Microsoft Word - ZbornikSBD4.doc

Transkripcija

1 ISBN klasifikacija 2

2 KAZALO 3

3 4

4 Predgovor Marka in Gregorja? 5

5

6 1. Govora ob 25-letnici društva 1. Govora ob 25. letnici 1.1 Govor prof. Marinke Drobnič-Košorok, predsednice SBD Spoštovani gostje, drage članice in člani SBD! Ko smo leta 2005 pripravljali 5. srečanje SBD smo se vprašali koliko časa pravzaprav že obstajamo. Ugotovili smo, da so se slovenski biokemiki stanovsko organizirali že leta 1972 v okviru Slovenskega kemijskega društva, kot njegova sekcija, dejavnejši pa smo postali z»osamosvojitvijo«pred 25 leti. Več o prvih letih delovanja v okviru Zveze biokemijskih društev Jugoslavije, ki je pričela delovati leta 1977 in kasneje v samostojni Sloveniji nam bo povedal današnji slavnostni govornik, prof. dr. Vito Turk, saj je bil v tistih časih eden najaktivnejših članov in tudi prvi predsednik neodvisnega društva. Dovolite mi, da se osredotočim na poslanstvo društva, kakor ga vidimo danes in na tiste glavne aktivnosti, s katerimi skušamo slediti viziji, ki je zapisana tudi na naši spletni strani: Poslanstvo SBD je promocija izobraževanja, izmenjave mnenj in informacij na področju biokemije in molekularne biologije, pa tudi vzpodbujanje in pomoč raziskovalcem pri vzpostavljanju stikov in sodelovanja na tistih področjih, ki omogočajo uporabo znanstvenih dognanj biokemije in molekularne biologije v medicini in gospodarstvu. Prav tako si prizadevamo za posredovanje informacije o znanstvenih dosežkih na področju biokemije in molekularne biologije laični javnosti, z namenom, da bi to znanstveno vedo približali ljudem in omogočili kritično razumevanje in vrednotenje njenega družbenega pomena. Slovensko biokemijsko društvo ima danes evidentiranih 394 članov, od tega jih najdemo v registru, torej med bolj aktivnimi v zadnjih dveh letih, 219. Društvo je odprto ožji strokovni in tudi širši, laični, javnosti. Pomembno se mi zdi, da naši člani delujejo, na področju biokemije in molekularne biologije, na vseh štirih slovenskih univerzah, največ jih srečamo na šestih fakultetah Univerze v Ljubljani. Najdemo jih na največjih slovenskih znanstvenoraziskovalnih inštitutih (Inštitutu Jožef Stefan, Kemijskem Inštitutu, Nacionalnem inštitutu za biologijo in Kmetijskem inštitutu), zdravstvenih in veterinarskih inštitucijah (ljubljanski Klinični center, Onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Klinika Golnik, Nacionalni veterinarski inštitut RS), v sedmih farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih deluje 26 članov, članica društva dela pri Evropski komisiji, štirje člani društva pa na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Trinajst članov prihaja iz dvanajstih inštitucij v tujini. Trenutno je enajst članov študentov, pet članov pa upokojenih raziskovalcev ali visokošolskih učiteljev. Iz začetnih aktivnost na področju biokemijskih raziskav in pedagoškega dela, ki so bile v sredini prejšnjega stoletja pretežno povezane z Medicinsko fakulteto ter Inštitutom Jožef Stefan in takratnim Oddelkom za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, je biokemija z leti prerasla v eno najmočnejših in najodmevnejših 7

7 1. Govora ob 25-letnici društva raziskovalnih področij v Sloveniji, s številnimi uspešnimi raziskovalnimi skupinami, od leta 1998, pa tudi s samostojnim univerzitetnim dodiplomskim študijskim programom Biokemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Prav tako segajo prvi uspešni poskusi organizacije interdisciplinarnega podiplomskega študija biokemije že v leto Njegovi nosilci so bili naši člani, ki so delovali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti ter na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Ta študijski program je tako dejansko predhodnik univerzitetnega podiplomskega študijskega programa Biomedicina, ustanovljenega leta 1999, ki se je lani, z uvedbo tristopenjskega»bolonjskega«sistema visokošolskega izobraževanja, preobrazil v zelo dobro obiskan univerzitetni doktorski študijski program Biomedicina. Snovalci, načrtovalci in izvajalci vseh teh aktivnosti, so bili in so tudi danes številni člani SBD. Javnost dela zagotavljamo s priložnostnim obveščanjem o delu in problematiki društva z lastnimi publikacijami in z objavami v časopisju, radiju in televiziji. Kateri so glavni cilji društva danes in kako jih dosegamo. Kot smo zapisali leta 2005, ko je bil izvoljen sedanji upravni odbor, želimo nadaljevati vse že zastavljene aktivnosti, ki so se izkazale za uspešne. Med te lahko prištevamo zlasti: 8 Delo pedagoške sekcije, ustanovljene leta1999. Glavne teme, s katerimi se je ukvarjala v teh letih, so bile povezane z izzivi pri poučevanju biokemije in molekularne biologije na dodiplomski in podiplomski stopnji, vsebino in izvedbo laboratorijskih vaj, uporabo informacijske tehnologije pri poučevanju biokemije, izborom in pisanjem študijske literature ter poučevanjem biokemije v luči bolonjske prenove univerzitetnega študija. V zadnjem obdobju je prav gotovo največji dosežek leta 2005 prevedeni biokemijski učbenik»concepts in Biochemistry«Rodneya Boyerja. Urednika prevoda sta bila prof. dr. Metka Renko in prof. dr. Matjaž Zorko, ki sta učbenik prevedla in uredila skupaj s še desetimi prevajalci z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, na katerih se poučuje biokemija. Prevajalci so želeli predvsem vpeljati oz. poenotiti slovensko strokovno terminologijo. Zavedali so se, kako hitro učbeniki zastarajo, zato so izbrali temeljni učbenik, ki so ga prepoznali kot primeren študijski pripomoček na vsaj 10 slovenskih fakultetnih programih. Po izjavah študentov je prevod učbenika zelo uporaben pri študiju, prepričani pa smo tudi, da bo, zaradi svoje vizualne privlačnosti in navezovanja na konkretne biološke in medicinske situacije, spodbudil marsikaterega srednješolca, k odločitvi za študij na enem od študijskih programov, ki je povezan z biokemijo in molekularno biologijo. Delo terminološke sekcije, ki že od 1998 skrbi za razvoj strokovnega jezika na področju biokemije in sorodnih znanosti. Na spletnih straneh društva lahko najdete spletni terminološki slovar, ki ponuja slavistično usklajene slovenske izraze za pojme iz biokemije in molekularne biologije. Terminološki slovar je odprt za nova vprašanja in predloge novih slovenskih izrazov in je zelo dobro obiskan, saj beleži več kot pristopov. Organizacija kvalitetnih znanstvenih srečanj društva. Prihodnje leto bo potekalo že sedmo srečanje, ki jih vsako drugo leto organizira ena od ustanov, na katerih delujejo člani društva. Udeležuje se jih med 120 in 150 udeležencev in so

8 1. Govora ob 25-letnici društva tudi finančno najuspešnejša dejavnost društva. Podrobnejše podatke o organizatorjih in vsebini, najdete v tej publikaciji, ki smo jo pripravili ob 25-letnici delovanja društva. SBD je bilo leta 2005, na pobudo nekaterih članov, tudi organizator Prvega srečanja slovenskih bioinformatikov. Vsa organizirana srečanja so bila mednarodna, tako glede udeležencev, kakor tudi glede vabljenih predavateljev in članov znanstvenega odbora. Soorganizacija velikih mednarodnih znanstvenih srečanj, katerih organizacija je zaupana našim članom, pomeni pomembno mednarodno priznanje dela slovenskih raziskovalcev. SBD, od leta 2007 dalje, na prošnjo organizatorja, nameni del sredstev za sofinanciranje tistih srečanj, za katera so člani društva najbolj zainteresirani. Njihov seznam najdete v nadaljevanju te publikacije. Finančna podpora mladih raziskovalcev pri udeležbi na pomembnih mednarodnih znanstvenih srečanjih spada med bolj opažene aktivnosti društva Iz tabel v pričujoči brošuri, vidimo, da je interes za štipendije med mladimi zelo velik, zato smo se odločili, da število štipendij, glede na finančne možnosti društva, letos povečamo z 10 na 15. Društvena predavanja se približujejo številki 100(do danes 96). Najpogosteje jih organizirajo naši člani na svojih matičnih inštitucijah, v okviru svoje raziskovalne dejavnosti in mednarodnega sodelovanja. SBD pa poskrbi, da se informacija posreduje preko društvenega seznama elektronskih naslovov članov. Tem tradicionalnim in uspešnim aktivnostim, smo v zadnjem obdobju dodali še nekaj novih: Zavestna skrb za promocijo biokemije kot znanstvene vede. Društvo vzpodbuja objavljanje znanstvenih in poljudnih prispevkov v dnevnem in tedenskem tisku, ter samostojnih publikacijah, seznanjanje s stroko na odprtih dnevih in delavnicah. Za promocijo je pomembno tudi sodelovanje naših članov v uredniških odborih poljudnoznanstvenih revij. V zadnjih dveh letih smo v ta namen uspeli pridobiti tudi javna sredstva za promocijo znanosti na razpisu ARRS. Delovna skupina za pripravo vlog za delo z genetsko spremenjenimi organizmi (GSO) je pričela z delom junija 2006 in je intenzivno delovala pet mesecev. V njej je sodelovalo 20 strokovnjakov z 10 različnih ustanov, ki uporabljajo GSO, pod vodstvom prof. dr. Marka Dolinarja. Vse sodelujoče institucije, ki so sodelovale v delovni komisiji, so že uspešno izvedle prijavo svojih zaprtih sistemov za delo z GSO. Lapanjetova priznanja Res lahko Republika Slovenija na več načinov, kot država, nagrajuje ekscelentnost na področju znanstvenoraziskovalne, pedagoške in strokovne dejavnosti in ponosni smo, da so številni dobitniki najvišjih državnih nagrad, Zoisovih nagrad in priznanj za vrhunske znanstvene dosežke, naši člani. Kar 16 nagrad in priznanj so dobili v zadnjih desetih letih. Naše člane srečamo med dobitniki nagrad za vrhunske dosežke na področju posamezne stroke, dobitniki priznanj za obetajoče mlade raziskovalce doma in v tujini, Sokratovega priznanja 9

9 1. Govora ob 25-letnici društva Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko za uspešno povezovanje znanstvenoraziskovalnega dela s pedagoškim procesom(2008), pa tudi med dobitniki nagrad za najboljše pisce znanstvenih člankov v dnevnem tisku. Žal nimamo evidence, ki bi v celoti zajela vsa področja in vse nagrade in priznanja, ki so jih do sedaj prejeli člani SBD. Zaupana jim je čast opravljanja vodilnih funkcij v številnih mednarodnih strokovnih združenjih in uredniških odborih mednarodnih revij. Biokemijsko znanost pa popularizirajo tudi kot uredniki in člani uredniških odborov poljudnoznanstvenih publikacij. Kljub tej lepi beri priznanj in nagrad, je skupščina SBD lani, na predlog UO, potrdila ime in pravila za podeljevanje društvenih nagrad, ki smo jih poimenovali po pionirju biokemijskih raziskav proteinov, profesorju dr Savu Lapanjetu. Z njimi ne želimo konkurirati prestižnim državnim nagradam, pač pa izpostaviti znanstveno odličnost, pedagoško uspešnost in strokovne sposobnosti nagrajenih članov društva in se jim zahvaliti za njihov prispevek na področju razvoja biokemije in molekularne biologije v Sloveniji ter tudi tako narediti njihovo delo in delo SBD bolj prepoznavno in odmevno v širši javnosti. Letos, na tej slavnostni jubilejni skupščini, jih bomo podelili prvič. Hvaliti se, ni ravno prepoznavna slovenska vrlina in po toliko lepih in vzpodbudnih besedah, ki se na okroglih obletnicah prav gotovo potrebne, se verjetno že vsi malo neugodno počutimo. Naj zato za konec izpostavim še nekatera področja, na katerih žal nismo bili tako uspešni in nam nudijo še veliko priložnosti, da delo društva izboljšamo in nadgradimo. Poglejmo le nekatere od njih. Želeli bi si večjo uspešnost pri kandidiranju na različna dodatna sredstva, s katerimi bi lahko spodbujali naše aktivnosti,sredstva MVZT, predvsem pa evropska sredstva v obliki različnih štipendij za krajša, zlasti pa daljša izobraževanja. Samo FEBS je leta 2007 namenil članicam blizu 3,5 MIO EUR v obliki različnih štipendij ter še dodaten milijon za sofinanciranje znanstvenih srečanj in delavnic, ki smo jih slovenski biokemiki zelo slabo izkoristili. Želeli bi si večji interes za delo v organih FEBS in IUBMB, ki bi slovensko društvo in slovensko znanost naredil bolj prepoznavno, možnosti vplivanja pa večje. Dogovarjamo se o formalnem sodelovanju s kolegi v uredništvu Acta Chimica Slovenica, kar bi omogočalo objave prispevkov zlasti najmlajših sodelavcev, ki so rezultati diplom in študentskih raziskovalnih nalog, v slovenski reviji z rastočim faktorjem vpliva. Želimo poiskati stik in vzpostaviti tudi bolj formalno sodelovanje s slovenskimi biokemiki in molekularnimi biologi, ki delujejo na uveljavljenih mednarodnih ustanovah v svetu. Sprememba zakona o društvih nas obvezuje, da nadaljujemo z usklajevanjem statuta 10 Drage kolegice in kolegi! Taka je slika SBD danes. Upam, da društvo večinoma zadovoljuje pričakovanja svojih članov, saj dodatnih pripomb in pobud ne dobivamo prav veliko. Seveda pa je društvo lahko aktivno uspešno in prepoznavno ravno toliko, kolikor so aktivni, uspešni in prepoznavni njegovi člani. Želimo si več vaših pobud, vaše potrditve ali kritike dela UO na letnih skupščinah, vaše sodelovanje pri organizaciji predavaj in srečanj, več kandidatur za različne oblike štipendiranja in sodelovanja v mednarodnih organih, čeprav predstavljajo velik

