: član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen, poslanec Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, generalni direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Anthony Teasdale.

23 Dejavnosti Sodišča 21 Simpozij Evropskega računskega sodišča o analizi učinka predpisov 23. in 24. november 2017, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg Na tem dvodnevnem simpoziju, na katerem je potekala razprava o analizi učinka predpisov, se je zbralo okoli 100 udeležencev iz akademskih krogov, možganskih trustov, raziskovalnih središč, mednarodnih organizacij ter evropskih, nacionalnih in lokalnih institucij. Ti so svoje prispevke predložili na podlagi javnega poziva ter jih predstavil in o njih razpravljali na simpoziju. Simpoziju je predsedovala članica Evropskega računskega sodišča Danièle Lamarque, organiziran pa je bila v sodelovanju z znanstveno revijo Politiques et management public. Odnosi z deležniki iz drugih institucij Sodišče tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom EU in nacionalni parlamenti. To je bistvenega pomena, saj je učinek njegovega dela v veliki meri odvisen od tega, kako ti uporabljajo njegove revizijske rezultate in priporočila. Zato je pomembno tudi, da Sodišče pri načrtovanju svojega bodočega revizijskega dela upošteva njihove pripombe. Evropski parlament Predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne je februarja 2017 predstavil delovni program Sodišča konferenci predsednikov odborov organu Evropskega parlamenta, ki usklajuje delo odborov. Pri tem je pozval vse stalne parlamentarne odbore, naj predlagajo potencialne revizijske naloge za delovni program za leto Tri četrtine parlamentarnih odborov je predložilo svoje predloge, Sodišče pa je doslej pri svojem delu upoštevalo okoli dve tretjini. Od leve proti desni: profesorica na univerzi v Antwerpnu Patricia Popelier, profesor na univerzi v Paris II Thomas Perroud, članica Evropskega računskega sodišča Danièle Lamarque, profesor na Institut Supérieur du Commerce de Paris Jean-Raphaël Pellas, profesorica na univerzi Comenius v Bratislavi Katarina Staronova. Izmenjava mnenj s konferenco predsednikov odborov Evropskega parlamenta in njeno predsednico Cecilio Wikström.

24 Dejavnosti Sodišča 22 Aprila 2017 se je predsednik Lehne udeležil razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o razrešnici za leto Septembra 2017 je letno poročilo Sodišča za leto 2016 predstavil Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT), oktobra pa na plenarnem zasedanju. Predsednik Lehne je bil novembra 2017 povab ljen na srečanje s konferenco predsednikov političnih skupin Evropskega parlamenta, da bi skupaj razpravljali o strategiji in delovnem programu Sodišča. Člani Sodišča redno predstavljajo njegova poročila in drugo delo Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT). V tem letu je imelo Sodišče pred tem odborom skoraj 60 predstavitev. Člani Sodišča izmenjujejo mnenja tudi z drugimi stalnimi odbori in delegacijami. V letu 2017 je Sodišče svoja poročila predstavilo na 23 takšnih sejah, večinoma v odborih za kmetijstvo in razvoj podeželja, za industrijo, raziskave in energetiko ter v odborih za regionalni razvoj ter zaposlovanje in socialne zadeve. Poleg tega so se člani Sodišča udeležili sestankov koordinatorjev Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, saj so ti izrazili poseben interes za naše delo. Evropski parlament je pozval Sodišče, naj svoje posebno poročilo o migracijskih žariščnih točkah predstavi na njegovi konferenci o upravljanju migracij. Svet Junija 2017, v času malteškega predsedovanja Svetu EU, sta se predsednik Lehne in član Sodišča Leo Brincat (Malta) v Valetti (Malta) sestala z malteško ministrico za evropske zadeve Heleno Dalli in parlamentarnim sekretarjem za evropske sklade in socialni dialog Aaronom Farrugio. Septembra 2017, ko je Svetu EU predsedovala Estonija, so se predsednik Sodišča Lehne, član Sodišča Juhan Parts (Estonija) in član Sodišča, pristojen za institucionalne odnose, Rimantas Šadžius v Talinu srečali z estonskim predsednikom vlade Jürijem Ratasom in finančnim ministrom Toomasom Tõnistejem. Med letom so Sodišče v Luxembourgu obiskali predstavniki obeh predsedstev Sveta EU. Novembra 2017 je predsednik Lehne predstavili letno poročilo Sodišča finančnim ministrom EU na seji Sveta ECOFIN (ekonomske in finančne zadeve) v Bruslju. Na delovni ravni je glavni sogovornik Sodišča Odbor Sveta za proračun, ki se ukvarja z vsemi finančnimi vprašanji, vključno s postopkom za podelitev razrešnice. V letu 2017 so se revizorji Sodišča udeležili več srečanj z drugimi pripravljalnimi telesi Sveta, predvsem delovnimi skupinami Sveta za strukturne ukrepe, okolje in finančna kmetijska vprašanja, in jim predstavili svoja poročila. Predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani na tiskovni konferenci po srečanju z vodji političnih skupin v Evropskem parlamentu novembra 2017 v Strasbourgu. Obisk malteškega finančnega ministra Edwarda Sciclune (desno) na Evropskem računskem sodišču 29. marca Na sliki s članom Sodišča Leom Brincatom (levo) in predsednikom sodišča Klausom-Heinerjem Lehnejem (v sredini).

