Prva igra z žogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA TOMICA MATEŠIĆ LJUBLJANA, 2008

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT RAZVOJ VATERPOLA V CELJU OD ZAČETKOV DO LETA 1959 DIPLOMSKA NALOGA MENTOR: doc. dr. Tomaţ Pavlin RECENZENT: izr. prof. dr. Damir Karpljuk KONZULTANT: asist. dr. Milan Hosta AVTOR: Tomica MATEŠIĆ LJUBLJANA,

3 ZAHVALA Zahvaljujem se Sašku Dopliharju in Juretu Godcu, dvema izmed prvih celjskih vaterpolistov, ki sta odprto spregovorila o začetkih vaterpola na Celjskem in mi tako omogočila celosten vpogled v takratno dogajanje. Velika zahvala tudi Jerneji Tanšek za pomoč pri izdelavi diplomske naloge. 2

4 Ključne besede: vaterpolo, zgodovina, ŢPK Celje, Neptun, Celje, šport. DIPLOMSKA NALOGA: RAZVOJ VATERPOLA V CELJU OD ZAĈETKOV DO LETA 1959 Tomica Matešić Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2007 Število strani: 65; število slik: 27; število prilog: 1; IZVLEČEK Zaĉetki vaterpola v Celju segajo v leto 1950, ko so se prvi zanesenjaki zaĉeli ukvarjati s to športno panogo pri»levškem mostu". Naslednje leto so ustanovili pod okriljem ţeleznic Ţelezniĉarski plavalni klub Celje. Z njihovo pomoĉjo so uredili zasilno kopališĉe, ki so ga poimenovali Ţabjek, tako da so lahko trenirali in tekmovali doma. Tekmovanja so se vrstila za tekmovanji in v sezoni 1954 so postali prvaki štajerske skupine II slovenske lige. V letu 1955 pa je klub splaval na suho, saj je Savinja v veliki poplavi odnesla»bazen«. Zaradi tega so morali celjski plavalci in vaterpolisti trenirati in nastopati zunaj Celja v okoliških bazenih. Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK Ţelezniĉarski plavalni klub v Neptun. Pod njegovim vodstvom so priprave za gradnjo bazena stekle bolj sistematiĉno in Celje je 31. avgusta 1957 dobilo olimpijski plavalni bazen. Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Posledica teh prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola Iva Stella. Rezultati sistematiĉnega dela so bili ţe v prvem letu v republiških merilih odliĉni. Pionirji in ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni rezultati nadaljevali, saj so mladinci obranili naslov republiških prvakov. Ob koncu sezone 1959 je trener Ivo Stella zapustil klub in z njegovim odhodom je vaterpolo na Celjskem nekoliko nazadoval, v ospredje pa so stopili plavalci.

5 KAZALO 1. UVOD 3 2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU RAZVOJ VATERPOLA SLOVENIJI 9 3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH LETI 1950 IN PRVI ZAČETKI POGOJI DELA USTANOVITEV ŢELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA ŢPK ŢABJEK LETO PRVA TEKMOVANJA PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA LETO PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE LETO POPLAVA PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE _ REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE LETO DRUŢABNO ŢIVLJENJE HRVAŠKO SLOVENSKA PLAVALNA LIGA REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU NEPTUN CELJE LETO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE _ PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI LETO PREDSEDNIK RADO LOŢAR O RAZMERAH V KLUBU REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA OTVORITVENI TURNIR POKAL CELJA 48 1

6 4.3 LETO PRIHOD TRENERJA IVA STELLA TEKMOVANJA V LETU LETO SLOVENSKA PLAVALNA LIGA SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA ODHOD IVA STELLE ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA 64 2

7 1. UVOD V diplomski nalogi nameravam pojasniti zaĉetke in temeljno obdobje v razvoju vaterpola v Celju. Poskušal bom ugotoviti, kdo so bili zaĉetniki vaterpola v Celju, od kod jim ideja za ukvarjanje s to plavalno športno igro, kako so bili organizirani, kako so potekali treningi in kje so se odvijale tekme. Za omejeno problematiko sem se odloĉil iz veĉ razlogov. Prvi in najpomembnejši razlog je, da nikjer v Celju ni moţno dobiti nekega strnjenega zapisa o zaĉetkih vaterpola v Celju. Ob 50-letnici plavalnega kluba Neptun je bila izdana publikacija, vendar je veĉji poudarek na celotnem plavalnem športu in ne samo na vaterpolu. Drugi pomemben razlog je spoznati specifiĉne okolišĉine, ki so omogoĉile v Celju razvoj plavalnega športa. Tretji razlog pa je subjektivne narave. Sam sem bil namreĉ vrsto let ĉlan ekipe vaterpola v Celju in vaterpolo kot športna panoga me je vzpodbudila k nadaljnjim raziskovanjem. Ker mi je bilo omogoĉeno, da sem se lahko ukvarjal s tem zanimivim športom, bi rad ljudem, ki jih zanima vaterpolo, njegova zgodovina in prvi zaĉetki ter razvoj vaterpola na Celjskem, omogoĉil celosten pogled na to problematiko. 3

8 2. ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU IN PRI NAS 2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VATERPOLA V SVETU Prva igra z ţogo v vodi, ki se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja v Angliji in na Škotskem, je potekala praktiĉno brez pravil ter bila bolj malo podobna današnjemu vaterpolu. Igralci so sedeli na poslikanih lesenih sodih, da so bili videti kot konji, veslali so z rokami ali prirejenimi vesli in z njimi udarjali ţogo. Bolj kot športna igra je bila v ospredju zabava in sprostitev. Od tedaj, ko so igralci»jahali«na plavajoĉih sodih, je ostalo le še ime»waterpolo«, najverjetneje zaradi podobnosti z angleškim nacionalnim športom polom, kjer igralci jahajo na konjih. Prva tekma v vaterpolu je bila odigrana leta 1869 v Glasgowu (Škotska). Vaterpolo kot ga poznamo danes se je razvil iz ragbiju (»rugby football«) podobne igre v vodi. Prva igrišĉa v jezerih in rekah niso bila omejena, namesto golov sta sluţila dva splava ali ĉolna. Igralo se je z ţogo, ki je bila narejena iz indijskega kavĉuka. V prvotnih razliĉicah igre je bilo podajanje in doseganje zadetkov dovoljeno samo z nogami, igro so imenovali nogomet v vodi (»football in the water«in/ali»aquatic soccer«) (Hickok, 2000). Kmalu je bilo ugotovljeno, da je (tudi zaradi moĉnih reĉnih tokov) takšno obvladovanje ţoge v vodi preteţko, zato je bilo dovoljeno prijemanje ţoge z rokami. Zadetek je bil doseţen, ko je igralec z obema rokama poloţil ţogo na nasprotnikov splav.»vratar«je lahko stal na splavu in kadar se je nasprotnikov igralec preveĉ pribliţal je skoĉil nanj ter ga potopil ali odvlekel stran. Potapljanje igralca je bilo nekaj normalnega, zato je igralca z ţogo napadlo tudi po veĉ obrambnih igralcev in niso bili redki primeri, da je kateri od igralcev v borbi za ţogo zaradi pomanjkanja zraka padel v nezavest (Lancaster, 2000). Zaradi teh in še drugih pretepaških vloţkov, ko so igralci ob obraĉunavanju med seboj v vodi pozabili celo na ţogo, je bila igra zelo priljubljena pri gledalcih. Tudi potapljanje ţoge ni bilo prepovedano, zato je bil eden bolj priljubljenih trikov igralcev ta, da so ţogo skrili (pod takrat veĉje) kopalke ter pod kalno vodo, v veĉini naravnih kopališĉih, odplavali do nasprotnikovega splava (Lancaster, 2000). 4

9 V tej fazi razvoja je bila igra predvsem demonstracija moĉi in brutalnosti in ni zahtevala obilo plavalnega znanja in sposobnosti niti spretnosti rokovanja z ţogo. Plavanje, podajanje in preigravanje so bili v tem obdobju redko videni tehniĉni elementi. Slika1: Prva objavljena fotografija vaterpolske tekme. Avtor: T. de Thelstrup, Harper's Weekly Magazine, Februar 28, Leta 1870 so bila v Londonu sprejeta prva pravila za igranje v bazenih. V malem bazenu v Kristalni palaĉi v Londonu je bila leta 1874 odigrana prva uradna vaterpolska tekma. V poskusu hitrejše popularizacije te nove igre, je vidno vlogo odigral veslaški klub "Bournemouth", ki je leta 1876 organiziral tekmovanje in odredil velikost igrišĉa, ki je znašala 50 jardov (45 m), sestavo ekipe, ki je štela 7 igralcev ter uvedel glavnega in dvoje linijskih sodnikov. Leto kasneje se pojavijo prvi goli, ki so bili podobni nogometnim, leta 1885 pa angleška plavalna zveza uradno potrdi novo športno panogo in jo imenuje»nogomet v vodi«. Razliĉnost pravil te igre, ki so bila za vsako pokrajino nekoliko drugaĉna, je narekovalo zvezi, da je izdelala enotna pravila, ki so jih leta 1889 sprejeli vsi angleški klubi. 5

10 Pravila so narekovala razseţnost igrišĉa in golov, prepovedala drţanje in metanje ţoge z obema rokama, zadetek je bil lahko doseţen z metom ţoge v gol, potapljalo se je lahko samo igralca, ki je imel v posesti ţogo, še nekaj let kasneje je bilo prepovedano stanje na tleh. Sledile so medsebojne tekme škotskih in angleških klubov, kmalu zatem pa so organizirali prvenstva Anglije, Škotske in Irske po enotnih pravilih, po katerih, med ostalim, vratar ni smel vreĉi ţoge preko sredine igrišĉa, igralci pa niso smeli voditi (drţati) ţogo pod vodo (Štirn, 2005). V tej obliki se je vaterpolo razvil po vsej Evropi in sicer najprej leta 1894 v Nemĉiji, takoj zatem pa še v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Madţarskem. Slika 2: Slika vaterpolo tekme v 19. stoletju. Avtor: neznan, 6