10 1. Govora ob 25-letnici društva birokratski napor. Trenutni upravni odbor si zato prizadeva kar najbolj prisluhniti vašim pobudam in poiskati najboljše poti, da ideje skupaj uresničimo. V imenu UO se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in vam želim prijeten večer. 11

11 1. Govora ob 25-letnici društva 1.2. Govor prof. Vita Turka, častnega člana in nekdanjega predsednika SBD SPOMINI NA NASTAJANJE SLOVENSKEGA BIOKEMIJSKEGA DRUŠTVA IN NJEGOV RAZVOJ DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE Še nikoli ni bila napisana zgodovina nastanka in delovanja Slovenskega biokemijskega društva (SBD) v predosamosvojitvenih časih. Ko sem bil naprošen, da nekaj o tem zapišem, sem si moral priklicati v spomin dogajanja pred več kot 40 leti. Zelo malo dokumentov obstaja iz tistega časa, nekaterih soustvarjalcev pa tudi ni več med nami. Ker sem bil sam udeležen v nekaterih dogodkih že v 60. letih, aktivno pa od 1971 leta, bom poizkusil sestaviti mozaik iz posameznih najpomembnejših dogodkov. Upam, da se bodo vsi, ki so pri tem sodelovali, strinjali z zapisanim. Začelo se je s Sekcijo za biokemijo, ki je bila sestavni del Slovenskega kemijskega društva (SKD). O obstoju te sekcije sem slišal že proti koncu 60. let, prvič so mi zanjo povedali ''uradno'' januarja ali februarja 1972 na prvem sestanku med biokemiki Trsta in Ljubljane, ki ga je organiziral prof. Benedetto de Bernard, takratni predstojnik Katedre za biokemijo tržaške univerze. Srečanje mi je ostalo v izredno prijetnem spominu, v malo manj prijetnem pa tudi huda poledica z burjo, ki mi je skoraj onemogočila vrnitev v Ljubljano. Na sestanku smo vsi sodelujoči predstavili v kratkih referatih svoje delo ter se dogovorili, da bomo organizirali naslednje sestanke v okviru regionalnih srečanj Alpe-Adria. To smo tudi izpeljali in ti sestanki so tekli vse do razpada Jugoslavije. Sestanki so se razširili tudi na Zagreb, Rijeko, Graz, Udine ter so bili vsako leto v drugem kraju. Osebno menim, da so bili ti sestanki izjemno pomembni tako za vzpostavljanje novih sodelovanj kot tudi za osebna poznanstva. Postali smo resnični prijatelji, kar je bilo v tistih časih posebej pomembno. Na tem prvem sestanku v Trstu mi je prof. Dušan Stucin, predstojnik Instituta za kemijo, MF Univerze v Ljubljani, povedal da obstaja biokemijska sekcija SKD in kot sem razumel, jo je on tudi vodil. Rekel mi je, da je delovanje sekcije zamrlo in ga je potrebno ponovno oživeti. To ''oživitveno'' nalogo je poveril meni, saj me je poznal še kot svojega demonstratorja pri vajah s študenti ( ). Verjetno je bilo pomembno tudi to, da sem se leto dni prej vrnil s podoktorskega izpopolnjevanja v tujini in postal kmalu načelnik Oddelka za radiobiologijo (kasneje biokemijo) Instituta Jožef Stefan. Ta skupina, ki jo je ustanovil že leta prof. Drago Lebez, je bila takrat največja skupina biokemikov v Ljubljani. Naloge sem se lotil resno. Pri tem mi je prof. Stucin veliko pomagal. Sploh moram reči, da sva se s prof. Stucinom zelo dobro razumela in me še danes nanj vežejo prijetni spomini. Vzpostavila sva prijateljski odnos kljub vsemu spoštovanju do njega kot starejšega profesorja, ki je trajal vse do njegove prezgodnje smrti leta. Tako je prišlo kmalu do ustanovitvenega sestanka sekcije maja leta, kjer sem bil izvoljen za predsednika biokemijske sekcije SKD (kopija zapisnika tega sestanka je objavljena na 19. strani tega zbornika). Spomnim se, da smo bili predsedniki sekcij dolžni oddajati poročila društvu do konca tekočega leta. Biokemijska sekcija je veljala v tistih časih za najaktivnejšo. Kmalu smo se še bolj povezali tudi z hrvaškimi kolegi in pripravili skupni sestanek sredi leta, kar je bilo ključno za nadaljnje sodelovanje v okviru regije Alpe-Adria. 12

12 1. Govora ob 25-letnici društva Decembra leta je bil na pobudo hrvaških biokemikov v Zagrebu sklican sestanek iniciativnega odbora, ki so se ga udeležili predstavniki Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Srbije in Slovenije (trije predstavniki). Dogovorjeno je bilo, da pristopimo k organizaciji ustanovitve Jugoslovanskega biokemijskega društva, kar je bilo tudi v skladu s pravili Zveze evropskih biokemijskih društev (FEBS). Do takrat smo se namreč biokemiki udeleževali različnih srečanj doma in v tujini, tudi kongresih FEBS, pa tudi kongresov in simpozijev biologov, fiziologov in kemikov. V tistih časih, zlasti pri nas, so menili, da biokemija ni samostojna disciplina ter spada predvsem v kemijo. Zato je bil tudi toliko bolj pomemben sklep v Zagrebu, da bo ustanovni kongres biokemijskega društva septembra 1976 v Portorožu, za katerega organizacijo je bila zadolžena naša sekcija in jaz kot njen predsednik. Hkrati z organizacijo kongresa so se pričela ustanavljati posamezna republiška društva z nalogo, da se omogoči ustanovitev Zveze biokemijskih društev Jugoslavije (ZBDJ). Drugi niso imeli težav, v Sloveniji pa je šlo težje. Takratno vodstvo SKD ni bilo naklonjeno ustanovitvi samostojnega biokemijskega društva. To pa nas ni oviralo pri naših nadaljnjih aktivnostih, kot so različni sestanki in simpoziji ter predavanja domačih in tujih raziskovalcev. Skupina biokemikov na Institutu Jožef Stefan je tako organizirala že maja leta v Ljubljani mednarodni simpozij o intracelularnem proteinskem katabolizmu, ki je hkrati pomenil preboj te skupine v mednarodni prostor. V tistih časih to ni bilo tako preprosto in na simpoziju je sodelovalo preko 100 udeležencev iz 16 držav. Istega leta smo v septembru tudi organizirali prvi jugoslovanski biokemijski kongres, ustanovili društvo ZBDJ ter izvolili njegovo vodstvo: predsednik Pavao Mildner (Hrvaška), podpredsednika Dušan Kanazir (Srbija) in Vito Turk (Slovenija) ter tajnica Blanka Ries (Hrvaška). Sedež društva je bil v Zagrebu do leta, ko sem bil izvoljen za predsednika, Igor Kregar za sekretarja društva, za blagajnika pa Rado Komel. To društvo je delovalo do razpada Jugoslavije in je bilo formalno ukinjeno na sestanku v Ljubljani leta. Naj še omenim pomembno dejstvo kot posledico razpada Jugoslavije kot države. Postavilo se je vprašanje mojega mesta kot generalnega sekretarja FEBS-a. Dejstvo je namreč bilo, da mora biti funkcionar FEBS-a član te organizacije, države članice pa ni bilo več. Britanski kolegi so takoj našli rešitev in me včlanili v Britansko biokemijsko zvezo brez plačila članarine. Že decembra leta sem na redni seji izvršnega odbora FEBS-a predlagal včlanitev Slovenije v to organizacijo, kar pa mi ni uspelo. Zato sem poleti 1992 leta pripravil prošnjo za sprejem tako Slovenije kot tudi Hrvaške v članstvo IUBMB na kongresu v Izraelu. Pri tem ni bilo ovir in zanimivo je, da sem v tem primeru zastopal tudi Hrvaško biokemijsko zvezo na njihovo prošnjo. Člani FEBS-a pa smo postali leta. Seveda pa je bilo potrebno prej izključiti Jugoslavijo iz te organizacije kar je skupščina FEBS-a na predlog izvršnega odbora tudi sprejela. V začetku leta je bilo vodstvo ZBDJ obveščeno, da je Avstrijska biokemijska zveza odstopila od organizacije kongresa FEBS na Dunaju leta. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da tudi naše društvo kandidira za organizacijo tega kongresa, saj bi to pomenilo nadaljnjo afirmacijo te vede doma in v svetu. Soglasno je bilo sklenjeno, da Slovensko biokemijsko društvo pripravi material za kandidaturo kongresa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Hkrati ob sklepu o kandidaturi Slovenije kot izvajalke pa sem bil opozorjen, da se moramo takoj ukiniti kot sekcija SKD ter ustanoviti društvo. Po daljših pogovorih nam je uspela diplomatska rešitev in smo 28. junija 1983 ustanovili Slovensko biokemijsko 13

13 1. Govora ob 25-letnici društva društvo, ki pa je bilo hkrati še vedno sekcija SKD. Ta salomonska rešitev je preprečila morebitne nove zaplete oz. nekandidiranje Ljubljane. Bil sem zadolžen za pripravo vseh materialov za kandidaturo, kar smo biokemiki tudi dobro in skrbno pripravili ob pomoči takratnega vodstva za kongresni turizem v Cankarjevem domu ter turistične agencije Kompas. Material je bil predan vodstvu FEBS-a, ki je zasedalo na rednem kongresu v Bruslju julija leta. Kandidirale so poleg naše države še tri druge, a nam je uspelo. Čestitke so deževale in mi smo bili srečni, čeprav smo se zavedali, da nas čaka izjemno težko in odgovorno delo. Težav še ni bilo konec, saj me je že avgusta istega leta poklical predsednik Mildner in me obvestil, da kongresni center Sava v Beogradu kandidira za organizacijo tega kongresa, čeprav je mednarodna organizacija FEBS sprejela sklep o organizaciji kongresa v Ljubljani. To je bila absolutna kršitev in sem se temu uprl. Tudi se nisem odzval povabilu na ogled centra Sava v Beogradu. Sklenil sem, da takoj o tem zapletu obvestim člana izvršnega odbora FEBS, prof. Simona van den Bergha, ki je bil odgovoren za kongrese in ga povabil, da takoj pride v Ljubljano ter nas na ta način podpre. Vabilu se je odzval takoj, si ogledal kongresne prostore, hotele in nas v naših prizadevanjih za organizacijo kongresa v Ljubljani podprl. To je bilo izjemno pomembno, saj so nas na tretjem kongresu ZBDJ v Skopju soočili s formalno kandidaturo in ponudbo centra Sava. Po dolgi in mučni razpravi je bilo dogovorjeno, da se še enkrat sestanemo pozno jeseni na seji vodstva ZBDJ v Zagrebu in sprejmemo končno odločitev. Temu sem se ves čas upiral, vendar sklepa nisem mogel spremeniti, čeprav sem čutil podporo večine članov. Kasneje sem izvedel, še pred Zagrebško sejo, da me je prof. Kanazir kot predsednik Srbskega biokemijskega društva in podpredsednik ZBDJ podprl pri organizaciji kongresa v Ljubljani. Tako je bila podpora Ljubljanskemu kongresu na sestanku v Zagrebu soglasna, center Sava pa sploh ni dostavil ponovne ponudbe. Še danes sem nekaterim posameznikom za njihovo podporo in poštenje hvaležen. Priprave za kongres so kmalu stekle. Postavili smo posamezne simpozije ter vodje, odgovorne za njihovo izvedbo. Vsi pomembni biokemiki iz Jugoslavije so se resnično angažirali pri pripravi kongresa, zlasti znanstvene vsebine in uspelo nam je privabiti vrsto mednarodno uglednih predavateljev z vsega sveta. Prav tako je za časa kongresa zasedal tudi izvršni odbor (IO) Svetovne zveze biokemijskih društev (IUB). Kot predsednik organizacijskega odbora sem imel veliko dela, vendar smo ga z dobro organizacijo odlično opravili. Tudi sodelovanje s kongresnim centrom in Kompasom je bilo vzorno. To je bil do tedaj največji kongres v Ljubljani s skoraj 2000 udeleženci, večina tujcev. Še danes se mnogi udeleženci kot tudi člani vodstva FEBS in IUBMB spominjajo tega kongresa kot enega najbolj uspešnih v zgodovini FEBS-a. Tudi finančno smo kongres zaključili pozitivno, kar ni bilo lahko, saj je že delovala inflacija. V času kongresa je zasedal tudi IO FEBS-a. Na tem sestanku sem bil vključen v IO in postal njegov predsednik. Ko smo zaključili s kongresom in postkongresno dejavnostjo, smo sklicali redno skupščino SBD 21. decembra 1988 in predlagali razrešnico vodstva društva (zapisnik obstaja). Po izglasovanju razrešnice sem za novega predsednika društva predlagal dr. Franca Gubenška, s čimer se je novi upravni odbor strinjal in ga izvolil za novega oz. drugega predsednika slovenskega biokemijskega društva. Menim, da moram ob tej priliki še zapisati, da je moj mandat predsednika IO FEBS-a trajal dve leti, do rednega kongresa v Rimu leta. Vmes je bil namreč kongres IUB leta v Pragi in takrat ni bil organiziran redni kongres FEBS, kar je bilo tudi v skladu z dogovorom med evropsko in svetovno organizacijo. Na kongresu v Pragi se je sestal tudi IO FEBS-a ter svet delegatov (council) posameznih držav članic in me soglasno izvolil za 14