25 Dejavnosti Sodišča 23 Vlade in parlamenti držav članic Med letom 2017 se je predsednik Klaus-Heiner Lehne srečal s številnimi visokimi vladnimi predstavniki v državah članicah EU, med drugim s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo v Varšavi, portugalskim predsednikom Marcelom Rebelo de Souso in predsednikom vlade Antóniem Costo v Lizboni, španskim predsednikom vlade Marianom Rajoyem v Madridu ter francosko ministrico za evropske zadeve Nathalie Loiseau, ministrom za javno upravo in proračun Géraldom Darmaninom v Parizu, sestal pa se je tudi s Sabine Thillaye, predsednico odbora za evropske zadeve državnega zbora. Na teh obiskih so ga spremljali člani Evropskega računskega sodišča Janusz Wojciechowski (Poljska), João Figueiredo (Portugalska), Baudilio Tome Muguruza (Španija) in Danièle Lamarque (Francija). V letu 2017 so člani Sodišča predstavili letno poročilo za leto 2016 nacionalnim parlamentom v štirinajstih državah članicah: v Češki republiki, Grčiji, Španiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Finskem in na Švedskem. Več posebnih poročil so predstavili tudi pristojnim odborom nacionalnih parlamentov. Srečanje s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo (Varšava, februar 2017). Srečanje s španskim predsednikom vlade Marianom Rajoyjem (Madrid, marec 2017). Srečanje s francoskim ministrom za javno upravo in proračun Géraldom Darmaninom (Pariz, december 2017).

26 Dejavnosti Sodišča 24 Sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami Odbor za stike vrhovnih revizijskih institucij držav članic V letu 2017 je Sodišče gostilo in vodilo letno srečanje odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij (VRI) 28 držav članic EU. Razprave so bile osredotočene na vlogo VRI pri ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov EU v nacionalne in nadnacionalne vladne institucije. Sodišče je prav tako prispevalo k dejavnostim delovnih teles za bančno unijo EU, strukturne sklade, strategijo Evropa 2020, revizijo fiskalne politike, davek na dodano vrednost, računovodske standarde za javni sektor v državah članicah EU (IPSAS) ter preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter bolj proti njim, ali je pri teh dejavnostih sodelovalo. Mreža VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU Sodišče podpira tudi VRI držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo *, Črna gora, Srbija in Turčija), v glavnem v okviru mreže, ki je podobna odboru za stike. Skozi vse leto 2017 je devet revizorjev iz VRI, ki sodelujejo v mreži, sodelovalo v našem programu pripravništev. Poleg tega je Sodišče aktivno prispevalo k več sestankom in dejavnostim mreže, v okviru katerih so bile obravnavane teme, kot je boj proti goljufijam in korupciji, ter organizirane delavnice o reviziji računovodskih izkazov in reviziji skladnosti. Sodišče je sodelovalo tudi pri vzporedni reviziji smotrnosti poslovanja na področju javnega naročanja, ki jo je vodila vrhovna revizijska institucija Švedske. Oktobra 2017 je Sodišče gostilo in sodelovalo na srečanju vodij VRI, ki sodelujejo v mreži, na katerem je bil sprejet delovni načrt za leto 2018 in pozneje. * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. Sestanek odbora za stike EU, 12. in 13. oktober 2017, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg. Razprava odbora EU za stike v konferenčni dvorani Evropskega računskega sodišča.