11 Ameriĉani, ki so igro prevzeli okrog l. 1888, so se navdušili za stari angleški ragbi naĉin igranja (slika 1). Ameriški naĉin igranja je postal zelo popularen, tako da je bilo na prvenstvenih tekmah v Madison Square Garden in Boston's Mechanics Hall tudi gledalcev. Po takšnih pravilih naj bi se igralo tudi na olimpijskih igrah leta 1904 v St. Louisu (ZDA). Evropska moštva se s tem niso strinjala in niso pripotovala v ZDA, zato so na vaterpolskem turnirju na OI leta 1904 sodelovali samo nekateri ameriški klubi (Lancaster, 2000). Naslednja pravila, ki so povzroĉila pomemben preskok v vaterpolski igri, so bila uvedena leta Le - ta so bila: razdelitev na navadne in izkljuĉitvene prekrške ter prekrške za kazenski met ter leta 1949 uvedeno pravilo, ki je igralcem brez posesti ţoge dovoljevalo gibanje tudi po sodnikovem pisku. Do takrat so se namreĉ igralci morali ob vsakem prekršku zaustaviti in obstati na mestu, zaradi ĉesar je bila igra zelo statiĉna. Po olimpijskih igrah v Rimu (1960) je bil sprejet nov niz pozitivnih sprememb. Igra se je razdelila v štiri ĉetrtine, dovoljena je bila menjava igralcev po doseţenem golu ali koncu ĉetrtine. Ob sedmih igralcih v vodi so bile dovoljene še štiri menjave. Leta 1967 je bilo uvedeno pravilo kazenskih toĉk, ki je skoraj uniĉilo vaterpolo. Pravilo je doloĉalo, da se po tretji osebni napaki (izkljuĉitveni prekršek in prekršek v napadu) izvaja štirimetrovka. Pravilo je bilo l ukinjeno (Štirn, 2005). Po olimpijskih igrah 1968 v Mehiki se je zmanjšala kazen za izkljuĉenega igralca na eno minuto. Napad se je omejil na trajanje 45 sekund. Leta 1977 je bil ĉas za napad še skrajšan na 35 sekund, ĉas izkljuĉitve na 45 sekund, pomembni novosti pa sta bili še pravili, da prosti met lahko izvaja katerikoli od igralcev in da igralec lahko izvede prosti met, preden izkljuĉeni igralec zapusti igrišĉe (Štirn, 2005). Zadnje spremembe pravil so zmanjšale ĉas izkljuĉenega igralca na 20 sekund (1991), uvedle mejo 7 metrov (1994) izven katere lahko igralec po prekršku neposredno meĉe proti golom, trenerji pa so dobili moţnost do dveh minut odmora (Štirn, 2005). 7

12 Danes so se pravila še malo spremenila in sicer igralni ĉas se je podaljšal iz 4 7 minut na 4 8 minut, skrajšal se je igralni ĉas za napad iz 35 na 30 sekund, preĉna linija prostora znotraj katerega se teţji prekrški kaznujejo s kazenskim metom se je premaknila iz štirih na pet metrov, linija, ki omogoĉa neposreden met po prekršku proti golu se je premaknila iz sedmih na pet metrov in prepovedano je blokiranje ţoge z obema rokama (Štirn, 2005). Vaterpolo se je na olimpijskih igrah zaĉel igrati ţe od leta 1900 v Parizu. Prvi zmagovalec je bila Velika Britanija (Osborne Swimming Club, Manchester). Prvo Evropsko prvenstvo je bilo odigrano leta 1926 v Budimpešti, kjer je prvo mesto osvojila reprezentanca Madţarske. V Beogradu je bilo leta 1976 prvo svetovno prvenstvo na katerem je zopet slavila Madţarska. Danes so najuspešnejše reprezentance Madţarske, Srbije, Italije, Španije, Hrvaške in Rusije. 8

13 2.2 RAZVOJ VATERPOLA V SLOVENIJI Vaterpolo se je kot športna igra dolga leta igral samo v Ljubljani. Prva pravila in ţogo je prinesel leta 1920 Badjura, ki je bil študent na Dunaju in tam opazil to zabavno igro na vodi. Tiste ĉase je veljalo, da se ukvarjajo z vsakim novim športom, s tem tudi z vaterpolom, predvsem premoţnejši. Tako je bil LAŠK prvi klub v Sloveniji, ki se je leta 1920 zaĉel ukvarjati z vaterpolom, a le za zabavo (Stanišiĉ, 1986). Nekako v istem ĉasu je ob izlivu malega grabna v Ljubljanico deloval Ljubljanski športni klub po športni usmerjenosti veslaški klub. Vaterpolo so prinesli predvsem njegovi mlajši ĉlani. Tekmovali so v Ljubljanici. Igrišĉe so omejevale vrvi, podloţene z dešĉicami, da so bile na površini vode in na njih so bile oznaĉene ĉrte igrišĉa. Gol je bil privezan na splav, s katerega so spušĉali v vodo tekmovalne ĉolne. Tako je bil LŠK v tem ĉasu prvo in tudi najmoĉnejše moštvo v Sloveniji. Kmalu sta se pojavili še Ilirija in Primorje. Primorje je bilo sestavljeno predvsem iz primorskih emigrantov, ki so emigrirali iz razliĉnih krajev v Ljubljano. Klub so ustanovili ţe leta 1920 in je bil eden najmoĉnejših klubov v Sloveniji. Udeleţevali so se tekem, ki so bile v okviru Ljubljanske zveze. Vaterpolsko moštvo Primorje je delovalo do leta 1933 (Stanišiĉ, 1986). Zaĉetek vaterpola se je v ŠD Ilirija zaĉel okoli leta Leta 1925 se je zaĉelo sistematiĉno delo z vaterpolom, kajti vedno po plavalnem treningu so na koncu streljali na gol ali pa so igrali vaterpolo med seboj. Leta 1929, ko je bil v Ljubljani zgrajen umetni bazen, se je zaĉelo plavanje in vaterpolo naglo širiti, tako da so bili v letu 1931 ţe ena izmed najmoĉnejših ekip v Sloveniji. Ilirija je organizirano in sistematiĉno delovala in tekmovala do druge svetovne vojne (Stanišiĉ, 1986). 9

14 Po drugi svetovni vojni je na torišĉu predvojne Ilirije nastal Udarnik in zatem Enotnost, ki sta imela spet vodilno vlogo v slovenskem vaterpolu in uspešno nastopala na zveznih tekmovanjih. Z novim pravilom, ki je omogoĉalo gibanje tudi, ko je sodnik zapiskal, pa je Ilirija priĉela naglo propadati, saj je to zahtevalo veliko veĉjo telesno in plavalno zmogljivost. V obdobju po letu 1951 sta se moĉno zaĉela razvijati dva nova kluba in sicer ŢPK Ljubljana in Triglav iz Kranja. S prihodom Djordje Ivkoviĉa je Triglav postal najbolj kvaliteten klub v Sloveniji. Tudi v ljubljanskem ŢPK se je s prihodom Zagrebĉana Mirko Mirkoviĉa priĉel igrati kvaliteten vaterpolo. Zelo moĉan je bil tudi klub v Mariboru SD Polet, tako da so obstajali trije klubi, ki so pripomogli h kvalitetnem napredku (Stanišiĉ, 1986). 10

15 3. RAZVOJ VATERPOLA V CELJU V LETIH LETI 1950 IN PRVI ZAČETKI Po koncu 2. svetovne vojne je v Celju plavalni šport zamrl in do leta 1950 ni bilo opaţene nobene aktivnosti na tem podroĉju. Vendar pa se je v kopalni sezoni leta 1950 zbralo pri nekdanjem»levškem mostu«nekaj mladincev, ki so imeli namen oţiveti plavalni šport v Celju. Jure Godec in Saško Doplihar se spominjata zaĉetkov vaterpola kot zbiranje prijateljev in sošolcev pod nekdanjim»levškim mostom«, kjer je bila voda dovolj globoka in mirna za plavanje. Med kopanjem in plavanjem so se spomnili, da bi se igrali z ţogo in tako so naredili gole, doloĉili vratarja ter igrali prvi vaterpolo na Celjskem. Vaterpolo je bil za njih samo igra, preţivljanje prostega ĉasa in popestritev plavanja v vodi (J. Godec, S. Doplihar, intervju, september 2007). Ob istem ĉasu se je nekoliko niţje ob Savinji zbirala še ena drušĉina prijateljev iz Polul. Napovedana je bila prva vaterpolo tekma med ekipo»levškega mostu«in ekipo iz Polul. Pravil še niso poznali in zato je bila igra bolj podobna ragbiju kot vaterpolu (J. Godec, intervju, september 2007) POGOJI DELA Ker v Celju ni bilo plavalnega bazena, so velikokrat hodili na treninge v Rimske Toplice in Prebold. Najpogostejše prevozno sredstvo je bilo kolo. Voţnjo s kolesi se dobro spominja S. Doplihar:»Za treninge v Rimskih Toplicah smo se zbrali na Bregu in nato odpeljali na 18 km dolgo pot. Pogosto sta se peljala dva ali trije na enem kolesu, ker nas je bilo veĉ kot koles.«11

16 »Ĉe so se trije peljali na enem kolesu, je to izgledalo tako, da sta se dva odpeljala s kolesom, tretji pa je odšel za njima peš. Po dveh ali treh kilometrih sta prva dva pustila kolo ob cesti in nadaljevala peš. Ko je tretji prišel do kolesa, ga je pobral in nadaljeval pot s kolesom, dokler ni sreĉal prvih dveh ter enega izmed njiju vzel s sabo. Tako smo se izmenjevali do Rimskih Toplic in pot nazaj je seveda potekala na enak naĉin.«(s. Doplihar, intervju, september 2007). Za prehrano so morali prav tako poskrbeti sami in sendviĉe, ki so jih prinesli od doma, so si vedno razdelili med seboj, kar pa je pomenilo, da so bili veĉkrat bolj laĉni kot siti. Iz praktiĉnih razlogov so se mladi igralci odloĉili, da ustanovijo plavalni klub ter si s tem pridobijo boljše pogoje za prevoz in prehrano USTANOVITEV ŽELEZNIČARSKEGA PLAVALNEGA KLUBA ŽPK Leta 1951 se je v Celju priĉel organiziran plavalni šport. Poskus, da bi se organizacijsko uredili pri športnem društvu Kladivar, ni uspel, saj so imeli pri Kladivarju prioriteto nogomet, atletika in veliki rokomet. Veĉ sreĉe so imeli pri na novo ustanovljenem društvu Ţelezniĉar in tako je bil leta 1951 ustanovljen prvi plavalni klub v Celju Ţezniĉarski plavalni klub (ŢPK), ki je zdruţeval plavalce, skakalce v vodo in vaterpoliste. Prvi zapis o vaterpolistih je mogoĉe zaslediti v septembrski izdaji Savinjskega vestnika (Savinjski vestnik, 1951, št. 36; v nadaljevanju SV), kjer je razvidno, da so kljub pomanjkanju klubskega vodstva celjski vaterpolisti na meddruštvenem tekmovanju v Rimskih Toplicah premagali ekipo iz Hrastnika z rezultatom 6:0. Prav tako so na povratni tekmi zmagali Celjani. Prvi vodja plavalne sekcije športnega društva Ţelezniĉar je bil Franc Lampret. Kmalu za njim so kot predsednika sekcije izbrali Mira Hermana - Fridla, trenerske posle pa je prevzel Drago Mravljak. Kljub pomanjkanju primernega prostora za treninge, torej plavalnega bazena, se je ĉlanstvo v klubu tako številĉno kot tudi kvalitetno zaĉelo dvigovati. Miro Herman je na vprašanje, koliko ĉlanov je v zaĉetku štel klub odgovoril:»bilo nas je 20, seveda brez ţab, katere so nam delale druţbo.«(ljudsko kopališĉe v Celju, 1956). 12