14 1. Govora ob 25-letnici društva novega generalnega sekretarja FEBS-a s pričetkom mandata 1. januarja 1990, ko sem zamenjal mojega predhodnika prof. Guya Dirheimerja iz Francije. To funkcijo sem opravljal tri mandate ter bil sredi zadnjega mandata leta v San Franciscu na kongresu IUBMB izvoljen še za člana izvršnega odbora ter tako postal predsednik Komiteja za simpozije in delavnice (workshops). To funkcijo sem opravljal tri mandate, do zadnjega kongresa IUBMB v Kyotu leta Morda je zanimivo, da sem bil dobro leto hkrati na dveh vodilnih funkcijah v dveh različnih organizacijah. Meni je bilo to čudno, vendar sta se obe organizaciji strinjali ter menili, da je to za sodelovanje obeh celo koristno. V tistem času so se pojavili namreč nekateri problemi med obema organizacijama, ki sem jih kar uspešno reševal. Ocenjujem, da je bilo celotno obdobje več kot 40 let zelo pomembno za mednarodno afirmacijo slovenske pa tudi jugoslovanske biokemije. Bilo je mnogo dogodkov, ki bi jih bilo vredno zapisati. Naj omenim samo pobudo za postavitev podiplomskega študija biokemije kot interfakultetnega študija, pri katerem je pomembno vlogo odigrala biokemijska sekcija SKD (prvi študenti so se vpisali leta 1975). Ta študij je bil osnova za postavitev današnjega podiplomskega interdisciplinarnega študija Biomedicina kot prvega te vrste na Univerzi v Ljubljani. Ne nazadnje se moram posebej zahvaliti za izjemno pomoč zlasti kolegoma in prijateljema dr. Igorju Kregarju in dr. Vladimirju Cotiču kot tudi mnogim drugim sodelavcem in članom SBD ter kolegom in prijateljem iz nekaterih takratnih društev nekdanje skupne države. Seveda ne bi bilo uspehov tudi brez mnogih drugih, tudi raziskovalcev iz tujine. Z mnogimi me še danes veže prijateljstvo. Vse to pa je bilo pomembno tudi za razvoj biokemije kot kasneje molekularne in celične biologije ter strukturne biologije pri nas. 15

15

16 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije V pogovorih s starejšimi kolegi o društvenem delu na področju biokemije se je, zanimivo, izkazalo, da večina tistih, ki so bili pred 25 leti med aktivnimi raziskovalci, ustanovitve Slovenskega biokemijskega društva niti nima za prelomen trenutek, pač pa za logično nadaljevanje dela Biokemijske sekcije Slovenskega kemijskega društva. Pri ustanavljanju lastnega društva je šlo predvsem za zgledovanje po hrvaškem vzoru in morda tudi nekoliko za politične razloge, ko je bila v igri organizacija kongresa FEBS v Ljubljani (takrat se je s konkurenčno kandidaturo želel uveljaviti Beograd). Tudi pri Slovenskem kemijskem društvu nad osamosvajanjem biokemikov niso bili ravno navdušeni, zato je naše društvo po statutu še vse do danes 'član Slovenskega kemijskega društva', kar je sicer dokaj nenavadno. Začetke društvenega organiziranja biokemikov je treba iskati ob koncu šestdesetih let preteklega stoletja, ko so najverjetneje ustanovili sekcijo biokemikov pri Slovenskem kemijskem društvu (SKD). Čeprav se čas ne zdi zgodovinsko tako zelo odmaknjen, pravih pisnih virov o ustanovitvi sekcije nismo mogli dobiti, ker so arhivi nepopolni. Zagotovo vemo edino to, da je sekcija bila ustanovljena in da jo je vodil prof. Dušan Stucin z Medicinske fakultete, ki je bil tudi član odbora SKD. V začetku sedemdesetih let pa so sekcijo oživili s tem, da so jo pravzaprav na novo ustanovili. Ta ustanovni sestanek je bil maja leta 1972, ohranjen pa imamo zapisnik in to celo v dveh različno dolgih verzijah kot zapisnik in kot nekoliko krajši povzetek zapisnika. V njem so zapisali, da pred letom 1972 sekcija sploh ni delovala, kasneje pa je navedeno, da je sekcija v začetku bila zelo aktivna, vendar je njeno delo nato zamrlo. Spomini na zgodnja leta biokemije prof. dr. Igor Kregar Obletnice so primerna priložnost, da se spomnimo takratnih dogodkov in oseb, ki so z njimi povezane. Včasih pa se je zanimivo spomniti tudi obdobja pred tem. Naj bo moj doprinos pogled na zgodnja šestdeseta leta, ko sem se kot novopečeni kemik vključil v raziskovalno delo. Ko sem se leta 1955 vpisal na Oddelek za kemijo Tehniške fakultete, predmeta biokemija tam še ni bilo. V skriptih Organska kemija je sicer bilo poglavje o encimih, ki pa ga prof. Perparjeva ni predavala in ga tudi ni zahtevala na izpitu. V zadnjem letniku pa je bil na voljo izbirni predmet Biokemija naravnih substanc. S takim biokemijskim neznanjem sem leta 1960 prišel na Radiobiološki oddelek Nuklearnega instituta J. Stefan, ki ga je vodil prof. Lebez. Kljub mojemu siceršnjemu velikemu optimizmu sem pogosto obupaval ob proteinih, celičnih proteinazah, pa še vplivu radioaktivnega sevanja na njihovo delovanje. 17

17 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Na srečo sem obvladal papirno kromatografijo in z njo začel ločevati produkte razgradnje beljakovin ter tako s pomočjo učbenikov začel spoznavati biokemijo. Sodelavci na oddelku so bili po izobrazbi zdravniki, biologi in kemiki in pogovori z njimi so bili zelo koristni za razumevanje dobljenih rezultatov in tudi cilja samih raziskav. V okviru Zvezne komisije za jedrsko energijo, ki je naše delo financirala, smo imeli nekaj medinstitutskih sestankov (Rovinj 1961, Herceg Novi 1962 takrat skupaj s Poljaki, Ljubljana 1964), na katerih smo predstavili svoje rezultate v obliki kratkih ustnih referatov. Diskusije običajno ni bilo, smo se pa več pogovarjali v prostem času. Tako smo se seznanili z delom kolegov z Instituta R. Bošković iz Zagreba in Instituta B. Kidrič iz Vinče in vzpostavili prve stike na jugoslovanskem nivoju. Poleg teh sestankov so bili za predstavitve našega dela primerni tudi fiziološki kongresi Združenja fizioloških društev Jugoslavije, ki so se jih udeleževali tudi slovenski kolegi iz drugih raziskovalnih institucij, predvsem z Medicinske fakultete (Beograd 1961, Zagreb 1963, Ljubljana 1965) in seznanili smo se tudi z njihovim delom. Leta 1962 je bil na Oddelku za kemijo FNT uveden magistrski študij, katerega smo takoj vpisali trije kemiki (Franc Gubenšek, Vito Turk in jaz). V programu je bil tudi predmet Izbrana poglavja iz biokemije, ki ga je postavil prof. Repič. Ker smo imeli vsi trije dovolj zanimivih rezultatov, so nam profesorji Lebez, Lapanje, Repič in Stucin omogočili prijavo in zagovor doktorata brez opravljenega magisterija, kar je bilo možno do konca leta Za univerzitetnega mentorja mojega doktorskega dela je bil imenovan prof. Repič. Pred nami je tako doktoriral tudi malo starejši kolega kemik Mihael Furlan. Menim, da so bili prav ti stiki med profesorji Medicinske fakultete, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Biotehniške fakultete in Instituta J. Stefan zelo pomembni pri oživljanju delovanja biokemijske sekcije Slovenskega kemijskega društva, ki je bila leta 1972 formalno ustanovljena. Eden izmed njenih prvih pomembnih dosežkov je bil nedvomno medfakultetni podiplomski študij biokemije, ki je omogočil študentom pridobiti poglobljeno znanje na številnih biokemijskih področjih, na katerih so predavatelji sami raziskovalno delali. Člani biokemijske sekcije so organizirali tudi številna strokovna predavanja domačih in tujih strokovnjakov in prirejali tečaje o različnih eksperimentalnih metodah. Zelo odmevna je bila organizacija mednarodnega simpozija o znotrajceličnem proteinskem katabolizmu v Ljubljani leta Vse naštete in še druge aktivnosti Biokemijske sekcije so nedvomno prispevale k prepoznavnosti slovenskih biokemikov v jugoslovanskem prostoru in ko je Hrvatska biokemijska sekcija dala pobudo za ustanovitev Zveze biokemijskih društev Jugoslavije, je bila prav slovenskim biokemikom poverjena organizacija 1.kongresa Zveze leta 1976 v Portorožu. Kongres, na katerem je sodelovalo tudi več uglednih znanstvenikov iz tujine, je uspel. Na kongresu je bila ustanovljena Zveza biokemijskih društev Jugoslavije in od takrat dalje so slovenski biokemiki imeli pomembno vlogo, da so kot ugledni raziskovalci veliko prispevali k povezovanju z drugimi raziskovalnimi skupinami in društvi v svetu. 18

18 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 19

19 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Biokemijska sekcija se je že v začetku delovanja, torej v letu 1972 in nekaj naslednjih letih, ukvarjala z več nalogami, med katerimi so bile najpomembnejše priprava pravil delovanja, organiziranje podiplomskega študija biokemije, organizacija društvenih sestankov in predavanj ter povezovanje s sorodnimi društvi v tujini. V društvenem arhivu hranimo vabila na (verjetno) vsa društvena predavanja od leta 1972 naprej, ki so jih večinoma imeli uveljavljeni raziskovalci iz tujine. Največ razprav je gotovo potekalo v okviru komisije za pripravo podiplomskega študija biokemije. Pri delu te komisije so sodelovali profesorji in raziskovalci z različnih inštitucij, tako da je bil študij od vsega začetka zasnovan interdisciplinarno in medinstitucionalno. Člani komisije so bili Miro Brzin, Dušan Stucin in Miloš Pavlič z Medicinske fakultete, Savo Lapanje in Riko Repič s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ter Drago Lebez in Vito Turk z Instituta Jožef Stefan, pri oblikovanju programa pa so sodelovali tudi z Biotehniško fakulteto. Zasnova študija, kakor so si jo zamislili v začetku sedemdesetih let, je bila sodobna, z obveznimi temeljnimi in z izbirnimi predmeti, organiziranimi kot predavanja in seminarji. Za seznanjanje svojih članov z novimi biokemijskimi metodami so že pred 35 leti organizirali delavnice in seminarje, tudi večdnevne. Ohranjena je najava takšne delavnice iz leta 1973, na kateri so strokovnjaki podjetja iz tujine predstavili novosti na področju gelske elektroforeze in afinitetne kromatografije, ki sta takrat šteli za moderni in visokozmogljivi metodi. 20

20 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 21

21 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije V drugi polovici sedemdesetih let so se krepile povezave z drugimi raziskovalnimi skupinami ter stiki z mednarodnimi združenji, v Ljubljano pa so prišli ugledni tuji razskovalci. Pomemben je bil 2. simpozij o znotrajceličnem katabolizmu v Ljubljani, na katerem se je zbralo okrog osemdeset udeležencev iz Evrope in ZDA. Izšla je tudi knjiga z objavljenimi prispevki s tega simpozija. 22

22 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije (slika simpozij 1975) Med uglednimi gosti slovenskih biokemikov je bil jeseni leta 1978 Nobelov nagrajenec za medicino (leta 1974), profesor Christian Deduve, odkritelj lizosoma. Kot vodja biokemijskih raziskav na newyorški Rockefeller University in predsednik kolegija direktorjev Mednarodnega inštituta za celično in molekularno biologijo v Bruslju je bil štiri na obisku v Ljubljani. Fotografirali so ga z raziskovalci Oddelka za biokemijo Instituta»Jožef Stefan«(prof. Deduve je v sredini desno, v sredini levo pa je prof. Lapanje). (fotografija Deduve) 23

23 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Po odpovedi kandidature Dunaja se je ponudila priložnost, da bi v Ljubljani organizirali kongres Evropske zveze biokemijskih društev (FEBS) leta Da bi bilo to mogoče, je bilo treba ustanoviti biokemijsko društvo na ravni države (Jugoslavije). To je bilo smiselno le kot zveza republiških društev, ki pa jih takrat še ni bilo. Zvezo so ustanovili na prvem sestanku biokemikov Jugoslavije, ki je potekal jeseni leta 1976 v Avditoriju v Portorožu in na katerem je bilo prisotnih več kot 300 biokemikov. Predsednik zveze je takrat postal Pavao Mildner iz Zagreba, Vito Turk pa je postal podpredsednik. Proces ustanavljanja Jugoslovanske zveze biokemijskih društev se je nadaljeval z osamosvajanjem biokemijskih sekcij. Slovenija pri tem ni bila prva, saj se je Biokemijska sekcija Slovenskega kemijskega društva osamosvojila šele junija Kot je razvidno iz zapisnika, so na ustanovnem sestanku izvolili upravni in nadzorni odbor ter sprejeli osnutek pravil delovanja. Ta pravilnik delovanja so morali pregledati pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva in pri upravnem organu, ki je preveril skladnost z zakonodajo. Usklajevanje členov je bilo dokaj zamudno. Pravila so predstavljala osnovo za pripravo kasnejšega statuta (1991). Prvi upravni odbor je deloval pet let, ker pa je predsednik SBD Vito Turk Upravni odbor Vito Turk, predsednik Igor Kregar, tajnik Radovan Komel Miroslav Brzin Tamara Hudnik-Plevnik leta 1987 postal predsednik jugoslovanske zveze biokemijskih društev (Igor Kregar pa tajnik), so leta 1988 izvolili novo društveno vodstvo. 24