27 Dejavnosti Sodišča 25 INTOSAI IN EUROSAI V letu 2017 je Sodišče še naprej dejavno sodelovalo pri dejavnostih organizacije INTOSAI, zlasti kot podpredsednik odbora za strokovne standarde in kot član njegovih pododborov za revizije računovodskih izkazov in računovodstvo, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja. Prav tako je dejavno sodelovalo pri dejavnostih drugih delovnih teles organizacij INTOSAI in EUROSAI. Mandat Sodišča kot člana upravnega odbora EUROSAI se je končal z X. kongresom EUROSAI maja INTOSAI Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij. EUROSAI Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij. Delovna skupina organizacije EUROSAI za okoljsko revidiranje, oktober 2017, Evropsko računsko sodišče, Luxembourg.

28 Upravljanje Sodišča 26 Kolegij članov Revizijski senati in odbori Mandat članov Evropskega računskega sodišča traja šest let z možnostjo ponovitve. Člani svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije. Ob nastopu mandata slovesno prisežejo pred Sodiščem Evropske unije. Kolegij šteje 28 članov po enega iz vsake države članice EU. Vsakega člana Sodišča posebej imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih njihove matične države članice. Leta 2017 je Svet imenoval dva nova člana Sodišča: Juhana Partsa (Estonija), katerega mandat se je pričel 1. januarja 2017, in Ildikó Gáll-Pelcz (Madžarska), katere mandat se je pričel 1. septembra Člani so razporejenih v enega od petih senatov Sodišča, v okviru katerih se sprejemajo poročila, mnenja in druge publikacije na podlagi pregledov. Delo vsakega senata je usmerjeno v teme, povezane z določenimi politikami EU. Vsak senat vodi dekan, ki ga med seboj izvolijo člani istega senata. Vsak član je odgovoren za svoje revizijske naloge. Članom pri delu pomagajo njihovi kabineti. Decembra 2017 so bili dekani petih senatov: Phil Wynn Owen (Združeno kraljestvo), Iliana Ivanova (Bolgarija), Karel Pinxten (Belgija), Baudilio Tomé Muguruza (Španija) in Lazaros S. Lazarou (Ciper). Danièle Lamarque (Francija) je predsedovala odboru Sodišča za kontrolo kakovosti revizij, Rimantas Šadžius (Litva) pa je bil pristojen za usklajevanje medinstitucionalnih odnosov Sodišča. Odločitve o širših strateških in upravnih vprašanjih sprejme upravni odbor in po potrebi kolegij članov. Obema predseduje predsednik. Predsednik Člani izmed sebe izvolijo predsednika za obdobje treh let z možnostjo ponovitve mandata. Predsednik je primus inter pares prvi med enakimi. Poleg svojih drugih obveznosti nadzira smotrnost dela Sodišča in institucijo zastopa v zunanjih odnosih. Septembra 2016 je bil za predsednika Sodišča izvoljen Klaus-Heiner Lehne (Nemčija). V letu 2017 so imeli člani Sodišča 21 sestankov kolegija. Fotografija sestanka kolegija na dan 7. septembra 2017.

29 Upravljanje Sodišča 27 Evropsko računsko sodišče: organigram z dne 31. decembra 2017 Predsednik Klaus-Heiner LEHNE Nemčija Senat I Trajnostna raba naravnih virov Senat II Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje Senat III Zunanji ukrepi, varnost in pravica Senat IV Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo Senat V Financiranje in upravljanje Unije Članica odbora za kontrolo kakovosti revizij Dekan Dekan Dekan Dekan Dekan Phil WYNN OWEN Združeno kraljestvo Iliana IVANOVA Bolgarija Karel PINXTEN Belgija Baudilio TOMÉ MUGURUZA Španija Lazaros S. LAZAROU Ciper Danièle LAMARQUE Francija Nikolaos MILIONIS Grčija Henri GRETHEN Luksemburg Hans Gustaf WESSBERG Švedska Kevin CARDIFF Irska Pietro RUSSO Italija Janusz WOJCIECHOWSKI Poljska Ladislav BALKO Slovaška Ville ITÄLÄ Finska Neven MATES Hrvaška Jan GREGOR Češka republika Samo JEREB Slovenija George PUFAN Romunija Bettina JAKOBSEN Danska Alex BRENNINKMEIJER Nizozemska Mihails KOZLOVS Latvija João FIGUEIREDO Portugalska Oskar HERICS Avstrija Juhan PARTS Estonija Rimantas ŠADŽIUS Litva Leo BRINCAT Malta Ildikó GÁLL-PELCZ Madžarska