17 3.1.4 ŽABJEK Prva prizadevanja za izgradnjo plavalnega bazena so bila zaman, zato so»ţelezniĉarji«svoji plavalni sekciji uredili zasilni plavalni prostor v mrtvem rokavu reke Savinje med prvim in drugim ţelezniškim mostom. Tu so postavili dva lesena pomola v razdalji 50 m in medprostor oĉistili alg. Ta zasilni»bazen«so poimenovali Ţabjek in s tem izpolnili pogoje za organizacijo tekem. Ta»bazen«je sluţil za druţenje, kopanje, tekmovanje in igranje prvega vaterpola na Celjskem. V Ţabjeku so potekale tudi»uradne tekme«ţelezniĉarskega plavalnega kluba. Teţave so se v zasilnem»bazenu«pojavljale zlasti ob nizkih vodostajih in takrat so morali Celjani gostovati v okoliških bazenih (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1956). 13

18 3.2 LETO PRVA TEKMOVANJA V poletju leta 1952 se je plavalna sekcija ŠD Ţelezniĉar Celje vkljuĉila v tekmovanje slovenske plavalne lige. Nastopali so v III. razredu, kjer so tekmovali skupaj z ekipo iz Murske Sobote, drugo ekipo mariborskega Branika in drugo ekipo trboveljskega Rudarja. Tekmovali so po sistemu dvobojev v plavanju, vaterpolo tekmi in skokih v vodo. Za vsako plavalno disciplino sta morala biti dva tekmovalca. Konĉni rezultat je bil seštevek toĉk vseh treh disciplin (50 let PK Neptun, 2000). Organiziran prevoz, ki so ga potrebovali za udeleţbo na tekmovanjih, so jim omogoĉile ţeleznice z brezplaĉnimi vozovnicami. Ĉe so morali v kraju tekmovanja prenoĉiti, so to storili v vlaku ali pa na slamnatih blazinah, pripravljenih v kakšnem šolskem razredu (S. Doplihar, intervju, september 2007). Celjski plavalci in vaterpolisti so imeli prvi nastop 7. julija 1952 na Mariborskem otoku proti drugi ekipi Branika. Konĉni rezultat dvoboja je bil 99:78 v korist Mariborĉanov (50 let PK Neptun, 2000). V drugem krogu so se morali zaradi nizkega vodostaja v Celjskem kopališĉu z ekipo iz Murske Sobote pomeriti v Preboldu. Tam so domaĉi organizatorji ţe na predveĉer plavalne tekme priredili veliko telovadno akademijo, o celotnem poteku prireditve pa je obširno poroĉal tudi Savinjski vestnik, ki je zabeleţil, da je preko 500 gledalcev z zanimanjem sledilo posameznim plavalnim disciplinam. V konĉnem seštevku so zmagali gostje zaradi slabe igre celjskih vaterpolistov. Novinar Savinjskega vestnika je poroĉal:»v waterpolo tekmi pa niso Celjani imeli dovolj kondicije, kar se jim je mašĉevalo predvsem v drugem polĉasu. Sreĉanje so izgubili z 8:13 (4:6). Krĉi nekaterih igralcev so bili brez dvoma posledica maturantskega plesa ekonomske srednje šole v Celju!«(SV, 1952, št. 29). 14

19 V povratni tekmi z mariborskim Branikom je Savinjski vestnik poroĉal:»v waterpolu Celjani niso zadovoljili in so ţe v prvem polĉasu prejeli kar 7 golov! Tekmo so nato predali brez igre v II. polĉasu. Krivdo za tako visok poraz imajo vsi igralci, zlasti pa vratar Veber Tine. Celjanom se paĉ pozna, da nimajo moţnosti treninga za to igro.«(sv, 1952, št. 31). Podobni poraz so mladi Celjani doţiveli tudi v povratnem dvoboju z Mursko Soboto, pri ĉemer pa je zanimiva ugotovitev poroĉevalca tekme:»visok poraz Celjanov gre na raĉun klubskih tendenc funkcionarjev iz Murske Sobote, ki so tvorili veĉino sodniškega zbora in so s svojimi nepravilnimi odloĉitvami moĉno pripomogli temu rezultatu... Mimogrede še to, da so Soboĉani pustili Celjane prenoĉiti pred sreĉanjem kar v vagonu, ĉeš da niso uspeli dobiti prenoĉišĉ! Lahko si mislimo kako fletno je potem tekmovati po neprespani noĉi.«(sv, 1952, št. 32). Spanja v vagonu se še danes dobro spominja S. Doplihar. Celjski plavalci in vaterpolisti so v prvi sezoni tekmovanja zabeleţili dve zmagi in sicer nad ekipo iz Trbovelj in tako konĉali sezono na 3. mestu vzhodne skupine druge plavalne lige. V vaterpolo ekipi so nastopali Mitja Pipan, Ivan Mozer, Mile Iršiĉ, Peter Ĉetina, Vlado Ramor, Saško Doplihar PRITISKI ZA IZGRADNJO PLAVALNEGA BAZENA Ob koncu sezone je bilo moĉ opaziti teţnje po izgradnji plavalnega bazena. V decembrski številki Savinjskega vestnika (1952) je bilo objavljeno odprto pismo celjskih telovadcev, športnikov v katerem je bilo zapisano:»merodajni ĉinitelji ne smejo dopustiti, da bi plavalci morali svoja tekmovanja zopet organizirati v Preboldu, Rimskih toplicah, Rogaški Slatini itd. Vsekakor si naši plavalci zasluţijo potreben plavalni bazen. Ker smo lahko prepriĉani, da se bodo ţe po nekaj letih prikljuĉili našim vodilnim plavalnim klubom. Da imajo vse pogoje so dokazali ţe v prvem letu delovanja, dati jim moramo le potrebni objekt za vadbo. Naĉrti za gradnjo olimpijskega plavalnega bazena so bili izpostavljeni ţe leta 1948 in z njimi razpolaga Mestni ljudski odbor. Smo proti vsakršnim variacijam, ki se šušljajo po mestu glede naĉrtov za vseljudski bazen «15

20 3.3 LETO 1953 Kot leta 1952 se je tudi to leto sezona zaĉela s 1. majem v Rimskih Toplicah, vendar pa je bila prva»prava«plavalna tekma v Celju julija Na plavališĉu v mrtvem rokavu Savinje so tekmovali samo celjski plavalci, saj najavljenih gostov iz Trbovelj ni bilo. To je bila predvsem priprava na ligaško tekmovanje. Vaterpolo tekma med prvo in drugo ekipo se je konĉala z neodloĉenim rezultatom 3:3 (50 let PK Neptun, 2000). V naslednjih tednih so v prvenstvenih dvobojih premagovali ekipe Rudarja, Murske Sobote in Branika II. Lokalni ĉasopis Savinjski vestnik je kljub zmagam kritiĉno ugotavljal:»v okviru prekmurskega športnega tedna so v nedeljo celjski plavalci nastopili v Murski Soboti in dosegli proti domaĉinom ponovno zmago. Res škoda, da vodstvo ŢŠD Celja ni poslalo na mladinsko plavalno prvenstvo Slovenije, ki je bilo iste dni v Kranju, nekaj posameznikov, saj bi po rezultatih sodeĉ Celjani osvojili nekaj prvakov Slovenije! Odsotnost na takšnem prvenstvu, kjer se pobirajo najvišje lovorike, vsekakor ni opraviĉljiva!«(sv, 1953, št. 32) PRVO MESTO V VZHODNI SKUPINI TRETJE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE V odloĉilnem sreĉanju z Branikom II iz Maribora so vaterpolisti izgubili z rezultatom 7:2 (5:2), vendar je bil konĉni rezultat po zaslugi plavalcev in skakalcev 90:68 v korist Celjanov. S to zmago so si zagotovili prvo mesto v vzhodni skupini tretje plavalne lige in napredovanje v višji kakovostni razred (SV, 1953, št. 31). 16

21 Slika 3: Prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. SV, 1953, št

22 3.4 LETO POPLAVA V noĉi s 4. na 5. junij 1954, je Celjsko kotlino prizadela povodenj katastrofalnih razseţnosti. Terjala je 22 ĉloveških ţivljenj in povzroĉila silovito razdejanje. Poškodovanih in uniĉenih je bilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov, kmetijska zemljišĉa, odneslo je vrsto mostov, brvi, porušilo številne ţage in mline. Prizadetost ljudi je bila velika in gospodarska škoda ogromna ( Slika 4: Poplava v Celju. Original hrani Zgodovinski arhiv Celje. Poplava je prizadela tudi vaterpoliste in plavalce, saj jim je uniĉila vse naprave v mrtvem rokavu Savinje, tako da potrebnega plavališĉa za vadbo niso imeli veĉ. Na treninge so spet morali hoditi v okoliške kraje, in sicer v Rimske Toplice, Prebold, predvsem pa v Velenje, kjer so tudi organizirali domaĉe tekme. 18