24 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Jugoslovanska zveza biokemijskih društev je prirejala redne kongrese, ki so bili v različnih krajih takratne skupne države. Prvemu srečanju biokemikov v Portorožu (1976) so sledili kongresi v Beogradu (1980 leto kasneje kot je bilo predvideno - zaradi hkratne organizacije 3. balkanskih dnevov biokemije in biofizike), Skopju (1983), Sarajevu (1986) in Novem Sadu (1989). Osemdeseta leta so bila tudi čas strokovnih konferenc s področja Alpe-Jadran, ki so omogočala tudi mlajšim raziskovalcem stik s kolegi iz tujine. 25

25 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 26

26 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije V začetku osemdesetih let je pri organizaciji kongresa FEBS prišlo do zapleta, saj je po tem, ko je Ljubljana v okviru FEBS že pridobila kongres, prišlo do poskusa, naj bi kongres izvedli v Centru Sava v Beogradu, saj so dotlej tovrstni kongresi večinoma potekali v glavnih mestih držav gostiteljic, pomemben pa je bil tudi finančni vidik. V jugoslovanski zvezi so naknadno izvedli razpis (1983), na katerega pa se v zadnjem trenutku Center Sava ni prijavil. Lobirati je bilo treba tudi pri političnih organizacijah, razlagati pomen tako velikega kongresa za republiko Slovenijo in za mesto. 18. kongres FEBS je potekal v zadnjih dneh junija in v začetku julija 1987 v Cankarjevem domu, zgrajenem komaj nekaj let pred tem. Ker je za vzporedne sekcije zmanjkalo predavalnic in dvoran v Cankarjevem domu, so nekatere sekcije potekale v veliki dvorani bližnje Drame, kar je bilo verjetno za marsikaterega udeleženca nenavadno, saj so predavanjem iz biokemije in molekularne biologije lahko sledili iz gledaliških lož. 27

27 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Organizacijsko gledano je kongres FEBS doslej največji dogodek na področju biokemije in molekularne biologije pri nas. Udeležilo se ga je skoraj 1900 biokemikov z vsega sveta, kar je bilo nekoliko manj kot na 17. kongresu leto pred tem v Zahodnem Berlinu. Predsednik organizacijskega odbora ljubljanskega kongresa Vito Turk je v naslednjem dvoletnem obdobju opravljal funkcijo predsednika izvršnega odbora FEBS, kasneje pa so ga izvolili za generalnega sekretarja FEBS-a ( ), kar je nedvomno pripomoglo k ugledu slovenske biokemije v Evropi in svetu. V času razglasitve slovenske neodvisnosti je na Brdu pri Kranju potekal mednarodni simpozij o inhibitorjih proteinaz in biološki kontroli ( ). Serija simpozijev se je začela s satelitskim simpozijem kongresa v Ljubljani leta 1987 in se nadaljevala vse do danes. Udeleženci simpozija leta 1991 so dobili povabilo na proslavo, ki je potekala na ploščadi pred slovensko skupščino in na sprejem za goste v Cankarjevem domu. Naslednje jutro se je začel vojaški napad, letališče je bilo blokirano, na Brdu pa je ostalo precej tujih udeležencev, ki so jih sodelavci Inštituta»Jožef Stefan«z osebnimi avtomobili in kombiji prepeljali preko meje, ki se je prav z njimi tudi zaprla. Številni udeleženci se tega dogodka še vedno natančno spominjajo in so s tem še na nek poseben način povezani s Slovenijo. 28

28 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije (? predgovor iz BCHS) O agresiji jugoslovanske vojske so slovenski biokemiki obvestili svoje kolege po svetu, ki so pisali politikom in jih obveščali o dogodkih ter zahtevali, da Sloveniji priznajo pravice do samostojnosti. Obstaja vrsta dokumentov, ki kažejo, da so do informacij preko biokemijskih povezav prišle tudi do najodgovornejših politikov v Nemčiji, ZDA in drugod. Že 4. julija je poziv k priznanju Slovenije, ki so ga napisali Aleksandra Kornhauser, Janez Peklenik in Vito Turk, slovenski člani Evropske akademije, objavil ugledni britanski časopis The Independent. Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije je delo v jugoslovanski zvezi biokemijskih društev dokončno zastalo. Predsednik jugoslovanske zveze je bil od leta 1987 naprej Vito Turk, ki je bil hkrati generalni sekretar FEBS-a. Iz leta 1991 hranimo v arhivu zanimiv dopis, ki ga je Franc Gubenšek kot predsednik Slovenskega biokemijskega društva pisal v pisarno dvoja vrata naprej na Institutu Jožef Stefan Vitu Turku kot predsedniku jugoslovanske zveze (v dopisu je napačno naveden Vito Turk kot sekretar) in v katerem mu sporoča, da je SBD na Upravni odbor Franc Gubenšek, predsednik Vladimir Cotič, tajnik Helena Lenasi, blagajnik Matic Legiša Peter Maček svoji skupščini 10. oktobra 1991 sklenilo izstopiti iz zveze. Izstop je bil tudi politična tema, o kateri so pisali časopisi. 29

29 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije (kopija iz Independenta) V politično burno dogajanje na Balkanu se je vključilo tudi Slovensko biokemijsko društvo na podoben način kot se je preko osebnih in strokovnih stikov med slovenskimi biokemiki in biokemiki po svetu junija in julija 1991 sprožil plaz pozivov z vseh koncev sveta k ustavitvi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo. Novembra istega leta se je tako med biokemiki na Institutu Jožef Stefan začela akcija zbiranja podpisov v podporo Hrvaški. V kratkem času se je nabralo več kot 600 podpisov biokemikov in njihovih kolegov z drugih področij v ustanovah, kjer smo bili zaposleni. Tudi o tem je poročalo dnevno časopisje. 30

30 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 31

31 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Leta 1993, dobro leto po političnem priznanju Slovenije, se je tudi SBD lahko vključil v evropsko (FEBS) in svetovno stanovsko združenje (IUB se je leta 1991 preimenoval v IUBMB) in leta 1993 smo že dobili račune za plačilo članarine v obe organizaciji. 32

32 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije 33

33 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije SBD se je moralo prilagoditi novi zakonodaji o društvih in tako smo leta 1991 sprejeli društveni statut. Vodstvo društva je ostalo nespremenjeno polnih deset let, članstvo pa je postopno raslo in pojavile so se zamisli o organizaciji lastnega kongresa. Ker je za sorazmerno majhno društvo bila beseda kongres skoraj neprimerna, smo se odločili za srečanje prvo smo organizirali leta 1995 v Bernardinu. Na tem srečanju je sodelovalo skoraj 130 biokemikov iz Slovenije in gostov iz tujine. Prišli so med drugimi Host Feldmann, vodja FEBS-ovega odbora za tečaje, Giorgio Semenza, urednik revije FEBS Letters, Brian Beechey, kasnejši blagajnik IUBMB in Ian Mowbray, blagajnik FEBS-a. Ob udeležbi na našem prvem srečanju je Brian Beechey pozval vabljene predavatelje, da napišejo svoje vtise s kongresa. Zbral jih je v spominski knjigi, ki jo hrani predsednik znanstvenega odbora in iz katere objavljamo le kratek uvod in pozdravni nagovor. 34

34 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije (uvod iz spominske knjige, B. Beechey) (nagovor John Mowbray) 35

35 2. Utrinki iz zgodovine slovenske biokemije Upravni odbor se je zamenjal leta 1998 in odtlej sledil statutarnim določilom, po katerih traja mandat odbornikov štiri leta. Vrstila so se društvena predavanja, okrogle mize in vsaki dve leti tudi društvena srečanja. Finančno poslovanje društva je bilo dobro, saj so srečanja bila dobro obiskana, zato smo lahko začeli razmišljati tudi o smiselni porabi sredstev tako smo na primer uvedli društvene štipendije za mlade člane. Terminološka komisija je imela veliko dela, saj je bilo področje povsem neobdelano. Ker je bil učbenik biokemije v slovenščini že dolgo zastarel, so pri komisiji za izobraževanje sklenili prevesti nov učbenik, kar se je ob delu številnih prevajalcev z več študijskih smeri in ob trdem uredniškem delu tudi posrečilo leta Število novih članov je bilo vsako leto večje, kar kaže na to, da je društvo dobro delovalo in da se je področje biokemije in molekularne biologije še naprej širilo. Društvo je organiziralo več tečajev bioinformatike, saj smo ugotovili, da na tem področju biokemiki nismo imeli dovolj znanj ob naraščajoči količini podatkov na medmrežju in novih vmesnikih, ki so omogočali iskanje, primerjavo in analizo biokemijskih podatkov. V času delovanja sedanjega upravnega odbora je društvo uspešno kandidiralo pri pridobivanju sredstev za promocijo znanosti na področju biočipov in sintezne biologije. Člane študentskih ekip, ki sta zelo uspešno nastopili na tekmovanjih iz sintezne biologije, smo sprejeli v društvo z oprostilom plačila članarine. Organizacija srečanja v Mariboru je pritegnila k društvenemu delu tudi kolege z Univerze v Mariboru. Društvo pa v zadnjih dveh letih želi izkazati tudi zahvalo svojim uglednim in delavnim članom s podeljevanjem društvenih priznanj in plaket. Svečana akademija ob 25-letnici ustanovitve društva in izdaja tega zbornika je še eden v vrsti dosežkov SBD v zadnjih letih. Upravni odbor Matjaž Zorko, predsednik Vladimir Cotič, tajnik Marko Dolinar, blagajnik Tom Turk Roman Jerala Upravni odbor Matjaž Zorko, predsednik Marko Dolinar, tajnik Igor Križaj, blagajnik Tom Turk Roman Jerala Upravni odbor Marinka Drobnič-Košorok, predsednik Gregor Anderluh, tajnik Igor Križaj, blagajnik Mojca Benčina Damjana Rozman 36

36 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.1. Poslanstvo Slovenskega biokemijskega društva Slovensko biokemijsko društvo (SBD) združuje člane, ki s svojim delom delujejo na področju biokemije in molekularne biologije. Društvo je odprto ožji strokovni in tudi širši javnosti. Javnost dela se zagotovi z priložnostnim obveščanjem javnosti o delu in problematiki društva z lastnimi publikacijami in z objavami v časopisju, radiju in televiziji. Društvo ima predvsem naslednje namene in cilje: popularizirati znanstveno kulturo na področju biokemije in molekularne biologije v teoriji in praksi, izobraževati, vzgajati in nuditi članstvu in ostalim občanom ustrezno znanje s področja biokemije in molekularne biologije in razvijati ter stimulirati veselje do raziskovalnega dela na tem področju, skrbeti za nenehni kvalitetni dvig vseh dejavnosti v društvu v organizacijskem in tehničnem smislu, sodelovati z drugimi organizacijami pri dejavnostih, ki so v interesu društva, gospodarstva, družbene skupnosti in popularizacije znanosti. Naloge društva so da: spodbuja izobraževanje s področja biokemije in molekularne biologije, organizira znanstvene sestanke, informira člane društva o znanstvenih, strokovnih in organizacijskih vprašanjih doma in po svetu, pospešuje stike med delavci s področja biokemije, molekularne biologije in sorodnih strok ter ustreznimi društvi doma in po svetu, si prizadeva, da se rezultati s področja biokemije in molekularne biologije uporabijo v medicini in gospodarstvu, sodeluje z drugimi društvi in ustanovami v R Sloveniji in drugod po svetu ter po potrebi vanje delegira svoje člane, skrbi za ustrezno vrednotenje stroke v družbi, občasno izdaja bilten, v katerem obvešča svoje člane o aktualnostih s področja biokemije in molekularne biologije Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva vključujejo organizacijo rednih znanstvenih srečanj, organizacijo predavanj, seminarjev in tečajev s področja biokemije in molekularne biologije. V društvu delujeta Terminološka komisija, ki skrbi za ustrezne slovenske prevode za strokovne izraze s področja biokemije in molekularne biologije, in Komisija za izobraževanje, kateri cilj je izboljšati kvaliteto poučevanja biokemije v visokem šolstvu. Društvo izdaja spletni terminološki slovar in druge publikacije, ki predstavljajo aktualne vsebine s področja biokemije in molekularne biologije. Društvo je tudi koordiniralo prevod visokošolskega učbenika Temelji biokemije. 37