30 Upravljanje Sodišča 28 Strategija Obdobje naslednjih treh let bo za Evropsko unijo odločilno, saj bodo sprejete ključne odločitve. Sodišče se zaveda, da so za uspešno spoprijemanje z izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija, potrebne jasne, zanesljive in dostopne informacije za državljane EU. Ti morajo videti, da poslovanje EU temelji na integriteti in načelu vladavine prava ter da EU skrbno porablja davkoplačevalski denar, ima jasne cilje ter dosega obljubljene rezultate. Sodišče kot zunanji revizor lahko odločilno prispeva k temu. Julija 2017 je Sodišče objavilo svojo strategijo za obdobje , v kateri so opredeljeni štirje strateški cilji: zagotavljanje jasnosti sporočil za občinstvo Sodišča, povečanje osredotočenosti na vidike smotrnosti v delovanju EU, povečanje dodane vrednosti izjave o zanesljivosti, prilagajanje organizacije Sodišča njegovim izdelkom. Strategija Sodišča za obdobje : krepitev zaupanja z neodvisnimi revizijami Navsezadnje pri EU ne gre za številke, ampak za ljudi Sodišče z neodvisnim revidiranjem zagotavlja uvid v to, kaj pri porabi in drugih dejavnostih EU deluje in kaj ne, pomaga državljanom EU pri odločanju o tem, ali lahko institucijam EU zaupajo, da bodo zanje dosegale rezultate, in tako pripomore h krepitvi zaupanja v EU. Za to pa mora biti revizijsko delo Sodišča povezano z zadevami, ki so pomembne za njegove končne deležnike evropske državljane. Strategija za obdobje opredeljuje pet prednostnih področij dela Evropskega računskega sodišča v prihodnjih letih. Trajnostna uporaba naravnih virov in podnebne spremembe Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje Izzivi v zvezi z migracijami, varnostjo in svetovnim trajnostnim razvojem Delujoč enotni trg in vzdržna monetarna unija Odgovorno in učinkovito financiranje in upravljanje Unije

31 Upravljanje Sodišča 29 Proces oblikovanja strategije Sodišča je močno temeljil na posvetovanju, tako interno kot z zunanjimi deležniki. Sodišče je o svoji strategiji razpravljalo z zaposlenimi, poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki držav članic EU, Evropsko komisijo, drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami in neinstitucionalnimi deležniki, kot so predstavniki akademskih krogov, možganskih trustov, nevladnih organizacij (NVO) in revizorji iz zasebnega sektorja. Sodišče je skupaj s konferenco predsednikov odborov Evropskega parlamenta sprejelo postopek, na podlagi katerega lahko vsi stalni odbori Evropskega parlamenta Sodišču v razmislek predlagajo morebitne revizijske teme. Delovni program Sodišča za leto 2018 je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu). Strategija Sodišča za obdobje je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu). Merjenje smotrnosti poslovanja Program dela Januarja 2017 je Sodišče sprejelo nove postopke načrtovanja, ki so bili prvič uporabljeni za letni delovni program za leto 2018, ki je bil objavljen oktobra lani. Glavne spremembe pri načrtovanju dela Sodišča so: priprava portfelja revizijskih nalog na ravni celotnega Sodišča, centralizirani postopek izbora od zamisli do morebitnih revizijskih nalog in končnega predloga za revizijo, fleksibilnejše dodeljevanje virov v revizijske senate in med njimi v skladu z delovno obremenitvijo, razširitev portfelja izdelkov z revizijskimi nalogami, na podlagi katerih se pripravijo publikacije na podlagi pregledov, opredelitev prioritetnih revizijskih nalog s krajšimi roki. V obdobju je Sodišče za informiranje poslovodstva o napredku pri doseganju ciljev, podporo odločanju in informiranje deležnikov o smotrnosti svojega poslovanja uporabljalo sedem ključnih kazalnikov smotrnosti poslovanja. Ti so namenjeni merjenju ključnih elementov kakovosti in učinka našega dela, pri čemer je posebna pozornost namenjena mnenju ključnih deležnikov ter naši učinkovitosti in uspešnosti pri uporabi virov. V letu 2018 bo začel veljati posodobljen sklop kazalnikov smotrnosti poslovanja, ki se bo uporabljal v obdobju Kakovost in učinek dela Sodišča Kakovost in učinek svojih poročil je Sodišče ocenilo na podlagi ocen deležnikov, pregledov strokovnjakov in nadaljnjega ukrepanja, ki je rezultat priporočil Sodišča za izboljšanje finančnega poslovodenja EU. Poleg tega Sodišče spremlja svojo prisotnost v medijih.