23 3.4.2 PRVAKI ŠTAJERSKE SKUPINE II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE II. slovenska plavalna liga je bila razdeljena na tri skupine: ljubljansko, gorenjsko in štajersko. Celjani so v štajerski skupini nastopali proti Murski Soboti in Braniku II. Od štirih prvenstvenih sreĉanj so tri odloĉili v svojo korist. Na odloĉilnem sreĉanju so proti Murski Soboti v Velenju vaterpolisti izgubili s 7:2 (4:0), vendar je konĉni seštevek 111:111 pomenil, da so s tem celjski plavalci postali prvaki svoje skupine in se kvalificirali za konĉna tekmovanja s prvaki ljubljanske in gorenjske skupine (Celjski tednik, 1954, št. 30; v nadaljevanju CT). Ob tem uspehu je bilo v Celjskem tedniku zapisano tudi negodovanje zaradi teţkih pogojev v katerih so delali vaterpolisti in plavalci. Plavalnega bazena še ni bilo, poplava pa je uniĉila zasilno plavališĉe v mrtvem rokavu Savinje. Celjski plavalci so kljub temu delali naprej in so s svojimi uspehi opozarjali, da bo v Celju treba pristopiti h gradnji plavalnega bazena, ker bodo s tem športnim objektom plavalci in vaterpolisti dobili boljše pogoje za delo in veĉjo moţnost, da se prikljuĉijo samemu vrhu slovenskega plavalnega športa. 19

24 Slika 5: Zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. CT, 1954, št

25 Pritiski za izgradnjo plavalnega bazena v Celju so se nadaljevali tudi v avgustovski številki Celjskega tednika (1954). Slika 6: Nekaj besed o plavalcih celjskega ţelezniĉarja. CT, 1954, št

26 3.4.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU Prvenstvo je potekalo od 6. do 8. avgusta na Bledu. Prvotno je bilo prijavljenih 10 ekip, vendar sta tik pred priĉetkom Kamnik in Prešeren iz Radovljice odpovedala udeleţbo. Tako so se prvenstva udeleţili ŢPK Ljubljana, Branik iz Maribora, kranjska Mladost, Ilirija, trboveljski Rudar, ŢŠD Celje, Partizan iz Murske Sobote in Bled. Prvi dan so bila izloĉilna predtekmovanja po katerih so se uvrstili v I. skupino Ljubljana, Ilirija, Mladost in Branik. V II. skupini so igrali Bled, Celje, Partizan in Rudar. Rezultati: 1. dan: Mladost : Bled 7:4 (2:3) Ilirija : Celje 14:0 (7:0) Ljubljana : Rudar 14:1 (9:0) Branik : Partizan 16:0 (8:0) 2. dan: Bled : Celje 6:5 (4:2) Partizan : Rudar 5:3 (4:0) Ljubljana : Branik 8:2 (5:2) Ilirija : Mladost 8:3 (5:1) Celje : Partizan 5:3 (3:1) Bled : Rudar 8:5 (2:2) 3. dan: Celje : Rudar 7:3 (3:1) Branik : Mladost 6:1 (3:1) Ljubljana : Ilirija 4:1 (1:0) Bled : Partizan 7:0 (1:0) Ilirija : Branik 6:1 (3:0) Ljubljana : Mladost 4:2 (1:2) 22

27 Lestvici: I. skupina Ljubljana :5 6 Ilirija :8 6 Branik :15 2 Mladost :8 0 II. skupina Bled :10 6 Celje :12 4 Partizan :15 2 Rudar :20 0 (Polet, 1954, št. 32) FINALNI TROBOJ II. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE Septembra 1954 so se v Ljubljani pomerili v finalnem troboju prvaki skupin iz druge slovenske plavalne lige, in sicer Ilirija II, Prešeren (Radovljica) ter Celje. Celjani so na koncu troboja delili drugo mesto (Polet, 1954, št. 36). Rezultati vaterpolo tekem: Ilirija II : Prešeren 12:1 (9:0) Ilirija II : Celje 16:3 (6:1) Celje : Prešeren 11:0 (5:0) Konĉno stanje: Ilirija II : Prešeren 85:83 Ilirija II : Celje 95:73 Celje : Prešeren 83:83 Vrstni red: Ilirija II Celje, Prešeren 1. mesto 2. mesto 23

28 3.5 LETO 1955 Celjani so se obĉasno pripravljali tudi v zimskem ĉasu, ker so se zavedali pomembnosti tekem v sezoni Priĉeli so s suhimi treningi v telovadnici, plavali v starem zaprtem kopališkem bazenu v Laškem. Nekateri študentje so imeli v Ljubljani priloţnost plavati v pokritem bazenu Ilirije DRUŽABNO ŽIVLJENJE Zaradi uniĉenega plavališĉa v mrtvem rokavu Savinje so bile glavne priprave za sezono 1955 v Velenju. Potekale so dva tedna in poleg treningov, se je v Velenju odvijalo tudi pestro druţabno ţivljenje, ki je opisano v kroniki Jureta Godca. Prav tako so na teh pripravah ĉlani plavalnega kluba ŢPK sestavili svojo klubsko himno. Slika 7: Klubska himna. Last J. Godec. 24

29 Slika 8: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 25

30 Slika 9: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 26

31 Slika 10: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 27

32 Slika 11: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 28

33 Slika 12: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 29

34 Slika 13: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 30

35 Slika 14: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 31

36 Slika 15: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 32

37 Slika 16: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 33

38 3.5.2 HRVAŠKO SLOVENSKA PLAVALNA LIGA 28. marca 1954 so se v Zagrebu sestali delegati slovenskih in hrvaških plavalnih klubov, ki so se sporazumeli o ustanovitvi hrvaško slovenske plavalne lige. Liga je bila razdeljena v dve skupini s skupno štirimi slovenskimi in petimi hrvaškimi klubi. V prvi skupini so igrali Branik in Kamnik iz Slovenije ter Jedinstvo (Zadar) in Ţeljezniĉar (Karlovac) iz Hrvaške, v drugi skupini pa Ljubljana in Mladost (Kranj) ter Naprijed (Zagreb), Mladost (Bjelovar) in POŠK (Split) (Polet, 1954, št. 32). Naslednje leto so se 17. aprila delegati slovenskih in hrvaških klubov zopet sestali a tokrat v Ljubljani. Sprejeli so predloge o razširitvi hrvaško slovenske lige. Tako se je liga razdelila v tri skupine. V A skupini so igrali ŢPK Ljubljana, Ilirija, Naprijed, Jedinstvo, v B skupini Mladost (Kranj), Kamnik, POŠK in Ţeljezniĉar. V novi C skupini pa so sodelovali Prešeren (Radovljica), Celje, Mladost (Bjelovar) in Omladinac (Osijek) (Polet, 1955, št. 16). Tekmovanje v hrvaško slovenski ligi je potekalo po sistemu, kjer se je toĉkoval vrstni red plavalcev in skakalcev, po dva v vsaki disciplini ter vaterpolo tekma. Ker je poplava onemogoĉila tekmovanja v domaĉem mestu, so Celjani pri povratnih dvobojih kot gostitelji nastopali v Velenju ali Preboldu. Tako da zaradi razmer, v katerih je klub delal, ni mogel doseĉi veĉjih in boljših rezultatov. V prvem kolu so v Velenju gostili ekipo Radovljice. Celjski vaterpolisti so zmagali 3:1, vendar pa so v seštevku vseh disciplin na koncu izgubili 95:73 (Polet, 1955, št. 33). Na gostovanju v Bjelovarju so nato premagali domaĉo ekipo Mladosti, kjer pa vaterpolo tekme zaradi neurja ni bilo. V povratni tekmi proti Bjelovaru so doţiveli poraz, tudi zaradi tega, ker so bili nekateri izmed najboljših igralcev na dopustu. Vaterpolisti so na tem sreĉanju zgubili z rezultatom 11:2 (CT, 1955, št.33). 34

39 3.5.3 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU Republiškega prvenstva, ki je v zaĉetku avgusta potekalo v Kranju, se je udeleţilo sedem moštev: ŢPK Ljubljana, Ilirija, Branik, Triglav, Kamnik, Prešeren in ŢŠD Celje. V kvalifikacijskem tekmovanju, ki je odloĉalo, kdo se bo boril med najboljšo ĉetverico, sta zmagala Branik in Triglav. Branik je premagal Prešerna s 15:0 (8:0), Triglav pa Kamnik z 9:0 (4:0). Ljubljana se je med najboljšo ĉetverico uvrstila brez tekme, ker Celjani niso prišli pravoĉasno na prvenstvo. Moštvo Ilirije pa je po sreĉnem ţrebu direktno prišlo v finale. Celjani so se v svoji skupini brez zmage uvrstili na zadnje mesto in tako nazadovali v II. vaterpolo ligo (Polet, 1955, št. 32). Rezultati: Kamnik :Celje 12:1 Kamnik : Prešeren 16:2 Prešeren : Celje 4:2 Lestvica: II. skupina Kamnik :3 4 Prešeren :18 2 Celje :16 0 V konĉnem seštevku je naslov prvaka osvojila Ilirija pred ŢPK Ljubljana, Trbovljami, Branikom, Kamnikom, Prešernom in Celjem. Celjani so z zadnjim mestom nazadovali v II. vaterpolo ligo. Prvenstvo je prav tako zaznamovalo tudi slabo sojenje sodnikov, saj je bila tekma med Ilirijo in Triglavom zaradi nepravilnosti razveljavljena. Mitja Prešern je prvenstvo za ĉasopis Polet komentiral:»ocenjujoĉ kvaliteto igre in moštev ne opaţamo velike razlike od preteklih let. Vsa nastopajoĉa moštva lahko razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska kluba in kranjski Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnje plasirana Prešeren in Celje zaostajata celo za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma zaĉetniški vaterpolo.«(polet, 1955, št. 33). 35