37 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Slovensko biokemijsko društvo je član več mednarodnih stanovskih organizacij. FEBS ( Slovensko biokemijsko društvo je član Evropskega združenja biokemijskih zvez, FEBS-a (Federation of European Biochemical Societies), od leta Prof. Dr. Vito Turk, član našega društva, je bil generalni sekretar FEBS-a v letih FEBS ali njegove članice izvajajo vrsto aktivnosti, med drugim organizirajo razne tečaje in znanstvena srečanja. IUBMB ( Slovensko biokemijsko društvo je član Mednarodne zveze za biokemijo in molekularno biologijo, IUBMB (International Union of Biochemistry and Molecular Biology), od leta Prof. Dr. Vito Turk je član Izvršnega odbora IUBMB in predsednik Komisije za simpozije. IUBMB organizira vrsto aktivnosti, kot npr. organizira srečanja, simpozije in delavnice. EMBC in EMBO ( Slovenija je članica Evropske konference za molekularno biologijo (EMBC), člani pa so dejavni v Evropski organizaciji za molekularno biologijo (EMBO; European Molecular Biology Organization). EMBC in EMBO organizirata tečaje in delavnice, svojim članom pa nudita tudi razne štipendije. Člani EMBO-a so najuglednejši znanstveniki s področja biokemije in molekularne biologije. Iz Slovenije so člani EMBO-a prof. dr. Franc Gubenšek, prof. dr. Vito Turk in prof. dr. Boris Turk. Slovensko biokemijsko društvo z veseljem sprejme med svoje vrste vse, ki jih zanima biokemija in molekularna biologija. Člani Slovenskega biokemijskega društva imajo naslednje ugodnosti: 38 člani SBD so avtomatsko tudi člani FEBS-a (Evropsko združenje biokemijskih zvez) in lahko kandidirajo na razpisih za FEBS-ove štipendije, mlajši člani SBD lahko kandidirajo za "Štipendije SBD za mlajše člane društva", ki so namenjene sofinanciranju udeležbe članov Slovenskega biokemijskega društva mlajšim od 35 let na mednarodnih znanstvenih srečanjih in šolah, člani SBD lahko kandidirajo za denarno pomoč za izvedbo znanstvenih seminarjev, srečanj ali šol, člani SBD imajo ugodnosti pri nakupu učbenika "Concepts in Biochemistry" (Rodney Boyer), člani SBD imajo popuste pri kotizacijah srečanj, ki jih organizira ali podpira društvo, član SBD so avtomatično uvrščeni na listo elektronskih naslovov članov Slovenskega biokemijskega društva. Po tej listi prejemajo obvestila o društvenih aktivnostih, npr. društvenih ali drugih predavanjih, možnostih zaposlitve in štipendijah in ostala obvestila. Član lahko postane vsak državljan Slovenije, ki ga zanima biokemija ali molekularna biologija. Tuji državljani lahko postanejo člani Slovenskega biokemijskega društva na podlagi priporočila dveh članov društva. Kandidati naj izpolnijo evidenčni list in naj ga

38 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva po pošti pošljejo tajniku društva. Evidenčni list in ostale informacije o Slovenskemu biokemijskemu društvu lahko najdete na spletnih straneh društva ( 39

39 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.2. Društvena znanstvena srečanja Slovensko biokemijsko društvo vsaki dve leti organizira redna znanstvena srečanja na katerih člani društva predstavijo svoje dosežke. Na srečanja so povabljeni tudi ugledni tuji raziskovalci, predvsem s področja biokemije in molekularne biologije. Prvo srečanje društva smo organizirali leta 1995 v Portorožu. Srečanja se navadno udeležuje do 200 raziskovalcev in študentov iz Slovenije in tujine. Za študente in člane društva je kotizacija praviloma znižana. Društvo pa sodeluje tudi pri organizaciji drugih znanstvenih srečanj, ki so v interesu članov društva. Tako smo leta 2005, skupaj s Slovenskim društvom za medicinsko informatiko, organizirali Prvo srečanje slovenskih bioinformatikov. Seznam vseh srečanj, ki jih je organiziralo društvo: Prvo srečanje Slovenskega biokemijskega društva Portorož Predsednik organizacijskega odbora: Matjaž Zorko Predsednik znanstvenega odbora: Vito Turk 128 aktivnih udeležencev V logotipu prvega srečanja našega društva je predstavljena molekula stefina, proteaznega inhibitorja, v erlenmajerici. Ime je stefin dobil po Jožefu Stefanu, ker so ga prvi odkrili in določili njegove lastnosti raziskovalci z Odseka za biokemijo in molekularno biologijo, Inštituta Jožef Stefan. Drugo srečanje Slovenskega biokemijskega društva Otočec Predsednik organizacijskega odbora: Radovan Komel Predsednik znanstvenega odbora: Katja Breskvar 110 aktivnih udeležencev 40

40 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Tretje srečanje Slovenskega biokemijskega društva Portorož Predsednik organizacijskega odbora: Tom Turk Predsednik znanstvenega odbora: Tamara Lah Spletne strani srečanja: aktivnih udeležencev Četrto srečanje Slovenskega biokemijskega društva Kranjska gora Predsednik organizacijskega odbora: Roman Jerala Predsednik znanstvenega odbora: Radovan Komel Spletne strani srečanja: aktivna udeleženca Delovno predsedstvo na redni letni skupščini na 4. srečanju Slovenskega biokemijskega društva. Skupščino je vodil Vladimir Cotič (v sredini), člana delovnega predsedstva sta bila Peter Maček (levo) in Matjaž Zorko (desno). 41

41 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Peto srečanje Slovenskega biokemijskega društva Ljubljana Predsednik organizacijskega odbora: Igor Križaj Predsednik znanstvenega odbora: Vito Turk Spletne strani srečanja: aktivnih udeležencev Postrska sekcija na petem srečanju Slovenskega biokemijskega društva. Šesto srečanje Slovenskega biokemijskega društva Lipica Predsednik organizacijskega odbora: Marinka Drobnič Košorok Predsednik znanstvenega odbora: Janko Kos Spletne strani srečanja: aktivnih udeležencev 42

42 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Na šestem srečanju je bila na skupščini društva Marinka Drobnič-Košorok izvoljena kot četrta predsednica društva. Na srečanju je bil tudi prvič predstavljen prevod učbenika Temelji biokemije, ki so ga prevedli člani društva, izdala pa Študentska založba. Sedmo srečanje Slovenskega biokemijskega društva Maribor Predsednik organizacijskega odbora: Veronika Abram Predsednik znanstvenega odbora: Nataša Poklar Spletne strani srečanja: aktivnih udeležencev Predsednici znanstvenega odbora, Nataša Poklar, in organizacijskega odbora, Veronika Abram, podeljujeta nagradi za najboljšo ustno predstavitev mladim znanstvenikom. Prejemnika nagrade sta Katarina Kristan in Igor Draško Vilfan. 43

43 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Prvo srečanje slovenskih bioinformatikov Ljubljana Predsednik organizacijskega odbora: Mojca Paulin Predsednik znanstvenega odbora: Gregor Anderluh Spletne strani srečanja: 24 aktivnih udeležencev Sploh prvo srečanje v Sloveniji namenjeno izključno bioinformatiki je Slovensko biokemijsko društvo organiziralo skupaj s Slovenskim društvom za medicinsko informatiko. 44

44 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.3. Drugi društveni dogodki Društvena predavanja Društvo redno vabi na predavanja priznanih tujih in domačih strokovnjakov s področja biokemije in molekularne biologije. Predavanja navadno potekajo v inštitucijah v Ljubljani, vabila pa člani društva prejemajo po e-pošti. Seznam vseh društvenih predavanj je tukaj: april, Institut "Jožef Stefan". Vladimir Glišin (Centar za genetičko inženirstvo, Beograd, Jugoslavija): Penicilin acilaza: od gena do komercialne primene marec, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Jasenka Pigac (RO PLIVA Istraživački institut, Zagreb, Jugoslavija): Strukturna stabilnost plazmida kod streptomiceta maj, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Bronja Črešnar (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani): Sekvenca in analiza aktinskega gena v algi Volvox carteri maj, Institut "Jožef Stefan". Milton T. Stubbs (Max Planck Institut for Biochemistry, Martinsried, München, Nemčija): The interaction between human stefin B and papain- a crystallographic study junij, Institut "Jožef Stefan". Allan L. Bieber (Department of Chemistry, Arizona State University, Tempe, ZDA): Effects of Mojave toxin on neurotransmitter uptake and release in synaptosomes junij, Institut "Jožef Stefan". Francis S. Markland, jr. (University of Southern California, School of Medicine, Department of Biochemistry, ZDA): Blood clot dissolving enzyme from snake venom: possible clinical applications oktober, Institut "Jožef Stefan". Peter Maček (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani): Ali citolitični toksini iz morskih vetrnic tvorijo pore v lipidnih membranah? januar, Institut "Jožef Stefan". Martino Bolognesi (Dipartimento di Genetica e Microbiologia, Sezione di Cristallografia, Universita di Pavia, Italija): Alternative ligand recognition processes in vertebrate globins: crystallographic approach. 45

45 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva oktober, Institut "Jožef Stefan". Eva Žerovnik (Institut "Jožef Stefan", Ljubljana): Študij prvih stopenj pri zvitju proteinov s stopped-flow fluorescenco junij, Institut "Jožef Stefan". Matic Legiša (Kemijski inštitut, Ljubljana): Spremembe v metabolizmu glive Aspergillus niger, ki vodijo do izločanja citronske kisline junij, Institut "Jožef Stefan". Marija Lah (CSIRO Division of biomolecular engineering, Parkville, Melbourne, Avstralija): Expression, characterization and crystallization of a recombinant anti-neuraminidase single-chain antibody september, Institut "Jožef Stefan". Edmond H. Fisher (Biochemistry Department, University of Washington, Seattle, ZDA): Cellular regulation by protein phosphorilation. NOBELOV NAGRAJENEC ZA FIZIOLOGIJO IN MEDICINO december, Institut "Jožef Stefan". Wolfram Bode (Max Planck Institute for Biochemistry, Martinsried, Nemčija): Crystal structures of the blood coagulation key enzyme thrombin: a way to understand its multiple functions december, Institut "Jožef Stefan". Zoran Grubič (Petofiziološki institut, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani): Inervacija s podganjim motonevronom spremeni lokalizacijo acetilholinesteraze in njene mrna v človeški mišici med sinaptotagmičnim procesom in vitro februar, Institut "Jožef Stefan". Djurdja Novak (Institut Rudjer Bošković, Zagreb, Hrvaška): Identifikacija antigena karcinoma dojke monoklonskim antitijelom CDI 315 B marec, Institut "Jožef Stefan". Igor Križaj (Institut "Jožef Stefan"): Interakcije kačjih presinaptičnih nevrotoksinov z akceptorji v živčnem končiču julij, Institut "Jožef Stefan". Hubertus M. Verheij (Department of Enzymology and Protein Engineering, Center for Biomembranes and Lipid Enzymology, University of Utrecht, Nizozemska): Structure-function relationships of phospholipase A from the outer membrane of Enterobacteriaceae julij, Institut "Jožef Stefan". Avner Bdolah (Tel Aviv University, Izrael): Sarafotoxins, the snake homologues of endothelins oktober, Institut "Jožef Stefan". Herbert Nar (Max Planck Institute for Biochemistry, Martinsried, Nemčija): Biosynthesis of tetrahydrobiopterin: crystal structures of GTP cyclohydrolase I and pterin synthase december, Institut "Jožef Stefan". Israel Pecht (The Weizmann Institute of Science, Rehovot, Izrael): A novel c-type mammalian lectin modulates mast cell response to antigen stimulus junij, Institut "Jožef Stefan". Dario Kriz (Chemical Center, University of Lund, Švedska): Bio-mimetic recognition systems obtained by molecular imprinting junij, Institut "Jožef Stefan". Nediljko Budiša (Max Planck Institute for Biochemistry, Martinsried, Nemčija): Solving protein 3D structures by production of the tellurmethionine mutants. 46

46 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva junij, Institut "Jožef Stefan". Ron Peek (Department of Biochemistry, University of Nijmegen, Nizozemska): New data on the Ro52 and La autoantigens december, Institut "Jožef Stefan". Angelo Azzi (Institute of Biochemistry and Molecular Biology, University of Bern, Švica): Regulation of gene expression by α-tokopherol april, Institut "Jožef Stefan". Ross W. Smith (Department of Biochemistry, The University of Queensland, Avstralija): Structural studies of the human low-density lipoprotein receptor maj, Institut "Jožef Stefan". Marianne Grunberg-Manago (Francoska akademija znanosti, Francija): The versatility of mrna structure and implication in gene regulation september, Institut "Jožef Stefan". Oscar Burrone (International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology, Padriče, Italija): Expression and functional characterization of the secretory and membrane forms of human IgE oktober, Institut "Jožef Stefan". Nils Brünner (Finsen Laboratory, Koebenhaven, Danska): Urokinase plasminogen activator system in cancer oktober, Institut "Jožef Stefan". Monica A. Hughes (Department of Biochemistry and Genetics, The Medical School, University of Newcastle, Newcastle upon Tyne, Velika Britanija): Molecular studies of frost acclimation in cereals oktober, Institut "Jožef Stefan". Monica A. Hughes (Department of Biochemistry and Genetics, The Medical School, University of Newcastle, Newcastle upon Tyne, UK): The molecular biology of cyanogenesis in the tropical root crop, cassava november, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Manjunatha Kini (School of Biological Sciences, National University of Singapore, Singapur): Common cytolytic region in proteins and peptides november, Institut "Jožef Stefan". Istvan Simon (Institute of Enzymology, Budimpešta, Madžarska): The use of statistical analysis of data bases in protein design november, Institut "Jožef Stefan". Tim Mathers (Max Planck Institute for Biochemistry, Martinsried, Nemčija): Facts and fantasy from the activated protein C structure- an enzyme which encloses the blood coagulation cascade circle marec, Institut "Jožef Stefan". Joseph P. Waltho (Department of Molecular Biology and Biotechnology, University of Sheffield, Velika Britanija): NMR investigation of protein folding maj, Institut "Jožef Stefan". James Travis (Department of Biochemistry and Molecular Biology, The University of Georgia, Georgia, ZDA): The role of gingipain in periodontal diseases junij, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ulo Langel (University of Stockholm, Arrhenius Laboratories, Stockholm, Švedska): Interaction of 7TM galanin receptor with G-proteins oktober, Institut "Jožef Stefan". Reiner Jaenicke (Institut fur Biophysik und Physikalische Biochemie, Universität Regensburg, Regensburg, Nemčija): Stability and folding of proteins from hyperthermophiles. 47