32 Upravljanje Sodišča 30 Ocena deležnikov Sodišče je zaprosilo svoje glavne deležnike in strokovnjake iz drugih institucij (Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor in Odbor Evropskega parlamenta za proračun, Odbor Sveta za proračun, glavne revidirance v Komisiji in agencijah EU ter vodje VRI EU), naj ocenijo poročila, ki jih objavlja. Podobno kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2017 velika večina vprašanih uporabnost in učinek poročil Sodišča ocenila kot dobra ali zelo dobra. Ocena deležnikov Uporabnost poročil zelo velika velika srednja slaba Verjetni učinek poročil zelo slaba 5 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % zelo velik velik srednji slab zelo slab Pregledi strokovnjakov Vsako leto neodvisni zunanji strokovnjaki pregledajo vsebino in predstavitev vzorca naših poročil zaradi ocene kakovosti. Leta 2017 so pregledovalci ocenili šest posebnih poročil * in letni poročili za leto Na štiristopenjski lestvici z ocenami od zelo slabo (1) do zelo dobro (4) so ocenili kakovost različnih elementov poročil. Rezultati se v zadnjih letih niso veliko spreminjali, kar kaže na zadovoljivo kakovost naših poročil. Pregledi poročil Sodišča, ki so jih opravili strokovnjaki ,3 3,2 3,3 * V letu 2017 so pregledovalci ocenili posebna poročila Sodišča št. 3/2017, št. 4/2017, št. 5/2017, št. 10/2017, št. 14/2017 in št. 17/2017) , Ocena kakovosti

33 Upravljanje Sodišča 31 Nadaljnje ukrepanje na podlagi naših priporočil Sodišče je med letom sistematično spremljalo, koliko so revidiranci izvedli njegova priporočila. Izvajanje priporočil Sodišča po letih, v katerih so bila izrečena 100 % Do konca leta 2017 je bilo izvedenih 92 % priporočil, ki jih je izreklo leta % 60 % 40 % 92 % 80 % 59 % 53 % 20 % 0 % Prisotnost v medijih Sodišče spremlja tudi medijsko pokritost svojega dela in institucije. V letu 2017 so 65 % omemb dela Sodišča in institucije v spletnih medijih predstavljala posebna poročila. Teme, obravnavane v medijih 31 % V splošnem je bila medijska pokritost posebnih poročil v letu 2017 za 11 % večja kot v letu poprej. Posebna poročila Sodišča, ki so bila v letu 2017 deležna največjega odziva medijev, so bila posebna poročila o grški finančni krizi, migracijskih žariščnih točkah, nadzoru ribištva, ozelenitvi skupne kmetijske politike in omrežju Natura % 65 % Evropsko računsko sodišče na splošno Letni poročili Posebna poročila

34 Upravljanje Sodišča 32 Povečanje medijske pokritosti posebnih poročil Sodišča v letu 2017 je odraz trenda, ki ga je opaziti že nekaj let. Število spletnih člankov se je z manj kot leta 2013 povečalo na skoraj leta 2017, povprečna pokritost posebnih poročil pa z manj kot 30 člankov na poročilo v letu 2013 na skoraj 130 v letu Največja pokritost: o posebnem poročilu Sodišča o grški finančni krizi je bilo objavljenih več kot spletnih člankov in objav v družabnih medijih Posebna poročila Evropskega računskega sodišča povprečna spletna medijska pokritost na posebno poročilo Poraba virov Od začetka revizijske naloge do sprejetja poročila Sodišče v okviru merjenja smotrnosti poslovanja ocenjuje svojo porabo virov, zlasti svojo sposobnost za opravljanje pravočasnih revizij, izvedbo programa dela in zagotavljanje strokovnosti svojih uslužbencev. Trajanje revizij Leta 2017 je od začetka revizijske naloge do sprejetja posebnega poročila preteklo povprečno 14,6 meseca. To je najmanj od začetka obdobja Pri osmih poročilih, objavljenih v letu 2017 (29 %), je Sodišče za revizijo potrebovalo manj kot 13 mesecev. Čas do objave je v povprečju trajal 16 mesecev, približno dva meseca manj kot v letu Ta pozitiven trend kaže na to, da so ukrepi, sprejeti za doseganje ciljnega trajanja 13 mesecev, ki jih določa finančna uredba, obrodili sadove