40 4. NEPTUN CELJE LETO 1956 Leta 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar in klub se je preimenoval iz ŢPK Celje v Neptun, kljub temu pa je ostal pod okriljem Ţelezniĉarskega športnega društva. Pod tem imenom so bile organizirane prve veĉje plavalne in vaterpolo tekme ob otvoritvi sezone 1. maja. Tekem so se udeleţile ekipe iz Maribora, Ljubljane, Kamnika, Radovljice in Trbovelj. Kmalu zatem so pri Neptunu proslavili 5. obletnico delovanja kluba. Priloţnostna tekma je bila v Trbovljah, kjer so v plavalnem dvoboju zmagali domaĉini, v razburljivi vaterpolo tekmi pa Celjani s 5:4, ĉeprav so domaĉini vodili z 2:0 in 3:1 (CT, 1956, št. 27). Hrvaško slovenska liga je bila leta 1956 ukinjena. Razlogi so bili navedeni v Poletu:»Zadnji dve leti so slovenski klubi tekmovali v hrvatsko slovenski ligi, ki pa ni obrodila tega, kar smo priĉakovali. Nasprotniki iz Hrvatske so bili veĉji del preslabi, razen tega pa je omenjena liga tudi precej finanĉno prizadela doloĉene klube.«(polet, 1956, št. 26). V drugi slovenski plavalni ligi so od leta 1956 nastopali samo plavalci, medtem ko so se vaterpolisti udeleţevali vaterpolo prvenstev ter prijateljskih turnirjev in tekmovanj. Novost v plavalnih klubih je bila tudi ta, da so v vsaki plavalni disciplini nastopali po trije plavalci in dve vaterpolo moštvi. Na ta naĉin so prisilili klube, da so z veĉjo vnemo poskrbeli za svoj podmladek. Tako sta se pri Celjanih organizirali dve vaterpolo moštvi, in sicer Neptun I ter Neptun II. Na priprave za republiško prvenstvo druge lige so plavalci in z njimi tudi vaterpolisti odšli na 14 dnevno kampiranje v Slovenske Konjice, kjer so vaterpolisti odigrali dve medsebojni trening tekmi. Na prvi so zmagali»modri«nad»rdeĉimi«z rezultatom 9:4, na drugi tekmi pa so bili boljši»rdeĉi«in zmagali z rezultatom 7:4 (CT, št. 29, 1956). 36

41 Prvi prvenstveni nastop plavalcev je bil v Ilirski Bistrici. Med nastopom plavalcev so Celjski vaterpolisti odigrali dve prijateljski tekmi. Neptun I je zmagal ekipo Rudarja s 4:3, Neptun II pa Panonijo s 5:2 (CT, 1956, št. 31) REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU II. SLOVENSKE LIGE V Slovenskih Konjicah je bilo organizirano prvenstvo v vaterpolu za ĉlane II. slovenske lige. Tekmovanja so se udeleţila moštva Bleda, Triglava in Neptuna. Rezultati: Neptun I. : Bled 12:6 Triglav II. : Neptun II. 18:0 Bled : Neptun II. 13:4 Triglav II. : Neptun I. 9:7 Triglav II. : Bled 12:6 Neptun I. : Neptun II. 13:1 Po teh rezultatih je bil vrstni red naslednji: Triglav II., Neptun I., Bled, Neptun II. Odloĉilno tekmo za prvo mesto med Triglavom in Neptunom I. je sodil ĉlan Triglava Gantar, ki je po ugotovitvah Celjanov grobo kršil pravila igre in tako pripomogel, da so Kranjĉani odnesli nezasluţeno zmago.»pristranskost je po zapisniku šla tako daleĉ, da sta se sodnik in vrhovni sodnik, ki je igral v moštvu Triglava med borbo kar po domaĉe pogovarjala. Ĉesti vzkliki vrhovnega sodnika iz vode»gandi«so vzbudili tudi pri obĉinstvu veliko negodovanje in zdi se, da se je samo prisebnosti nekaterih funkcionarjev zahvaliti, da pri tej tekmi ni prišlo do medsebojnih fiziĉnih obraĉunavanj.«(slovenski Poroĉevalec, 1956, št. 182). 37

42 Tekma je tako bila razveljavljena in na ponovljeni tekmi se je sreĉanje konĉalo s tesno zmago Triglava 7:6 (3:3).»Celjani so še 3 minute pred koncem vodili s 5:3, nato pa so zaradi pomanjkanja kondicije popustili. Odliĉni Zrimšek iz Kranja je z uspešnimi streli na gol odloĉil sreĉanje v zadnjih minutah. Za Celje sta bila uspešna Mravljak 4 in Šĉuka 2.«(CT, 1956, št. 35). Prvi dve moštvi Triglav II in Neptun I sta tako dobili moţnost, da v naslednji sezoni nastopata v I. slovenski vaterpolo ligi PRVI CELJSKI VATERPOLO SODNIKI Ob zakljuĉku sezone 1956 so se udeleţili prijateljskega turnirja v Novi Gorici. Namen turnirja je bil popularizacija vaterpola in plavanja v tem kraju. V sreĉanju z domaĉini so celjski vaterpolisti I. in II. moštva zmagali s 5:4 in 3:1 (CT, 1956, št. 36). Na tem tekmovanju so prav tako potekali sodniški izpiti za vaterpolo sodnike. Izpit so opravljali tudi Celjani in Celje je dobilo prvih pet vaterpolo sodnikov. 38

43 4.2 LETO 1957 Priprave za sezono 1957 so potekale v vroĉem starem bazenu v Laškem in v poznejših spomladanskih dneh v Rimskih Toplicah. V Rimskih Toplicah je bila 1. maja tradicionalna otvoritvena plavalna tekma kjer je sodelovalo preko 200 plavalcev. Odigrali so tudi vaterpolo turnir s sodelovanjem ekip iz Maribora in Ljubljane. Rezultati vaterpolo turnirja : Ljubljana : Branik 2:1 Branik II. : Neptun II. 4:3 Ljubljana-Branik : Neptun I. 6:3 (CT, 1957, št. 17) PREDSEDNIK RADO LOŽAR O RAZMERAH V KLUBU Predsednik Neptuna Rado Loţar je o stanju v klubu za ĉasopis Celjski tednik povedal:»ţivljenje v našem plavalnem klub je kar pestro. Ţe šest let se ubadamo s tem športom, pa ĉeprav nismo imeli osnovnih pogojev za delo. Vsak Celjan dobro ve, da se v Savinji lahko le koplje, ne pa izpopolnjuje v športnem plavanju. Prviĉ je struga Savinje izredno nizka, da so plavalni gibi onemogoĉeni, drugiĉ pa je voda preveĉ deroĉa, da bi lahko smotrno kontrolirali plavalni trening...po zakljuĉku lanske plavalne sezone, kjer so nas predvsem razveselili s svojimi uspehi waterpolisti, smo prešli na delo v telovadnici. Imeli smo redne treninge dvakrat tedensko, ki se jih je udeleţilo povpreĉno po 50 mladincev. Sploh smo lahko veseli velikega števila ĉlanstva v našem klubu. Kar 250 mladih ljudi pionirjev in mladine je v naših vrstah, tako da smo po številu ĉlanstva najmoĉnejši plavalni klub v Sloveniji.«39

44 »Kako in kje se pripravljate za novo sezono?omenil sem, da smo v zimskem ĉasu imeli vadbo v telovadnici, kjer so se mladi ljudje veselili kanvasa, naprave za vadbo skokov v vodo. Spomladi so naši ljudje hodili na treninge v pokriti bazen v Laško, z mesecem majem pa v odprti bazen v Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah imamo redne treninge vsako nedeljo, med tednom pa se vrši vadba v Loţnici, kjer so si naši ĉlani sami uredili skromno plavališĉe skromnih dimenzij. V Loţnici lahko plavajo zopet le na razdalji 20m, globina vode je 1,20m, kjer je umirjen tok vode, zato pa ni priprav za štartne skoke in obrate. Te stvari so zelo vaţne na tekmovanjih in naši plavalci na tekmovanjih zato izgubljajo dragocene sekunde. Te dni bodo naši waterpolisti in grupa plavalcev odšli na taborjenje v Slovenske Konjice, kjer bodo trenirali v tamkajšnjem olimpijskem plavalnem bazenu. Ob zakljuĉku tega meseca pa bomo plavali ţe v celjskem bazenu!»»kaj lahko priĉakujemo od plavalcev v letošnjem letu?kot športni delavec dobro veste, da ni moţen napredek brez športnih naprav! Tako tudi letos še ne moremo raĉunati na plavalne uspehe naših plavalcev v plavalnih disciplinah... Najmoĉnejši smo paĉ v waterpolu, v igri, za katero se navdušujejo vsi naši plavalci. Tako smo se uvrstili v preteklem letu med šest najboljših slovenskih ekip in bomo letos sodelovali v kvalitetni slovenski ligi. Za seboj pa imamo še tri uigrane ekipe, od katerih se bosta mladinska in pionirska potegovali na republiškem prvenstvu za najvišji naslov.kdaj bo otvoritev plavalnega bazena?s treningi v plavalnem bazenu bomo priĉeli ţe konec tega meseca. Vendar bo sveĉana otvoritev te najlepše plavalne športne naprave v Jugoslaviji šele v zadnjih dneh avgusta, ker je treba poleg samega plavalnega bazena primerno urediti tudi okolico. Za otvoritev bazena pripravljamo noĉne propagandne tekme s sodelovanjem najboljših slovenskih plavalcev, ob zakljuĉku avgusta in prve dni septembra pa velik turnir v waterpolu s sodelovanjem najboljših jugoslovanskih ekip, ki so v Evropi med najboljšimi. To bo kvaliteten turnir, za veliko nagrado Celja, ki bo naša vsakoletna tradicionalna prireditev...«40

45 »S kakšnimi teţavami se trenutno borite?prebrodili smo najhujše. Pred dvema letoma smo bili pred alternativo ali delamo še naprej pod nemogoĉimi pogoji ali pa razpustimo klub. Izbrali smo prvo varianto! Z vsemi moĉmi smo se zadnji dve leti vrgli v delo za postavitev plavalnega bazena. Vsi naši poţrtvovalni delavci so beraĉili za sredstva, obenem pa smo z drugimi merodajnimi ĉinitelji prodrli z naĉrtom za gradnjo plavalnega bazena. To je bila teţka pot, ki pa je bila kronana z uspehom. Plavalni bazen je postal stvarnost in sedaj smo na najboljši poti, da se bo plavalni šport bogato razmahnil v našem mestu. Brez dvoma moram s tega mesta izreĉi vse priznanje SZDL, Olepševalnemu društvu, celjskim podjetjem, šolski mladini in prebivalcem mesta Celja, ki so po svojih moĉeh pomagali in še delajo na tej športni napravi. Nas klubske delavce pa ĉakajo nove naloge. Imamo dovolj mladine v naših vrstah, ki se bodo znatno poveĉale z novo športno napravo. Treba bo organizirati plavalne šole, saj velik odstotek mladih ljudi ne zna plavati. Plavanje pa je koristna veja telesne vzgoje in spada ţe v okvir telesne izobrazbe. Imamo ţe izšolane sodnike za vodstvo veĉjih plavalnih prireditev. Manjkajo nam le še sposobni trenerji, ki bi plavalni šport dvignili na kvalitetno stopnjo. To je edini problem, s katerim se bomo morali spoprijeti, da ne omenjam materialnih teţav, ki tarejo vsa športna društva in klube. Upam pa, da smo na najboljši poti pri premagovanju vseh teţav in da bomo v bliţnji bodoĉnosti korakali novim uspehom nasproti.«(ct, 1957, št. 27) Slika 17: Priprave v Slovenskih Konjicah, Last T. Goršiĉ. 41