47 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva februar, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Jure Stojan (Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani): Vpliv acilacije na interakcijo substrata s perifernim mestom in na njegov vstop v lijak aktivnega mesta acetilholinesteraze iz vinske mušice april, Kemijski inštitut. Guenther Daum (Institut für Biochemie und Lebensmittelchemie, Technische Universität, Graz, Avstrija): Import of phospholipids into mitochondria of the yeast maj, Kemijski inštitut. David J. Craik (Centre for Drug Design and Development, University of Queensland, Brisbane, Avstralija): Structural studies on conotoxins and related disulphide-rich proteins by NMR oktober, Institut "Jožef Stefan": Gottfried Schatz (Biozentrum, University of Basel, Švica): The life and death of mitochondrial proteins. Predavanje je bilo del 26. FEBS-ove turneje "Ferdinand Springer Lecture Tour" november, Inštitutu za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Michael R. Waterman (Department of Biochemistry, Medical Faculty, Vanderbilt University, ZDA): Mycobacterium tuberculosis contains a novel sterol 14alpha-demethylase: Biochemical and phylogenetic implication december, Institut "Jožef Stefan": Carlos Gancedo (Instituto de Investigaciones Biomedicas, Madrid, Španija): The trehalose biosynthetic pathway is critical for the normal life of yeasts marec, Kemijski inštitut: Horst Kessler (Institut für Organische Chemie und Biochemie, TU München, Nemčija): Inhibition of protein-protein interactions at cell surfaces - A new cancer therapy april, Institut "Jožef Stefan": Jerrold Weiss (New York University Medical Center, New York, ZDA): Innate antibacterial host defence-group II phospholipases A maj, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Alan Anderson (Centre de recherche en cancerologie, Departement de Biologie, Université Laval, Quebec, Kanada): Localization and characterization of a phenobarbital response unit (PBRU) conferring phenobarbital responsiveness on the rat gene for cytochrome P4502B junij, Institut "Jožef Stefan": Magnus Abrahamson (Department of Clinical Chemistry, University of Lund, Švedska): Cystatins C, E and F-functions in vitro and in vivo junij, Institut "Jožef Stefan": Wolfram Bode (Max Planck Institute of Biochemistry, Martinsried, Nemčija): The matrix metalloproteinases: mechanism of inhibition by synthetic and protein inhibitors september, Institut "Jožef Stefan": Stephen J. Mather (St. Bartholomew's Hospital, London, Velika Britanija): Recent development in radiopharmaceutical research december, Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta: Michael R. Waterman (Department of Biochemistry, Vanderbilt University, ZDA): Importance of proline-rich region for correct folding of all forms of cytochrome P

48 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva marec, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Denis Pompon (Centre de génétique moléculaire, CNRS, Gyf-sur-Yvette, Francija): Yeast biotechnology: from human xenobiotic metabolism prediction to self-sufficient biosynthesis of drugs marec, Institut "Jožef Stefan": Nils Brunner (Finsen Laboratory, University Hospital Copenhagen, Danska): Plasminogen activator type 1: Therapeutic and diagnostic implications in cancer junij, Institut "Jožef Stefan": Michael Becker (Biology Department, Brookhaven National Laboratory, Upton, ZDA): Modern and future protein crystallography at bright and extremely bright X-ray sources: FedEx, and FELs junij, Institut "Jožef Stefan": Lawrence Banks (ICGEB, Trst, Italija): The interactions of Human Papilloma virus E6 with tumour suppressor proteins september, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Jeremy H. Lakey (Department of Biochemistry and Genetics, University of Newcastle upon Tyne, Velika Britanija): Protein-protein interactions during Colicin N translocation november, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Rita Bernhardt (Universität des Saarlandes, Saarbrücken, Nemčija): Adrenal cytochrome P450 systems: Structure, function, and physiological importance februar, Institut "Jožef Stefan": Kristina Djinović Carugo (Structural Biology Laboratory, Sincrotrone, Trieste, Italija): Structural studies on cytoskeletal proteins maj, Institut "Jožef Stefan": William J. Lenartz (Department of Biochemistry and Cell Biology at Stony Brook, New York, ZDA): Studies on biosynthesis and degradation of glycoproteins september, Institut "Jožef Stefan": Ljuba Stojiljkovic (Department of Physiology and Biophysics, University of Illinois at Chicago, ZDA): Are nuclear myosin I and beta-actin transcription factors? marec, Institut "Jožef Stefan": Eiji Matsuura (Department of Cell Chemistry, Institute of Cellular and Molecular Biology, Okayama University Medical School, Japonska): Beta2- glycoprotein I and autoimmune-mediated artherothrombosis marec, Institut "Jožef Stefan": Saverio Alberti (Laboratory of Experimental Oncology, Department of Cell Biology and Oncology, St. Maria Imbaro, Chieti, Italija): Structure and function of the Trop cell surface glycoprotiens april, Institut "Jožef Stefan": Maša Čemažar (ICGEB, Trst, Italija): Oxidative folding of Amaranthus alpha-amylase junij, Institut "Jožef Stefan": Andrej Šali (Rockefeller University, New York, ZDA): Comparative protein structure modelling of genes and genomes september, Institut "Jožef Stefan": Louise N. Johnson (University of Oxford, Velika Britanija): Structural studies on substrate recognition, catalysis and control in the cell cycle regulatory kinase CDK2. 49

49 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva oktober, Institut "Jožef Stefan": Guy Dodson (University of York, Velika Britanija): Haemoglobin's structure and cooperative mechanism revisited oktober, Institut "Jožef Stefan": Jonathan P. Waltho (University of Sheffield, Velika Britanija): Reorganisation of proteins involved in Creutzfeld-Jacob and Alzheimer's diseases marec, Institut "Jožef Stefan": Marjeta Podobnik (University of California, Berkeley, USA): Exploring the mechanism of DNA replication marec, Kemijski inštitut: Heiko Schoof (Technical University Munich, Nemčija): Integrating plant genome data for knowledge transfer and discovery: What a closer look can reveal from comparing complete and genomeless plant genomes april, Institut "Jožef Stefan": Jernej Ule (Rockefeller University, ZDA): Nova proteins regulate alternative splicing of Jnk2, gephyrin and neogenin pre-mrnas in the nervous system junij, Institut "Jožef Stefan": Marialuisa Melli (University of Bologna, Italija): Molecular biology of the myoclonus epilepsy september, Institut "Jožef Stefan": William J. Lennarz (University at Stony Brook, ZDA): The birth of glycoproteins september, Institut "Jožef Stefan": William J. Lennarz (University at Stony Brook, USA): The death of glycoproteins september, Institut "Jožef Stefan": Sanja Glišić (Institute of Nuclear Sciences Vinča, Beograd, Srbija in Črna gora): Association of lipoprotein lipase gene Asn291Ser DNA polymorphism with plasma lipid levels and blood pressure levels in healthy population of Serbia oktober, Institut "Jožef Stefan": Hartmut Luecke (University of California, Irvine, ZDA): Light-driven ion pumping and signalling in microbial rhodopsins november, Institut "Jožef Stefan": Michael Engel (Max-Planck Institute of Biochemistry, Martinsried, Nemčija): The crystal structure of dipeptidyl peptidase IV (CD26) reveals its functional regulation and enzymatic mechanism maj, Institut "Jožef Stefan": John Cheronis (SomaLogic Inc., Boulder, ZDA): Multiplexed proteomics assays for the diagnosis and management of human diseases oktober, Institut "Jožef Stefan": David R. Brown (Bath University, Velika Britanija): Metals in prion diseases marec, Institut "Jožef Stefan": Keiko Kobayashi in Takeyori Saheki (Kagoshima, Japonska): Molecular genetics and pathophysiology of citrin defficiency marec, Institut "Jožef Stefan": Sepp Kohlwein (Graz, Avstrija): 4D-Imaging of Living Yeast Cells: Analysing Protein and Organelle Dynamics in vivo junij, Institut "Jožef Stefan": Christopher Overall (Vancouver, Kanada): Degradomics: systems biology of the protease web. 50

50 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva junij, Institut "Jožef Stefan": Doo-Sik Kim (Seoul, Južna Koreja): Molecular structure and function of salmosin, a novel disintegrin september, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: William Kem (Gainesville, ZDA): CNS drug design based on naturally occuring nicotinic receptor toxins september, Institut "Jožef Stefan": William Lennarz (Stony Brook, USA): Life and death of a glycoprotein oktober, Institut "Jožef Stefan": Mauro Degli Esposti (University of Manchester, Velika Britanija): Organelle membrane scrambling during cell death januar, Institut "Jožef Stefan": Gregor Gunčar (University of Queensland, Brisbane, Avstralija): Crystal structure of avirulence protein from flax rust in Structural genomics at the University of Queensland april, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Paul Long (University of London, London, UK): New methods for medicinal chemistry universal gene cloning and expression systems for production of marine bioactive metabolites oktober, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Roderick Scott (School of Medical Sciences, College of Life Sciences and Medicine, University of Aberdeen, Velika Britanija): The use of caged compounds to investigate intracellular signalling and excitability november, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Marko Goličnik (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani): Ko videti (še morda) ni dovolj dober razlog za verjeti januar, Institut "Jožef Stefan": Denis Pompon (Centre de Génétique Moléculaire, CNRS, Francija): Surface plasmon resonance imagery and single molecule approaches of proteonucleic complex self-assembly april, Oddelek za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani: Johan Thevelein (Laboratory of Molecular Cell Biology K. U. Leuven in Flanders institute of Biotechnology-VIB, Belgija): Novel Mechanisms of nutrient sensing and signaling in the yeast protein kinase A pathway maj, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Henry Weiner (Department of Biochemistry, Purdue University West Lafayette, Indiana, ZDA): A life time with human liver aldehyde dehydrogenase: what we have and have not learned from the structure maj, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Raymond S. Norton (Walter and Eliza Hall Institute of Medical Research, Structural Biology Division, Parkville, Avstralija): Supressors of cytikine signalling (SOCS): flexible therapeutic targets junij, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Rui Silva (Research Institute for Medicines and Pharmaceutical Sciences (imed), Centro de Patogenese Molecular (UBMBE), Faculdade de Farmacia da Universidade de Lisboa, Portugalska): Dissociated primary nerve cell cultures as models for assessment of neurotoxicity oktober, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Steve Busby (School of Biosciences, University of Birmingham, Velika Britanija): Regulation at simple and complex bacterial promoters. 51

51 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva september, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Christopher J. Froelich (ENHRI, Evanston, IL, ZDA): The two faces of the cytotoxic cell granule secretion pathway september, Institut "Jožef Stefan": Matej Orešič (Quantitative Biology and Bioinformatics Group, VTT, Espoo, Finska): Metabolic stress, autoimmunity & diabetes. Društvena predavanja redno oglašujemo v dnevnem časopisju. 52

52 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.4. Druge društvene aktivnosti Društvo je organiziralo ali sodelovalo pri organizaciji naslednjih dogodkov. 19., 23. in X?- SERIJA SEMINARJEV O ZVIJANJU PROTEINOV Kolegi z Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s Slovenskim biokemijskim društvom organizirali serijo seminarjev o zvijanju proteinov. Na seminarjih je Roger H. Pain (University of Newcastle upon Tyne, Velika Britanija) predstavil trenutne trende na področju zvijanja proteinov : SODELOVANJE S PREDAVATELJI BIOKEMIJE IZ VELIKE BRITANIJE V okviru British Council Valvasor Programme Academic Link Interchange Scheme so trije člani društva obiskali univerze v Veliki Britaniji in ob tem poskušali pridobiti informacije o načinu poučevanja biokemijskih in molekularnobioloških vsebin. Anica Plemenitaš je leta 2000 obiskala tri univerze in se spoznala s poučevanjem biokemije v okviru študijev medicine. Marko Dolinar (2002) je obiskal dve univerzi in zbiral informacije o vajah s področja molekularne biologije v okviru študija biokemije, Blaž Cigić pa je leta 2003 na dveh univerzah poskušal zvedeti, kako motivirajo študente za študij biokemijskih vsebin in kako vključujejo v pouk biokemije zanimive teme, ki pritegnejo študente. Člani sekcije za poučevanje pri britanski Biochemical Society so obisk vrnili s sodelovanjem na okroglih mizah o poučevanju biokemije na društvenih srečanjih leta 1999 (takrat še zunaj triletnega programa) in POUČEVANJE BIOKEMIJE Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Organizator: Metka Renko. Na enodnevnem srečanju, ki ga je organizirala Komisija za poučevanje biokemije in molekularne biologije, smo se pogovorili predvsem o načinu izvedbe praktičnih vaj iz biokemije BIOINFORMATIKA Kemijski inštitut, Ljubljana. Organizatorji: Roman Jerala, Gregor Anderluh, Heiko Schoof, Hafner Iva, Majerle Andreja. Dvodnevni tečaj je, predvsem članom društva, predstavil osnove bioinformatike. Na tečaju smo predstavili naslednje vsebine: Elektronske zbirke podatkov s področja biokemije in molekularne biologije; Analiza nukleotidnih zaporedij; Dostop in analiza genomov; Analiza aminokislinskih zaporedij; Prileganje parov zaporedij; Iskanje podobnih zaporedij v zbirkah podatkov; Prileganje več zaporedij; Tvorba filogenetskih dreves; Predstavitev in analiza tridimenzionalne 53