35 Upravljanje Sodišča 33 Objava poročil Leta 2017 je Sodišče objavilo 65 % svojih posebnih poročil, kakor je bilo sprva načrtovano. Preostala poročila so bila odložena in bodo objavljena leta Tudi letni poročili in vsa specifična letna poročila je Sodišče objavilo v skladu z načrtom. Strokovno usposabljanje V skladu s priporočili, ki jih je objavila Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, skuša Sodišče svojim revizorjem zagotoviti povprečno 40 ur (pet dni) strokovnega usposabljanja na leto. Leta 2017 je bil ta cilj ponovno presežen, saj je znašalo število dni strokovnega usposabljanja za vsakega revizorja 6,7. Če se zajame tudi jezikovno usposabljanje, ki je potrebno, da lahko naši revizorji svoje delo učinkovito opravljajo v vseh državah članicah EU, so revizorji Sodišča v letu 2017 opravili povprečno po 8,3 dneva usposabljanja. Povprečno število dni strokovnega usposabljanja po revizorju na leto Dnevi ,2 7,0 6, Cilj 5 dni Sodišče skuša za vse druge zaposlene letno zagotoviti povprečno 16 ur (dva dni) nejezikovnega strokovnega usposabljanja za vsakega zaposlenega. V letu 2017 je bil ta cilj dosežen, saj sta bila v povprečju zagotovljena 2,3 dneva.

36 Uslužbenci Sodišča 34 Odobrena delovna mesta Leta 2017 smo zaključili 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v petletnem obdobju , ki je bilo potrebno v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju iz decembra Ob koncu leta 2017 je bilo v naši instituciji zaposlenih 853 uradnikov in začasnih uslužbencev, od katerih jih je bilo 548 zaposlenih v revizijskih senatih, vključno s 118 zaposlenimi v kabinetih članov. Odobrena delovna mesta Evropskega računskega sodišča Total Revizija Prevajanje Uprava Predsedstvo Zaposlovanje Uslužbenci Sodišča imajo raznolika akademska in strokovna znanja in izkušnje. Politika zaposlovanja Sodišča upošteva splošna načela in pogoje za zaposlovanje v institucijah EU ter spodbuja enake možnosti na vseh ravneh. Delovno silo Sodišča sestavljajo uradniki, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas. Javne natečaje v splošnem organizira Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Leta 2017 je Sodišče zaposlilo 72 uslužbencev: 29 uradnikov, 13 začasnih uslužbencev, 24 pogodbenih uslužbencev (od katerih jih je sedem zapustilo Sodišče še pred koncem leta) in šest napotenih nacionalnih strokovnjakov. Omogočilo je tudi 71 mest za delovno prakso v trajanju od treh do petih mesecev, namenjenih univerzitetnim diplomantom.

37 Uslužbenci Sodišča 35 Starostni profil Starostni profil uslužbencev z aktivnim statusom na Sodišču na dan 31. decembra 2017 kaže, da je skoraj polovica uslužbencev stara 44 let ali manj. 31 od 68 direktorjev in vodilnih upravnih uslužbencev (46 %) je starih 55 let ali več. To bo privedlo do prenove poslovodstva v naslednjih petih do desetih letih, ko se bodo ti upokojili. Starostni profil ,3 % 2,3 % 0,4 % 4,8 % 7,6 % 10,8 % 17,0 % 21,0 % 18,7 % 17,1 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % Uravnotežena zastopanost spolov Naša institucija si prizadeva, da pri zaposlovanju izvaja politiko enakih možnosti na vseh stopnjah poklicne poti zaposlenih. Na splošno je Sodišče doseglo enak delež moških in žensk med zaposlenimi, med revizorji in upravnimi uslužbenci pa je 43 % žensk. V zadnjih letih je Sodišče povečalo delež žensk na vodstvenih položajih v revizijskih senatih, in sicer s 7 % leta 2015 na skoraj 20 % leta Sodišče si prizadeva za še bolj uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh vodstva. Poleg tega se bodo v okviru politike enakih možnosti za obdobje obravnavala vprašanja starosti in invalidnosti. Uravnotežena zastopanost spolov po stopnji odgovornosti Asistenti in tajniki Revizorji in upravni uslužbenci Poslovodni delavci 34 % 57 % 63 % 66 % 43 % 37 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Podrobnejše informacije o državljanstvu in spolu vodstvenega osebja so navedene v naslednji tabeli.