46 4.2.2 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V VATERPOLU Republiško prvenstvo je v tem letu potekalo 27. julija v Novi Gorici. Tekmovalo je osem moštev: Kamnik, Bled, Ljubljana, Ilirija, Triglav, Soĉa (Nova Gorica), Neptun in Branik. Razdeljeni so bili v dve skupini. Rezultati prvega dne so bili naslednji: Kamnik : Bled 18:5 (8:4) Ljubljana : Ilirija 4:3 (2:2) Soĉa : Neptun 1:16 (1:8) Triglav : Branik 12:1 (6:1) Ilirija : Bled 12:2 (5:0) Ljubljana : Kamnik 14:6 (9:2) Ekipa Soĉe je po prvem porazu odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Rezultati drugega dne: Branik : Neptun 9:5 (3:3) Ilirija : Kamnik 5:0 (2:0) Ljubljana : Bled 13:1 (6:1) Zaradi slabega vremena so tekmo med Triglavom in Neptunom prekinili. Vrstni red je bil naslednji: I. skupina: Ljubljana 6 Ilirija 4 Kamnik 2 Bled 0 II. skupina: Triglav 4 Branik 4 Neptun 2 42

47 Drugi del turnirja se je brez ekip Kamnika in Bleda nadaljeval v Kranju. Rezultati Neptuna: Triglav : Neptun 18:1 Ljubljana : Neptun 12:2 Ilirija : Neptun 7:3 Neptun : Branik 4:6 Lestvica ob zakljuĉku: 1. mesto: Triglav 8 2. mesto: Ljubljana 5 3. mesto: Branik 4 4. mesto: Ilirija 3 5. mesto: Neptun Prvenstvo v vaterpolu za mladince Na Bledu je potekalo mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Turnirja so se udeleţili Ljubljana, Ilirija, Prešeren, Branik, Neptun, Bled in Triglav. Mladi Celjani so dosegli sledeĉe rezultate: Neptun : Bled 6:5 Triglav : Neptun 5:1 Neptun : Ljubljana 8:3 Neptun : Ilirija 5:3 Mladinska vaterpolska ekipa je izgubila le s kranjskim Triglavom in tako zasedla 2. mesto. Vrstni red: Triglav, Neptun, ŢPK Ljubljana, Ilirija Ljubljana, Bled, Branik in Prešeren. Za mladinsko ekipo so igrali Mojĉ Cvahte, Tone Goršiĉ, Stane Trbovc, Mirko Vodiĉar, Drago Zajc, Lojze Gregorn in Matjaţ Lovšin (CT, 1957, št. 30). 43

48 Slika 18: Celjski mladinci. Last T. Goršiĉ. 44

49 4.2.3 GRADNJA IN OTVORITEV BAZENA Gradnja bazena Po vojni so Celjani pogosto poudarjali, da mesto ob Savinji potrebuje»ljudsko kopališĉe«, ki bi sluţilo rekreativnim in športnim namenom. Ţe skoraj vse je kazalo, da bo Celje dobilo nov plavalni objekt a so bila priĉeta dela ustavljena, ker ni bilo veĉ razpoloţljivih sredstev in ker je bilo bolj nujno graditi prioritetne objekte razvijajoĉe se nove industrije. Z mnogo razumevanja so Celjani in z njimi celjski športniki ĉakali, kdaj bo napoĉil ĉas, da se bodo vnoviĉ našla sredstva in nadaljevalo z gradnjo ţe priĉetega kopališĉa s plavalnim bazenom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). Ĉas je tekel dalje iz leta v leto, na raĉun celjskega bazena pa je bilo izreĉeno ĉedalje veĉ pikrih besed, dokler ni bil na pobudo Plavalnega kluba ŢŠD Celje 18. februarja 1955 ustanovljen iniciativni odbor ob sodelovanju in podpori Olepševalnega in turistiĉnega društva Celje z nalogo, premakniti v Celju to vprašanje iz mrtve toĉke in poiskati naĉin in sredstva, da se ta zamisel tudi uresniĉi (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). V januarju 1956 je predsednik kluba postal Rado Loţar, direktor lesne trgovine in znan gospodarstvenik. Pod njegovim vodstvom so zlasti priprave za gradnjo bazena stekle bolj sistematiĉno. Najprej je bil po dolgih diskusijah izbran teren, na katerem se naj kopališĉe zgradi. Kot najprimernejša lokacija je bil izbran prostor na tako imenovani»celjski špici«to je med Loţnico in Savinjo pri samem izlivu Loţnice v Savinjo. Prostor za kopališĉe so doloĉili na obmoĉju, ki je za tovrstno dejavnost sicer primerno, vendar je bil spomin na poplavo še vedno ţiv, ki je leta 1954 ogrozila Celjane. Postavitev bazena na sotoĉju rek Savinje in Loţnice je zato mnoge navdajalo z bojaznijo (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). Naĉrte za kopališĉe je odbor oddal v izdelavo Projektivnemu biroju Zveze športov z inţenirjem Bloudkom na ĉelu. Na razpolago ni bilo nobenih sredstev in zato so v ta namen organizirali v mestu veĉjo akcijo za zbiranje denarja. V to akcijo je bila vkljuĉena tudi javna tombola, katera je doţivela lep uspeh in veliko udeleţbo. Na ta naĉin se je zbralo takratna 2 milijona dinarjev, katere je odbor naloţil na svoj ţiro raĉun pri Celjski mestni hranilnici. Celotno akcijo je podprlo Olepševalno in turistiĉno 45

50 društvo Celje. V tem ĉasu je projektant inţenir Bloudek v Ljubljani ţe skoraj dokonĉal naĉrte (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). Vendar so prve lopate delavci podjetja Beton, ki je gradnjo izvajalo, zasadili šele 16. decembra Za zaĉetek del so izbrali precej nenavadno zimsko obdobje a je delo kljub temu potekalo nemoteno. Delavci Betona so se resno lotili gradnje, ki jo je vodil ing. Bošnjak. Zaradi nizkega terena in visoke talne vode, ki je ob deţevju pogosto zastajala, so morali najprej navoziti velike koliĉine nasipnega materiala (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). V tej akciji je priskoĉilo na pomoĉ tudi 38 celjskih podjetij, ki so v zaĉetku leta 1957 navozila 6448 m 3 nasipnega materiala. Veliko zemeljskih del so opravili z udarniškimi akcijami. Ob koncu so izraĉunali, da je v akcijah sodelovalo 3796 ljudi, ki so opravili skupno kar udarniških ur, najveĉ vojaki celjske garnizije (1881 ur), vajenci vajeniške šole (1137 ur), podjetje Mleko (577 ur), Potrošnikovi delavci (505 ur). Veĉina celjskih podjetij je k hitrejši gradnji bazena pripomogla z denarnimi prispevki oziroma z brezplaĉnim strokovnim delom (Ljudsko kopališĉe v Celju, 1955). Slika 19: Zaĉetki gradnje bazena udarniške akcije. Original hrani Neptun Celje. 46

51 Otvoritev bazena 31. avgusta 1957 je Celje dobilo olimpijski plavalni bazen. Celjski tednik je zabeleţil:»nepopisno je bilo navdušenje preko 1000 gledalcev, ko je predsednik odbora za gradnjo ljudskega kopališĉa tov. Jakob Ţen prerezal vrvico ob novem olimpijskem plavalnem bazenu v Celju, skupina plavalcev PK Neptun, pa je v vseh plavalnih slogih preplavala dolţino bazena. Tej pomembni sveĉanosti so prisostvovali poleg številnih gledalcev tudi predstavniki celjskega politiĉnega in javnega ţivljenja. Konĉno je bil ustvarjen davni sen ljubiteljev plavalnega športa. Uvodoma je tov. Rado Loţar v imenu Turistiĉno olepševalnega društva in Neptuna opisal teţnje Celjanov po tem objektu, stare ţe veĉ desetletij, ki pa so se uresniĉile šele sedaj.«(celjski tednik, 1957, št. 34). Slika 20: Ob otvoritvi plavalnega bazena. CT, 1957, št

52 4.2.4 OTVORITVENI TURNIR POKAL CELJA Ob otvoritvi bazena je potekal vaterpolski turnir za pokal Celja. Celjani so nastopili z dvema moštvoma in so se kljub porazom dobro upirali tekmecem. Zmagal je zagrebški Naprijed, sledila je ekipa Ljubljane, Branika, Ilirije in Neptuna. Slika 21: Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. CT, 1957, št

53 4.3 LETO PRIHOD TRENERJA IVA STELLA Po izgradnji bazena so bile ţelje vaterpolistov po uspehih vedno veĉje. Rezultat teh prizadevanj je bil prihod profesionalnega trenerja vaterpola in nekdanjega igralca dubrovniškega Juga Iva Stella. S klubom Neptun je podpisal dvoletno pogodbo. Prvi dan sreĉanja z novim trenerjem je v svoji kroniki zabeleţil Jure Godec. Slika 22: Kronika prvih dni. Last J. Godec. 49

54 Svoje obĉutke ob prvem sreĉanju s celjskimi vaterpolisti je Stella opisal:»na tem prvem sreĉanju sem videl prijateljsko tekmo celjskih vaterpolistov. Iskreno povedano, sem takrat opazil nizko raven vaterpolskega znanja, toda hkrati zaznal veliko navdušenje in volje mladih igralcev, ki bi lahko s sistematiĉnim delom precej napredovali.«(50 let Neptuna, 2000). O novem trenerju je Saško Dopllihar povedal (S. Doplihar, intervju, september 2007): «Prihod Stelle v Celje je pomenil zaĉetek modernega vaterpola. Prej smo igrali bolj za zabavo in druţenje, Stella pa je uvedel resne treninge. Poudarek je bil sedaj na plavanju, ĉesar pa starejši vaterpolisti nismo bili navajeni.treningi so bili dobro organizirani. Potekali so pet dni na teden po 6-8 ur na dan. Obiĉajno so se zaĉel ob 8.00 uri zjutraj. Najprej smo imeli zbor v vrsti in ker smo morali biti vsi prisotni, smo tako dolgo ĉakali v vrsti, da so prišli vsi zamudniki, ĉe seveda niso obvestili, da bodo manjkali. Opraviĉilo za manjkanje je veljajo samo, ĉe je mama telefonirala trenerju, da ima njegov varovanec druge obveznosti.najprej se je trening zaĉel z razgibalnimi vajami in nekaj telovadbe suhi trening. Sledil je plavalni kondicijski trening. Plavalni kondicijski trening je vkljuĉeval plavanje od 2000 do 3000 metrov, kratke šprinte 10m, 20m, 50m in trening škarjic.trening se je konĉal okoli ure in sledil je kratek odmor nekje do ure, ko so plavalci zakljuĉili s treningom.ob uri smo vaterpolisti organizirali tekmo med seboj, kjer smo vadili obrambo in napad. Igrali smo na en ali dva gola, odvisno je bilo od števila igralcev. Po tekmi smo odšli domov na kosilo in po kosilu smo se zopet vrnili na trening, ki se je zaĉel predvidoma ob uri.trening se je zopet zaĉel enako kot zjutraj suhi trening, kondicijski plavalni trening in zveĉer, po zaprtju bazena za plavalce, smo zopet organizirali tekmo med seboj.«50