53 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva strukture proteinov. Tečaj je bil dobro sprejet med člani društva in smo ga ponovili še dvakrat v letih 2004 in BIOINFORMATIKA Kemijski inštitut, Ljubljana. Organizatorji: Roman Jerala, Gregor Anderluh, Hafner Iva. Tečaj je predstavil osnove bioinformatike BIOINFORMATIKA Kemijski inštitut, Ljubljana. Organizatorji: Roman Jerala, Gregor Anderluh, Hafner Iva. Tečaj je predstavil osnove bioinformatike POUČEVANJE BIOKEMIJE (Okrogla miza) Komisija za izobraževanje je organizirala okroglo mizo "Poučevanje biokemije v luči bolonjske prenove". Z gostom prof. Keithom Elliottom (Head of Curriculum Development and Innovation, Teaching, Learning & Assessment Office, The University of Manchester) so razpravljali učitelji biokemije z Univerze v Ljubljani in PROMOCIJA ZNANOSTI- Aktivnosti v okviru članov SBD v okviru Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe Center za funkcijsko genomiko in bio-čipe je pod okriljem Slovenskega biokemijskega društva organiziral naslednje aktivnosti v okviru projektov Promocije znanosti MVŠZT: Seminar»Molekule za življenje«(14. april 2006), seminar podjetja Operon v sodelovanju s podjetjem Mediline; 32 udeležencev. Seminar»Tehnologija bio-čipov Agilent«(14. junij 2006), seminar podjetja Agilent v sodelovanju s podjetjem Chemass, 30 udeležencev. Znanstveni seminar»raziskave na področju bio-čipov v Sloveniji«(14. junij 2006), seminar ob 1. obletnici CFGBC, 62 udeležencev. Praktična delavnica»hibridizacija bio-čipov Operon«( oktober 2006) v sodelovanju s podjetji Mediline, Operon in Tecan, število udeležencev je bilo omejeno na 12. Vodeni ogledi Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe- predstavitev tehnologije bio-čipov in njene uporabnosti v naravoslovju, medicini in farmacevtski industriji. Center si je ogledalo več skupin dodiplomskih ali podiplomskih študentov, podoktorski raziskovalci, vodstveni delavci različnih izobrazbenih struktur, delavci državne uprave (MŠVZT, MG, MZ), kot tudi novinarji. Praktični tečaj»tehnologija bio-čipov Tecan- Hibridizacijska postaja Tecan HS400 Pro«(11. april 2007) ob nakupu hibridizacijske postaje Tecan HS400 Pro, število udeležencev je bilo omejeno na 5. Seminar»Tehnike priprave DNA, mirna in proteinskih bio-čipov«(19. april 2007), seminar podjetja Invitrogen v sodelovanju s podjetjem Kemomed, 93 udeležencev. Izobraževalni tečaj»tehnologija bio-čipov Affymetrix - GeneChip Expression Installation Training«( junij 2007) ob nakupu skenerja podjetja Affymetrix. Uvodnega teoretičnega dela se je udeležilo 9 slušateljev, praktični del pa je bil omejen na 5 udeležencev. 54

54 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Znanstveni seminar»raziskave na področju mikromrež v Sloveniji«(30. maj 2007), seminar ob 2. obletnici CFGBC. Udeležilo se ga je 80 slušateljev in partnerjev Slovenskega konzorcija za bio-čipe. Tečaj»Analiza genov z Light Cycler 480«(20. september 2007) v sodelovanju s podjetjem Roche, 42 udeležencev. Vodeni ogledi Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe - predstavitev tehnologije bio-čipov in njene uporabnosti v naravoslovju, medicini in farmacevtski industriji. Center si je ogledalo več skupin dodiplomskih ali podiplomskih študentov, podoktorski raziskovalci, vodstveni delavci različnih izobrazbenih struktur, delavci državne uprave (MŠVZT, MG, MZ), kot tudi novinarji PROMOCIJA SINTEZNE BIOLOGIJE MED MLADIMI V okviru priprav na mednarodno tekmovanje študentskih ekip iz sintezne biologije igem2007 je skupina študentov ljubljanske univerze in mentorjev s Kemijskega inštituta in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL pripravila brošuro, s katero je predstavila novo področje na stičišču molekularne biologije in inženirstva sintezno biologijo. Razen brošure, ki je bila napisana za bralce iz višjih razredov gimnazij in prve letnike univerzitetnih programov s področja ved o življenju, smo po končanem projektu imeli več predavanj na srednjih šolah ter dve predavanji v Hiši eksperimentov. Projekt promocije sintezne biologije je v okviru SBD delno podprlo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost. Študentska ekipa je na tekmovanju dosegla velik uspeh, saj se je uvrstila med najboljših šest na svetu, osvojila pa je tudi prvo mesto v kategoriji Zdravje in medicina. S tem se je ekipa vsaj približala uspehu ekipe iz leta 2006, ki je v nekoliko manjši konkurenci osvojila prvo mesto v skupni uvrstitvi. Študenti in vodji ekipe na sprejemu pri ljubljanskem županu pred odhodom na srečanje raziskovalnih skupin v Bostonu jeseni Sedijo (od leve proti desni): Anja Korenčič, Katja Kolar, Rok Gaber. Stojijo: Andrej Ondračka, Marko Cimermančič, Saša Jereb, Zoran Jankovič, Marko Bitenc, Marko Dolinar in Roman Jerala. 55

55 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.5. Podpora društva članom Slovensko biokemijsko društvo nudi dve vrsti finančne podpore svojim članom: štipendije za mlajše člane društva za udeležbo na kongresih in finančno pomoč za organizacijo znanstvenih srečanj. Društvo vsako leto nudi okoli deset štipendij za mlajše člane društva pod 35 let. Štipendije so namenjene kot pomoč mlajšim članom SBD, ki bi se radi aktivno udeležili mednarodnih raziskovalnih šol ali mednarodnih znanstvenih srečanj, pa za udeležbo nimajo zagotovljenih finančnih sredstev. Štipendija znaša 300 EUR. S podeljevanjem je društvo pričelo leta 2002, ko je podelilo prve tri štipendije. Štipendije so z leti med mlajšimi člani postale prepoznavne in na zadnji razpis, za leto 2008, se je prijavilo kar 27 članov. Število zaprošenih in število odobrenih štipendij za mlajše člane društva. Leta 2008 je za štipendije zaprosilo 27 članov, odobrenih pa jih je bilo 11. Z letom 2007 smo pričeli tudi s finančno pomočjo pri izvedbi znanstvenih srečanj, ki jih člani organizirajo v Sloveniji in katera bi znala biti zanimiva za širši krog članov društva. Finančna pomoč znaša 1000 EUR. V letu 2007 smo prejeli dve prošnji, podprli pa smo»15 th International Conference on Cytochromes P450: Biochemistry, Biophysics, Functional Genomics«, ki so ga kolegi z Medicinske fakultete organizirali od junija 2007 na Bledu. V letu 2008 smo prejeli že štiri prošnje, odobrili pa smo pomoč pri izvedbi»14th International Meeting on Enzymology and Molecular Biology of Carbonyl Metabolism«, ki so ga raziskovalci z Medicinske fakultete organizirali od julija 2008 v Kranjski gori. 56

56 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.6. Publikacije društva Terminološki slovar Terminološka komisija pri Slovenskem biokemijskem društvu že vrsto let skrbi za urejanje Spletnega biokemijskega terminološkega slovarja. Komisija je bila ustanovljena leta 1998 in poskuša podati ustrezne slovenske prevode za strokovne izraze predvsem s področja biokemije in molekularne biologije, razen tega pa podaja nekatera splošna terminološka pravila. Slovar se stalno dopolnjuje, komisija pa se sestaja 3-4-krat letno. Predloge za izraze, ki bi jih bilo koristno vključiti v slovar in predloge za prevode lahko člani in nečlani pošljejo na naslov vodje komisije, Mariji Žakelj-Mavrič (marija.zakelj-mavric@mf.uni-lj.si) ali uredniku spletne strani Marku Dolinarju (marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si). Slovar je dostopen na spletni strani verzija v formatu PDF, ki se posodablja samo občasno, pa na naslovu Temelji biokemije Slovensko biokemijsko društvo je soizdajatelj prevoda biokemijskega učbenika "Concepts in Biochemistry" (Rodney Boyer). Urednika prevoda sta bila Metka Renko in Matjaž Zorko, ki sta prevedla in uredila učbenik skupaj s še desetimi prevajalci: Marinko Drobnič-Košorok z Veterinarske fakultete, Veroniko Abram, Blažem Cigićem, Natašo Poklar Ulrich in Tomom Turkom z Biotehniške fakultete, Markom Dolinarjem, Francem Gubenškom in Brigito Lenarčič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Ano Plemenitaš in Marijo Žakelj Mavrič z Medicinske fakultete. Za tako veliko ekipo smo se odločili, ker smo želeli poleg tega, da ponudimo študentom primerno obsežno in zanimivo besedilo, tudi uskladiti izrazoslovje, ki ga uporabljamo pri poučevanju biokemije na različnih fakultetah. Poleg tega smo želeli, da bi bil učbenik primeren za študente vseh študijskih programov, v katere je vključena biokemija, kot so medicina, farmacija, veterina, kemija, okolje, različni programi biotehniške fakultete in zdravstvenih visokih šol. Prevajanje je potekalo tako, da smo najprej prevedli stvarno kazalo in se ob tem poenotili pri izbiri slovenskih izrazov, kar ni bilo lahko. Potem je vsak prevajalec prevedel svoj del in nato smo skupaj pregledali vse prevode. Ob tem se je razvila marsikatera zanimiva razprava, ne samo zaradi izbire slovenskih izrazov ampak tudi zaradi same snovi. Marsikdaj so se naši sestanki spremenili v pedagoški posvet, kako 57

57 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva študentom razložiti določeno snov. V originalnem besedilu smo našli tudi nekaj napak in za vsako je Marko Dolinar prosil avtorja, če jo lahko v prevodu popravimo, tako da mu je enkrat odpisal, da je prijetno presenečen nad našo strokovnostjo in se je pozneje tudi z veseljem odzval predlogu Matjaža Zorka, če bi napisal predgovor za slovenske študente. Od 20. decembra 2005 je učbenik na voljo pri Študentski založbi. Predstavitev učbenika na spletnih straneh Študentske založbe: Boyerjev učbenik Temelji biokemije je po skoraj 30 letih prvi sodobni učbenik biokemije v slovenščini. Namenjen je študentom številnih univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov, kot so medicina, farmacija, biologija, veterina, kemija, različnih programov biotehniške fakultete in zdravstvenih visokih šol. Zanimal bo tudi že formirane strokovnjake s področja ved o življenju (zdravnike, farmacevte, klinične biokemike, srednješolske profesorje naravoslovnih usmeritev itd.) ter dijake srednjih šol. O kvaliteti tega učbenika pričajo prevodi v številne jezike po vsem svetu. Učbenik je prevedlo več strokovnjakov s področja biokemije, uredila pa sta ga dr. Metka Renko in dr. Matjaž Zorko. Napake, ki so se izmuznile skrbnemu pregledu, so navedene na spletni strani Boyerjev učbenik Temelji biokemije je po skoraj 30 letih prvi sodobni učbenik biokemije v slovenščini. Prav zanima nas, koliko časa bo poteklo do takrat, ko se bo kdo od mlajših kolegov odločil za podoben podvig Sintezna biologija V okviru projekta Promocija znanosti, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), je SBD v letu 2007 izdalo brošuro o sintezni biologiji. Pripravili so jo člani ekipe, ki je zelo uspešno sodelovala na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije 'igem 2007'. Brošura, ki obsega 12 strani, na poljuden način in s primeri razlaga, kaj je sintezna biologija, predstavljen pa je tudi projekt slovenske ekipe preteklega in tekočega leta ter naštete nekatere spletne povezave z nadaljnjimi informacijami. Brošuro smo razposlali na vse slovenske gimnazije, da bi s tem povečali zanimanje za molekularno in sintezno biologijo ter biokemijo med srednješolci, na povabilo učiteljev pa smo sintezno biologijo in raziskovalni projekt s tekmovanja predstavili tudi s predavanji na več šolah. Brošura je v elektronski obliki na razpolago preko spletnih strani ( 58

58 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva 3.7. Društvena priznanja Slovensko biokemijsko društvo (SBD) podeljuje priznanja, ki se imenujejo po Savu Lapanjetu, enemu od začetnikov moderne biokemije v Sloveniji. Društvo podeljuje naslednja priznanja: Lapanjetova nagrada Lapanjetova nagrada je strokovno priznanje, ki se podeli članu SBD za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti na znanstveno-raziskovalnem ali pedagoškem področju, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju biokemijskih znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. To priznanje se podeli tudi za uspešen prenos znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso. Lapanjetovo priznanje Lapanjetovo priznanje je strokovno priznanje mlademu članu, ki se podeli članu Društva za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti na znanstveno-raziskovalnem ali pedagoškem področju, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju biokemijskih znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. To priznanje se podeli tudi za uspešen prenos znanstveno-raziskovalnih izsledkov v prakso. To priznanje lahko prejme član društva, ki je v koledarskem letu dopolnil največ 35 let. Lapanjetova plaketa Lapanjetova plaketa je organizacijsko priznanje, ki se podeli članu Društva za dolgoletno organizacijsko in/ali strokovno delo v sekcijah ali organih društva, za zasluge pri uveljavljanju slovenske biokemije v širši družbeni skupnosti, za popularizacijo in predstavljanje dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela in dosežkov širši javnosti (predavanja, prispevki v javnih medijih, ipd.) ter za uspešno organizacijsko in/ali strokovno delo pri širjenju biokemijske dejavnosti in uveljavitvi novih oblik delovanja, ki prispevajo k razvoju biokemijskih znanosti. 59