38 Uslužbenci Sodišča 36 Poslovodni delavci po državljanstvu in spolu na dan 31. decembra 2017 Državljanstvo* Direktorji Vodilni upravni uslužbenci BELGIJSKO BOLGARSKO ČEŠKO 25 DANSKO NEMŠKO ESTONSKO IRSKO GRŠKO 37 % Poslovodni delavci skupaj % 43 ŠPANSKO FRANCOSKO HRVAŠKO ITALIJANSKO CIPRSKO LATVIJSKO LITOVSKO LUKSEMBURŠKO MADŽARSKO Direktorji % Vodilni upravni uslužbenci 57 MALTEŠKO NIZOZEMSKO AVSTRIJSKO POLJSKO Poslovodni delavci skupaj % PORTUGALSKO ROMUNSKO SLOVENSKO SLOVAŠKO FINSKO ŠVEDSKO BRITANSKO * Po protokolarnem vrstnem redu držav članic.

39 Podpora revidiranju 37 Strokovno usposabljanje Prevajanje Nenehno usposabljanje je ključno za to, da bo Sodišče kos izzivom prihodnosti. Tudi v letu 2017 je Sodišče širilo obseg usposabljanj, ki jih ponuja, vključno z vse večjim številom e-usposabljanj in usposabljanj s kombiniranim učenjem. Tudi v tem letu je organiziralo uspešne predstavitve, na katerih notranji ali zunanji strokovnjaki predstavljajo razvoj na področju revizij ali teme, povezane z delom revizorjev. Organizirali smo tudi več dejavnosti usposabljanja in prireditve, na katerih so strokovnjaki iz drugih vrhovnih revizijskih institucij delili svoje znanje in dobre prakse o revizijah smotrnosti poslovanja in računovodskih izkazov. Dober primer za to je vsakoletni dan usposabljanja, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Univerzo v Luxembourgu novembra 2017 in se ga je udeležilo več kot 300 zaposlenih. V tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim inštitutom za javno upravo (EIPA) in Evropsko šolo za upravo si Sodišče prizadeva, da bi svojim zaposlenim nudilo vrsto usposabljanj, vključno s strokovnimi tečaji na področju revidiranja in razvoju mehkih veščin, pa tudi jezikovnimi tečaji, povezanimi z delom. Poleg tega je Sodišče podpiralo zaposlene pri pridobivanju ali ohranjanju strokovnih kvalifikacij in certifikatov na področjih, povezanih z vlogo in delom Sodišča. Tudi v tem letu je Sodišče z Univerzo v Loreni (Nancy, Francija) sodelovalo pri podiplomskem univerzitetnem študiju revidiranja javnih organizacij in politik ter magistrskem programu vodenja javnih organizacij. Sklenilo je tudi sporazum o sodelovanju z Evropskim univerzitetnim inštitutom (EUI) v Firencah (Italija). V letu 2017 je sklenilo partnerstvo z Univerzo v Pisi (Italija) in združenjem pooblaščenih računovodskih strokovnjakov (Association of Certified Chartered Accountants, ACCA), da bi organizirali poletno šolo javnega revidiranja in odgovornosti. V tem letu je bila podeljena nagrada Sodišča za raziskave na področju revidiranja javnega sektorja za leto 2016 za zmagovalno akademsko delo, nagrado pa bo Sodišče podelilo tudi v letu V direktoratu Sodišča za prevajanje, jezikovne storitve in objave je bilo prevedenih in pregledanih več kot strani. Sodišče si je še naprej prizadevalo za racionalizacijo prevajalskih procesov in zmanjšanje stroškov, povezanih z njimi. Na primer, za povečanje učinkovitosti vse prevajalske ekipe Sodišča zdaj uporabljajo skupno delovno platformo. Sodišče si prizadeva, da bi bili njegovi prevajalci čim bolj vključeni v ključne dejavnosti in da bi se ustvarjale dodatne sinergije z revizorji. V letu 2017 so prevajalci Sodišča predvsem vse pogosteje zagotavljali podporo revizorjem pri pripravi posebnih poročil in letnih poročil. Zagotavljali so tudi jezikovno podporo revizorjem na 38 revizijskih obiskih. Informacijska tehnologija Direktorat Sodišča, pristojen za IT, z racionalizacijo informacijskih tokov na podlagi sodobne in varne tehnologije ključno prispeva k revizijskemu procesu. Na področju upravljanja dokumentov je Sodišče doseglo nadaljnji napredek, ki omogoča, da so procesi za pripravo, odobritev in objavo dokumentov popolnoma digitalni. Sodišče je vzpostavilo poenostavljeno orodje za omogočanje oddaljenega dostopa prek mobilnih naprav. Sistemi so bili nadgrajeni na Windows 10 in SharePoint Da bi lahko še bolj izkoriščalo medinstitucionalne sinergije, je Sodišče prešlo na nove sisteme za upravljanje revizijskih obiskov in službenih potovanj ter usposabljanj, ki jih uporabljajo tudi druge institucije EU. Vse posodobitve in rezultati so bili doseženi ob ustreznem obvladovanju tveganj in zagotavljanju varnosti operacij in neprekinjenega poslovanja. Tudi v tem letu je Sodišče izvajalo shemo za nagrajevanje uspešnosti zaposlenih, ki niso na vodstvenih mestih, ki jim omogoča udeležbo na specifičnih zunanjih usposabljanjih.