55 4.3.2 TEKMOVANJA V LETU 1958 Otvoritveno tekmovanje v sezoni 1958 je bilo tradicionalno prvega maja v Rimskih Toplicah. Vaterpolisti so premagali moštvo Ilirije z rezultatom 5:4, izgubili pa z Ljubljano s 3:7 (CT, 1958, št.17). Mesec dni kasneje je bil v Celju organiziran mednarodni turnir v vaterpolu. Na pripravah je bila jugoslovanska vaterpolska reprezentanca. Enotedenski trening najboljših jugoslovanskih vaterpolistov se je odrazil tudi pri Celjanih, ki so s tem pridobili novo znanje in izkušnje. Jugoslovanska ekipa vaterpolistov je na mednarodnem turnirju odigrala dve tekmi s Poljaki. V predtekmah so celjski vaterpolisti odigrali z moštvom Celuloze iz Krškega. Rezultat je bil 10:2 in 13:6 v korist Celjanov (50 let Neptuna, 2000). Nekaj dni po mednarodnem turnirju so se Celjani udeleţili turnirja v Ljubljani ob 10 letnici kluba ŢPK. Sodelovala sta jugoslovanska prvoligaša Spartak iz Subotice in Primorje II ter Neptun in ŢPK Ljubljana. Moštvo Neptuna je na tem moĉnem turnirju igralo z dvema ekipama ter zasedlo zadnje mesto, a je pred Ljubljanĉani demonstriralo tehniĉno lepo igro. Celjani so pokazali svoje kvalitete predvsem v prvem delu igre, v drugem pa jim je v odloĉilnih trenutkih vselej zmanjkalo vzdrţljivosti. Rezultati: Neptun B : Ljubljana 1:11 Neptun A : Primorje 7:10 (6:4) Neptun A : Spartak 4:7 (4:2) 51

56 Republiško prvenstvo v vaterpolu Prvenstvo je bilo organizirano v obliki turnirskega tekmovanja, kjer sta se organizirala dva turnirja. Udeleţba je bila skromna, saj sta Branik iz Maribora in Triglav iz Kranja odstopila od tekmovanja. Ĉlanska ekipa Neptuna je na prvem turnirju v konkurenci treh ekip osvojila drugo mesto za ekipo Ljubljane. Rezultati: Ilirija : Neptun 7:7 (5:4) ŢPK Ljubljana : Neptun 8:5 (5:2) ŢPK Ljubljana : Ilirija 10:4 (4:1) Prvenstvena lestvica je bila po prvem delu prvenstva naslednja: ŢPK Ljubljana :9 4 Neptun :15 1 Ilirija :17 1 Zakljuĉni drugi turnir za prvenstvo Slovenije je bil v Celju. Z zmago nad Ilirijo so si Celjani zagotovili drugo mesto. V odloĉilnem sreĉanju z ŢPK Ljubljana pa so izgubili. Rezultati: Neptun : Ilirija 7:4 (3:1) ŢPK Ljubljna : Ilirija 9:2 (5:2) ŢPK Ljubljana : Neptun 9:6 (2:2) Celjski tednik je poroĉal, da je bil preseneĉen nad prikazanim znanjem celjskih vaterpolistov. Viden napredek je bil odraz solidne in vztrajne vadbe pod odliĉnim strokovnim vodstvom trenerja Stelle. Proti Iliriji so bili Celjani boljši v vseh pogledih po taktiki, tehniki in hitrosti plavanja in so tako po svojem znanju prekosili doslej stalnega tekmeca Ilirijo. Proti Ljubljani velikih moţnosti za zmago niso imeli, saj so bili Ljubljanĉani bolj izkušeni, imeli boljšo rutino ter bili hitrejši v plavanju (CT, 1958, št. 33). 52

57 Slika 23: Vaterpolisti osvojili drugo mesto. CT, 1958, št

58 Mladinci osvojijo naslov Mladinci so dosegli najveĉji uspeh, saj so na prvenstvu v Ljubljani postali prvaki Slovenije. V konkurenci šestih klubov so odigrali pet tekem in jih vse zmagali, razlika v golih je bila 56:9 v njihovo korist (CT, 1958, št. 34). Rezultati: Neptun : Bled 7:1 (3:1) Neptun : Triglav 6:4 (4:2) Neptun : Ilirija 11:0 (4:0) Neptun : Koper 27:0 (14:0) Neptun : Ljubljana 5:4 (3:2) Slika 24: Last T. Goršiĉ. 54

59 Slika 25: Prvaki Slovenije. Last Neptun Celje. 55

60 4.4 LETO 1959 Prvi nastop vaterpolistov je bil 25. maja v Krškem na otvoritvenem plavalnem mitingu. Odigrana je bila vaterpolo tekma med Ljubljano in Neptunom, ki se je konĉala z zmago Ljubljane 4:0 (CT, 1959, št. 21) SLOVENSKA PLAVALNA LIGA Neptun je v tej sezoni prviĉ nastopal v prvi slovenski plavalni ligi, ki je zdruţevala plavalce in vaterpoliste. 24. junija so se zaĉeli prvi boji za toĉke in prvi nasprotnik jim je bil Triglav. Vaterpolo tekma se je zakljuĉila z zmago Triglava 14:2 (6:1). Prav tako so plavalni del tekmovanja dobili Kranjĉani s 95:45. Reporter Celjskega tednika je ugotovil, da plavalci in vaterpolisti Neptuna še niso bili pripravljeni na takrat najboljše slovensko plavalno moštvo (CT, 1959, št. 25). V drugem krogu so Neptunovci zopet izgubili tokrat proti ekipi Ljubljane. Vaterpolo tekma se je konĉala z rezultatom 14:6 v korist Ljubljanĉanov. V plavalnem delu pa je bil rezultat ob koncu tekmovanja 93:47 (CT, 1959, št. 26). Naslednjo tekmo z Ilirijo, ki je potekala v Celju, so dobili domaĉini. Vaterpolisti so zmagali z 9:5 (4:2). Prvo zmago Celjanov je novinar Celjskega tednika komentiral:»tudi waterpolo tekma je bila bolj borbena kot lepa. Domaĉi waterpolisti so bili le mestoma odliĉni v igri pa vseskozi boljši.«(ct, 1959, št. 27). Teden dni kasneje se je proti ekipi Celuloze tekma konĉala s porazom celjskih plavalcev z rezultatom 90:52, v vaterpolu pa so bili boljši Celjani 13:7 (6:6) (CT, 1959, št. 28). Slovenska plavalna liga ni bila zakljuĉena, ker se glavna tekmeca za prvo mesto Triglav in ŢPK Ljubljana nista sreĉala. Prvotno tekmovanje v Kranju so domaĉini odpovedali zaradi hladne vode. Ponovni datum tekme ni bil doloĉen po krivdi obeh klubov (Polet, 1959, št.43). 56

61 Ob 40 letnici društvenega obstoja je Ilirija organizirala turnir na katerem je sodelovalo tudi moštvo celjskega Neptuna. Na turnirju Celjani niso prikazali igre s katero bi se lahko enakovredno zoperstavili nasprotniku, ki je spadal v vrh takratne Jugoslavije, zato se je tudi poroĉevalec spraševal ali je bila udeleţba na tem turnirju smotrna. Tako jih je Korĉula premagala 20 : 3, Reka 21 : 2, Ljubljana 19 :1 in Kranj 7 : 1. Slika 26: CT, 1959, št SLOVENSKO VATERPOLO PRVENSTVO V Ljubljani se je odvijal prvi del prvenstva Slovenije, na katerem se Celjani niso izkazali. Izgubili so vse tri tekme, najbolj boleĉ poraz pa je bil proti Iliriji, za katero je poroĉevalec ugotavljal, da so jih v pretekli sezoni zlahka premagovali (Celjski tednik 1959, št. 30). Rezultati: Neptun : Triglav 1:5 Neptun : Ilirija 4:8 Neptun : Ljubljana 3:9 57

62 V Kranju se je nadaljeval drugi del slovenskega prvenstva. Tu so Celjani prikazali mnogo boljšo igro in so v prvi tekmi premagali Ilirijo z 9:3. Tekma pa je bila na preseneĉenje Celjanov razveljavljena, toda tudi v ponovljeni tekmi so bili boljši in slavili s 5:2. Tekmo z Ljubljano so po slabem zaĉetku prav tako dobro odigrali in izgubili tesno s 4:3. S porazom v zadnji tekmi proti Triglavu so ostali na ĉetrtem mestu, kar je pomenilo da so osvojili zadnje mesto in igranje v kvalifikacijah za obstanek v 1. slovenski ligi (CT, 1959, št. 35). Slika 27: Last Neptun Celje. 58

63 4.4.3 MLADINSKO VATERPOLO PRVENSTVO LRS V CELJU IN PONOVNO ZMAGOSLAVJE CELJANOV Na mladinskem prvenstvu je nastopilo osem ekip, in sicer: Ilirija, Ljubljana, Celuloza, Prešeren, Domţale, Bled, Triglav in Neptun. Mladi Celjani so brez poraza obranili naslov republiškega mladinskega prvaka v postavi: Vošinek, Lovšin, Trbovc, Zajc, Goršiĉ, Cvehte in Vodiĉar. Rezultati predtekmovanja: Triglav : Prešeren 10:3 (5:0) Bled : Domţale 18:2 (10:1) Ljubljana : Ilirija 9:4 (9:4) Neptun : Celuloza 3:2 (1:1) Rezultati prve skupine: Neptun : Ljubljana 13:6 (4:0) Triglav : Bled 7:3 (5:3) Triglav : Ljubljana 6:5 (4:2) Ljubljana : Bled 9:3 (4:1) Neptun : Triglav 8:4 (6:3) Lestvica I. skupine: Neptun :10 6 Triglav :16 4 Ljubljana :22 2 Bled :

64 Slika 28: Last T. Goršiĉ. 60

65 4.4.4 DRUGI TURNIR ZA VELIKO NAGRADO CELJA Plavalni klub Neptun je ob koncu sezone drugiĉ pripravil vaterpolo turnir za veliko nagrado Celja. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. Na koncu je slavila ekipa zagrebške Mladosti pred Spartakom iz Subotice. Rezultati: I. skupina II. skupina Spartak : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Proleter : Mladost (Bjelovar) 4:1 Neptun : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 10:3 Mladost (Zagreb) : Proleter 9:0 Spartak : Neptun 3:2 Zaključni del Mladost (B) : kombinirana ekipa rezervnih igralcev 9:5 Proleter : Neptun 4:3 Mladost (Z) : Spartak 5:1 Slika 29: Last T. Goršiĉ. 61

66 4.4.5 ODHOD IVA STELLE Rezultati sistematiĉnega dela trenerja Iva Stelle so bili ţe v prvem letu (1958) v republiških merilih odliĉni. Pionirji in ĉlani so bili drugi, mladinci pa celo prvi v Sloveniji. Tudi naslednje leto so se odliĉni rezultati nadaljevali, saj so mladinci ohranili naslov republiških prvakov. Dokaz, da je bila uprava kluba zadovoljna z njegovim delom, je bila tudi sveĉana veĉerja ob koncu leta, ko so ga celo obdarili s ĉekom za takratnih dinarjev. Razlog, zakaj ni veĉ podaljšal pogodbe, je bil v tem, da je kot Dalmatinec pogrešal morje, postal pa je tudi hrvaški republiški svetovalec za telesno vzgojo (50 let plavalni klub Neptun, 2000). Druţenje z vaterpolisti»stare garde«mu je ostalo v prijetnem spominu, kar kaţe tudi njegova udeleţba na vsakoletnih druţenjih s starimi celjskimi prijatelji (50 let plavalni klub Neptun, 2000). 62

67 5. ZAKLJUČEK Plavalni šport v Celju se je zaĉel razvijati okoli leta Geografske znaĉilnosti celjske kotline so omogoĉile razvoj plavalnega športa na Celjskem, saj se je ta šport zaĉel razvijati tukaj predvsem zaradi danih naravnih moţnosti plavanja in igranja vaterpola v reki Savinji. Prvi zaĉetki vaterpola leta 1950 so bili bolj za šalo kot zares. Zaĉetniki vaterpola na Celjskem med katere lahko štejemo Šĉuka Cvetka, Šef Marjana, Gedrih Igorja, Mozer Ivana, Ţgeĉa, Pušnik Cirila in Doplihar Saška, so zaĉeli igrati to igro v vodi zaradi zanimivejšega preţivljanja prostega ĉasa. O organiziranosti še ne moremo govoriti, saj je bila to le skupina prijateljev, ki je na tak naĉin preţivljala prosti ĉas. Ţe leta 1951 pa so ustanovili Ţelezniĉarski plavalni klub ŢPK, ki je deloval pod okriljem Ţelezniĉarskega društva. ŢPK jim je tako omogoĉil nastope na razliĉnih turnirjih in tekmovanjih, sponzorstvo Ţeleznic v obliki brezplaĉnega prevoza na tekme, moţnosti spanja v vlaku ter ureditev»bazena«v reki Savinji. Vse do leta 1957, ko je Celje ob koncu sezone dobilo svoj olimpijski bazen, so morali vaterpolisti in plavalci igrati in trenirati v Savinji in okoliških bazenih v Rimskih Toplicah, Laškem, Preboldu in Velenjskem jezeru. Z olimpijskim bazenom je Celje dobilo moţnosti za velik razmah plavalnega športa in moţnost enakovrednega tekmovanja z ostalimi ekipami Slovenije. Poleg izgradnje bazena so celjski vaterpolisti v svoj krog privabili tudi profesionalnega trenerja vaterpola Iva Stella. Tako so se v republiških merilih Celjani kosali z ostalimi moĉnimi klubi. 63

68 6. VIRI IN LITERATURA VIRI: Beseda o celjskih plavalcih. (1957). Celjski tednik, št. 27. Brez plavalnega bazena pa zmagujejo. (1954). Polet, št. 33. Celje : Ilirija 72:70. (1959). Celjski tednik, št. 27. Celjski plavalci prvaki vzhodne skupine III. slovenske plavalne lige. (1953). Savinjski vestnik, št. 31. Celjski plavalci zmagovalci vzhodne skupine slovenske plavalne lige. (1954). Celjski tednik, št. 30. Celjski plavalci na prvenstvenem nastopu. (1956). Celjski tednik, št. 31. Celjski plavalci v Trbovljah. (1956). Celjski tednik, št. 27. Dani Vrhovšek izboljšal svoj rekord. (1959). Celjski tednik, št. 28. Dve zmagi celjskih plavaĉev. (1951). Savinjski vestnik, št. 36. Hrvatsko slovenska liga bo razširjena. (1955). Polet, št. 16. Hud poraz domaĉinov. (1959). Celjski tednik, št. 25. Ilirija najuspešnejša. (1954). Polet, št. 36. Kako dolgo še? Slovenski vaterpolo sodniki so pereĉ problem. (1955). Polet, št. 33. Konĉno tudi v Celju olimpijski bazen. (1957). Celjski tednik, št. 34. Konĉno uspeh celjskega vaterpola. (1959). Celjski tednik, št. 31. Mladinci Neptuna prvaki Slovenije. (1958). Celjski tednik, št. 34. Mladost osvojila nagrado Celja. (1959). Celjski tednik, št. 36. Nad 220 plavalcev v Rimskih toplicah. (1958). Celjski tednik, št. 17. Nekaj besed o plavalcih celjskega Ţelezniĉarja. (1954). Celjski tednik, št. 34. Neptun drugi. (1958). Celjski tednik, št. 32. Nova zmaga celjskih plavalcev. (1953). Savinjski vestnik, št. 32. Ob prvem vaterpolu turnirju v Celju. (1957). Celjski tednik, št. 34. Od danes naprej v Celju mladinsko prvenstvo LRS v vaterpolu. (1959). Celjski tednik, št. 30. Plavaĉi Celja poraţeni v Murski Soboti. (1952). Savinjski vestnik, št. 32. Plavalci in vaterpolisti kranjskega Triglava v Celju. (1959). Celjski tednik, št. 24. Plavanje, PK Branik II : PS Celje 95:83. (1952). Savinjski vestnik, št. 31. Po ustanovitvi hrvatsko slovenske lige. (1954). Polet, št

69 Pomembna zmaga celjskih plavalcev. (1955). Celjski tednik, št. 22. Poraz celjskih plavalcev v Preboldu. (1955). Celjski tednik, št. 33. Poraz vaterpolistov. (1956). Celjski tednik, št. 35. Porazna bilanca celjskih vaterpolistov. (1959). Celjski tednik, št. 29. Preko 200 plavalcev v Rimskih toplicah. (1957). Celjski tednik, št. 17. Prvenstvo Slovenije v vaterpolu, kdo bo prvak: Ilirija ali Ljubljana. (1955). Polet, št. 32. Prvenstvo Slovenije v vaterpolu. (1954). Polet, št. 32. Slovenska plavalna liga. (1956). Polet, št. 26. Še en poraz Neptuna. (1959). Celjski tednik, št. 26. Uspele prireditve v Preboldu. (1952). Savinjski vestnik, št.29. Uspešen nastop celjskih plavalcev v Konjicah. (1956). Celjski tednik, št. 29. Uspešni nastopi celjskih plavalcev in vaterpolistov. (1957). Celjski tednik, št. 30. Ustanovljena je hrvatsko slovenska plavalna liga. (1954). Polet, št. 13. Vaterpolisti ostali na ĉetrtem mestu. (1959). Celjski tednik, št. 35. Vaterpolo tekma PK Triglav : ŢPK Neptun razveljavljena!. (1956). Celjski tednik, št. 33. Velik napredek v vaterpolu, v plavanju še ne gre. (1958). Celjski tednik, št. 23. Velik podvig vaterpolistov. (1958). Celjski tednik, št. 33. Zmaga v Novi Gorici. (1956). Celjski tednik, št. 36. LITERATURA: Godec, J. (1974). Kronika prvih dni ŢPK Neptun. Neobjavljeno delo. Goropevšek, B. (2001). Stoletje v Celju (str , ). Celje: Fitmedia Celje. Goršiĉ, E. (2000). 50 let plavalnega kluba Neptun (str. 9-28). Celje: Plavalni klub Neptun Celje. Kuzma, J. in Kramer, F. (ur.) (1990). Šport v Celju (str ). Celje: Zveza telesnokulturnih organizacij Celje. Ljudsko kopališče v Celju. (1956). Celje: Reklama. Pavlin, T. (2005).»Zanimanje za sport je prodrlo med Slovenci ţe v široke sloje«. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 65

70 Pavlin, T. Oris razvoja celjske telesne kulture in športa po drugi svetovni vojni. V: Poĉivavšek, M. (ur.), Cvirn, J., Studen, A., Cvelfar, B., Panĉur, A., Lazarević, Ţ., Zajc Cizelj, I., Himmelreich, B., Kregar, T., Mikola, M., Stariha, G., Vodeb, J. Iz zgodovine Celja, (Odsevi preteklosti, 1; 2; 3; 4; 5). Celje: Muzej novejše zgodovine, , 2006, zv. 5, str Prešeren, M. in Gala, S. (1956). Plavanje, waterpolo, skoki v vodo. Ljubljana: Tiskovni svet Polet. Stanišiĉ S. (1986). Zgodovina vaterpola v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Stepišnik, D. (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS. ELEKTRONSKI NASLOVI: Hickok, R. (2000). Water Polo History. Pridobljeno , iz Lancaster, M.(2000). Facts and information about the game. Pridobljeno , iz Štirn, I. (2005). Bodo spremembe pravil pozitivno vplivale na razvoj vaterpola?. Pridobljeno , iz USTNI VIRI: Doplihar Saško, 29. september 2007 Godec Jure, 30. september

71 PRILOGA 1: Plakat za Veliko nagrado Celja. Original hrani Osrednja knjiţnica Celje.