40 Podpora revidiranju 38 Stavbe K2 Sodišče ima trenutno v lasti tri stavbe (K1, K2 in K3), v najemu pa pisarniške prostore, v katerih je center za vnovično vzpostavitev delovanja IT po morebitni nesreči, vse v Luxembourgu. K1 Stavba K2 je bila odprta leta V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče ter fitnes center. Vrhnje nadstropje se uporablja izključno za tehnično opremo. V preostalih nadstropjih so pisarne za največ 241 uslužbencev, sejne sobe, konferenčna dvorana s kabinami za tolmačenje, sobe za videokonference, kavarna in osnovni kuhinjski prostori. V stavbi K2, ki je bila odprta leta 1988, so pisarne za največ 310 zaposlenih in sejne sobe. V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema, skladiščni prostori, knjižnica in glavni arhiv, vrhnje nadstropje pa se v celoti uporablja za tehnično opremo. Stavba K1 je bila posodobljena leta 2008, da bi ustrezala nacionalnim zdravstvenim, varnostnim in okoljskim zahtevam. Tehnologija v stavbi K1 je bila, kolikor je bilo mogoče, prilagojena tako, da je združljiva s tisto, ki se uporablja v stavbah K2 in K3. Tako vse tri stavbe delujejo kot ena združena tehnična enota. Sodišče je začelo študijo za oceno izvedljivosti uvedbe delovnega okolja, prilagojenega različnim dejavnostim, in nadgradnje tehničnih instalacij v stavbi K2. Študija je pokazala, da obstajajo možnosti za optimizacijo organizacije delovnega okolja in da je treba nekatere tehnične instalacije nadgraditi. Podrobna študija za ta projekt bo izvedena leta 2018, dela pa se bodo predvidoma začela leta Kot sta se marca 2014 dogovorila Svet in Evropski parlament, se bodo stroški te posodobitve krili iz preostalega proračuna za projekt izgradnje stavbe K3, ki je bil dokončan pred nekaj leti. Varnostni in nadzorni center m 2 2 K m K m K3 Leto izgradnje m Skupna bruto površina (m²) Delovna mesta

41 Podpora revidiranju 39 K3 Ravnanje z okoljem Stavba K3 je bila odprta leta V kletnih etažah so parkirišča, tehnična oprema in skladišče, razkladalne rampe, odlagališče odpadkov, tiskarna, kuhinje in arhivi. Pritličje zajema restavracijo, kavarno in prostore za usposabljanje. V stavbi so tudi pisarne za 503 uslužbence, sejne sobe in soba za IT. V šestem nadstropju so sobe za sprejem, kuhinja in prostori za tehnično opremo. Stavba K3 je na podlagi metodologije BREEAM, ki je najnaprednejša metodologija za ocenjevanje in certificiranje trajnosti stavb, dobila oceno zelo dobro. Projekt Varno delovno mesto V letu 2017 je projekt za izboljšanje varnosti Sodišča in osebja napredoval po načrtu. Novi varnostni in nadzorni center, zunanji akreditacijski center in center za nadzor dostopa osebja in obiskovalcev bodo začeli obratovati leta Sodišče meni, da je kot institucija EU pri vseh svojih dejavnostih dolžno uporabljati načela smotrnega ravnanja z okoljem in je zavezano temu, da nenehno zmanjšuje svoj vpliv na okolje. Sodišče je leta 2017 pridobilo certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Zdaj uspešno upravlja sistem ravnanja z okoljem v skladu z načeli EMAS in v celoti izpolnjuje zahteve na podlagi certifikata standarda ISO : Cilj Sodišča je sistematično znižanje naših emisij CO 2. V letu 2017 so bile že tretje leto zapored analizirane emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti Sodišča (tj. ogljični odtis). Rezultati te študije so na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).