59 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva Častni član društva Naziv Častnega člana se podeli za izjemne dosežke na področju biokemijskih znanosti, izjemne zasluge za razvoj biokemijskih znanosti ter za izjemne zasluge za razvoj in dejavnost Društva. Častno članstvo se lahko podeli tudi uglednim znanstvenikom iz tujine, za izjemen prispevek k razvoju biokemijskih znanosti v Republiki Sloveniji Savo Lapanje Savo Lapanje ( ) se je rodil v Novem mestu. Leta 1953 je diplomiral na Oddelku za kemijo takratne Filozofske fakultete v Ljubljani. Za doktorja kemijskih znanosti je bil promoviran leta Leta 1964 se je zaposlil na Univerzi in bil od leta 1972 redni profesor za fizikalno kemijo na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svojo raziskovalno pot je začel s profesorjem dr. Davorinom Dolarjem na področju termodonamskih lastnosti ionskih izmenjevalcev in polielektrolitov [1]. Raziskovalna pot ga je pripeljala tudi v laboratorij teoretičnega in fizikalnega kemika profesorja Stuarta A. Ricea (Institute James Franck, University of Chicago). Za njegovo nadaljnjo raziskovalno pot je bilo izjemno pomembno leto 1965/66, ki ga je preživel v laboratoriju profesorja Charlesa Tanforda (Duke University, North Carolina), enega izmed največjih raziskovalcev na področju fizikalne kemije proteinov. Profesor Tanford se spominja svojega sodelovanja s prof. dr. Savom Lapanjetom: "Savo Lapanje was associated with me in 1965/66 in the most fundamental research ever done in my laboratory" [2,3]. V času Lapanjetovega gostovanja v laboratoriju Charlesa Tanforda so ugotovili, da je v raztopini gvanidinijevega klorida lastna viskoznost proteinov funkcija dolžine polipeptidne verige (n) in da enačba [η] = 0,68*n 0,67 velja za vse proteine z molekulskimi masami od do ne glede na funkcijo proteina. Šlo je za prvo potrditev obstoja konformacije naključnega klobčiča. Rezultati so bili objavljeni v uglednih revijah s področja biokemije in kemije [4,5]. Dva članka sta zaradi svoje številne citiranosti postala klasični deli na področju proteinske kemije. Prof. dr. Savo Lapanje je nadaljeval svoje delo na področju denaturacije proteinov. Sodeloval je še s številnimi uglednimi znanstveniki svojega časa kot so bili Kazuo Kawahara, Yas Nozaki, John A. Ruply in Ingemar Wadsö. Bibliografija profesorja dr. Lapanjeta obsega preko sto znanstvenih del v uglednih revijah [6]. Leta 1978 je izšla njegova monografija z naslovom Physicochemical aspetcs of protein denaturation pri založbi John Wiley & Sons, ki zajema njegovo raziskovalno delo in pregled literature na področju denaturacije proteinov. Za svoje raziskovalno delo 60

60 3. Aktivnosti Slovenskega biokemijskega društva na področju fizikalne kemije proteinov in monografijo o denaturaciji proteinov je leta 1981 prof. dr. Savo Lapanje prejel Kidričevo nagrado. Prof. Lapanje je bil sodelavec številnih uglednih slovenskih znanstvenikov z različnih področij in jih vzpodbujal, da so se usmerili na področje biokemije. Do upokojitve leta 1991 je bil tudi učitelj in mentor številnih mlajših kolegov, danes že uveljavljenih biokemikov. Velika zasluga prof. dr. Sava Lapanjeta je tudi v tem, da je vseskozi podpiral obstoj in razvoj Katedre za biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in s tem omogočil izobraževanje in usmerjanje nadarjenih študentov kemije na to področje. [1] Pohar C. (1998) In memoriam prof. dr. Savo Lapanje, Profesor dr. Savo Lapanje. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM1-IM4. [2] Tanford C. (1994) Recollections. Macromolecules. Protein Science 3, [3] Tanford C. (1998) In memoriam prof. dr. Savo Lapanje, An appreciation of Savo Lapanje. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM5. [4] Tanford C., Kawahara K., Lapanje S. (1966) Proteins in 6M guanidine hydrochloriode. Journal of the Biological Chemistry 241, [5] Tanford C., Kawahara K., Lapanje S. (1967) Proteins as random coils. I. Intrinsic viscosities and sedimentation coefficients in concentrated guanidine hydrochloride. Journal of the American Chemical Society 89, [6] Lapanje S. (1998) Bibliografija. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM9-IM14. 61

61

62 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu 4.1. Upravni odbor Septembra 2005 so bili naslednji člani izvoljeni v upravni odbor in različne komisije Slovenskega biokemijskega društva za obdobje : UPRAVNI ODBOR Predsednica upravnega odbora: Prof. Dr. Marinka Drobnič-Košorok, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani Člani: Prof. Dr. Gregor Anderluh, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (tajnik) Dr. Mojca Benčina, Kemijski inštitut Prof. Dr. Igor Križaj, Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti, Institut Jožef Stefan (blagajnik) Prof. Dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani NADZORNI ODBOR Prof. Dr. Janko Kos, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani Prof. Dr. Ana Plemenitaš, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Prof. Dr. Jože Pungerčar, Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti, Inštitut Jožef Stefan ČASTNO RAZSODIŠČE Prof. Dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut Prof. Dr. Vito Turk, Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo, Institut Jožef Stefan Prof. Dr. Matjaž Zorko, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani DISCIPLINSKA KOMISIJA Prof. Dr. Tamara Lah, Nacionalni inštitut za biologijo Prof. Dr. Brigita Lenarčič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani Prof. Dr. Radovan Komel, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 63

63 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu ODBOR ZA DRUŠTVENA PRIZNANJA Odbor za društvena priznanja je bil imenovan na redni letni skupščini Slovenskega biokemijskega društva, v Mariboru. Prof. dr. Matjaž Zorko, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani; predsednik (imenovan za štiri leta) Prof. Dr. Tamara Lah, Nacionalni inštitut za biologijo (imenovana za dve leti) Prof. Dr. Jože Pungerčar, Inštitut Jožef Stefan (imenovan za štiri leta) Dr. Matic Legiša, Kemijski inštitut (imenovan za dve leti) Prof. Dr. Marinka Drobnič-Košorok, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani (v odboru kot predsednica društva) Članstvo Slovenskega biokemijskega društva V evidenci Slovenskega biokemijskega društva je trenutno 394 članov. Društvo nekajkrat na leto izda register članov, ki imajo poravnano članarino za zadnji dve leti. V zadnji verziji registra (1. avgust 2008) je 219 članov. Od leta 2003 naprej se vsako leto v društvo včlani med 20 in 50 novih članov (glej spodnji graf). V člansko evidenco je vpisanih 394 članov, medtem ko jih je v registru članov 219. V registru so navedeni samo člani, ki imajo poravnano članarino za zadnji dve leti. Zadnja verzija registra se nahaja na spletnih straneh društva ( /SBD/Docs/Register.pdf). 64

64 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu Člani Slovenskega biokemijskega društva prihajamo z različnih akademskih, raziskovalnih in zdravstvenih inštitucij, ter podjetij. Člani društva prihajajo z vseh štirih slovenskih univerz. Največ članov prihaja iz Univerze v Ljubljani, kjer so člani delavni na šestih fakultetah. Slovensko biokemijsko društvo ima člane na vseh večjih raziskovalnih inštitutih v Sloveniji: na Inštitutu Jožef Stefan, Kemijskem Inštitutu, Nacionalnem inštitutu za biologijo in Kmetijskem inštitutu. Člani prihajajo tudi s kliničnih inštitucij, npr. z ljubljanskega Kliničnega centra, Onkološkega inštituta, Zavoda za transfuzijsko medicino, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Klinike Golnik. V sedmih farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih deluje 26 članov. Članica društva dela na Evropski komisiji, štirje člani društva pa na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Trinajst članov prihaja iz dvanajstih inštitucij v tujini. Trenutno je 11 članov študentov, pet članov pa upokojenih raziskovalcev ali visokošolskih učiteljev Komisije Slovenskega biokemijskega društva V Slovenskem biokemijskem društvu delujeta Terminološka komisija in Komisija za izobraževanje. V društvu je delovala tudi Komisija za pripravo vlog za delo z gensko spremenjenimi organizmi, ki pa je že zaključila s svojim delom Terminološka komisija Terminološka komisija Slovenskega biokemijskega društva je bila ustanovljena leta 1999, ko so problemi povezani z nomenklaturo na področju biokemije in molekularne biologije pri poučevanju in pisanju v slovenskem jeziku postali očitni. Komisija je namenjena izmenjavanju mnenj in soočanju predlogov o biokemijskih izrazih. Te so sprva prispevali člani komisije kasneje pa tudi posamezniki, ki so pri svojem raziskovalnem ali pedagoškem delu naleteli na terminološki problem. O problemih terminologije in ustanovitvi komisije je tekel pogovor na okrogli mizi v okviru kongresa Slovenskega biokemijskega društva v Portorožu leta Delo komisije je do sedaj potekalo na dveh področjih: Člani komisije so se sestajali nekajkrat letno, predlogom komisije je mogoče slediti na domači strani Terminološke komisije ( ki jo oblikuje doc. dr. Marko Dolinar. Poudariti velja, da komisija priporoča uporabo izrazov, navedenih na domači strani, ostaja pa odprta za alternativne, morda boljše predloge. Posamezni člani komisije so sodelovali pri pripravi prevoda biokemijskega učbenika»concepts in Biochemistry«Rodneya Boyerja v slovenščino in se tako neposredno vključevali v reševanje terminoloških problemov. Člani komisije prihajajo z različnih institucij, kjer poteka pedagoško in raziskovalno delo s področja biokemije in molekularne biologije. Člani komisije v letu 2008 so: Veronika Abram, Bronislava Črešnar, Marko Dolinar, Peter Dovč, Radovan Komel, Irina Milisav, Tomaž Sajovic (svetovalec slavist), Maksimiljan Sterle, Igor Štern, Tom Turk in Marija Žakelj Mavrič. Od ustanovitve je v komisiji delovalo skupaj 15 članov društva in svetovalec slavist. 65

65 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu Komisija za izobraževanje Skupino za poučevanje biokemije in molekularne biologije smo uradno ustanovili leta 1999, ko smo dobili projekt v okviru sodelovanja med Veliko Britanijo in Slovenijo. Društvo je sicer v programe svojih srečanj že od vsega začetka vključevalo okrogle mize na temo poučevanja biokemije v visokem šolstvu. V skupini so predstavniki vseh fakultet Univerze v Ljubljani, na katerih se poučuje biokemija, v letu 2007 pa smo v komisijo vključili še predstavnika z Univerze v Novi Gorici in Mariborske univerze. Skupina si je zadala sledeče cilje: izboljšanje kvalitete poučevanja (učenja) biokemije v visokem šolstvu pomoč z nasveti tistim, ki bi radi dodali biokemijske vsebine pri pouku kemije in biologije v srednjih in visokih šolah pomoč z nasveti tistim, ki bi radi povečali interes za naravoslovje med otroki in mladino Doslej smo na vseh srečanjih SBD organizirali okroglo mizo o poučevanju biokemije in v letih, ko ni bilo srečanj, tudi posebne seminarje. Dotaknili smo se različnih tem, kot so na primer pouk na dodiplomski in podiplomski stopnji, laboratorijske vaje, uporaba informacijske tehnologije pri poučevanju biokemije in poučevanje biokemije v luči bolonjske prenove. V okviru sodelovanja z Biochemical society UK smo organizirali izmenjave učiteljev, kot največji dosežek skupine pa štejemo prevod biokemijskega učbenika "Concepts in Biochemistry" Rodneya Boyerja. Urednika prevoda sta bila Metka Renko in Matjaž Zorko, ki sta prevedla in uredila učbenik skupaj s še desetimi prevajalci z različnih oddelkov Univerze v Ljubljani. Po izjavah študentov je prevod učbenika zelo uporaben pri študiju, prepričani pa smo, da bo tudi spodbudil marsikaterega srednješolca k odločitvi za študij na enem od študijskih programov, ki je povezan z biokemijo in molekularno biologijo. Člani komisije so: Avrelija Cenčič, Blaž Cigić, Marinka Drobnič-Košorok, Uroš Petrovič, Anica Plemenitaš, Metka Renko-predsednik, Tom Turk, Matjaž Zorko Delovna skupina za pripravo vlog za delo z gensko spremenjenimi organizmi O ustanovitvi delovne skupine je upravni odbor prvič razpravljal 14. marca 2006, sledilo pa je oblikovanje skupine. Za sodelovanje se je prijavilo 20 molekularnih biologov z 10 različnih ustanov, med njimi jih je bilo le okrog polovica članov SBD. Delovna skupina je začela z delom 7. junija 2006 in je intenzivno delovala pet mesecev. Aktivno je pri delu sodelovalo okrog 10 ljudi. Formalno je bila delovna skupina sicer ustanovljena s sklepom upravnega odbora SBD šele 12. septembra 2006, za vodjo pa je bil imenovan Marko Dolinar. Vendar pa je delovna skupina do takrat zbrala že večino gradiv. 66

66 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu Sodelovanje znotraj delovne skupine je potekalo na 16 sestankih, izmenjali so si več kot 80 sporočil preko e-skupine, gradiva pa so zbirali na wiki-straneh, kjer so tudi sestavljali sezname zahtevanih dokumentov in prilog, evidentirali nejasnosti in komentirali zakonodajo. Pripravili so več kot 120 strani gradiv (24 dokumentov), ki so članom skupine in njihovim inštitucijam pomagale k lažji in bolj celoviti pripravi vlog za prijavo zaprtih sistemov za delo z GSO v 1. in 2. varnostnem razredu. Ključne dokumente so v letu 2007 zbrali kot gradiva za zbornik, ki ga je nameravalo izdati Ministrstvo za okolje in prostor. Razen tega je delovna skupina pristojnemu ministrstvu posredovala 10 predlogov za spremembo zakonodaje, predvsem podzakonskih aktov. Vse raziskovalne skupine, ki so imele člane v naši delovni skupini, so medtem že uspešno izvedle prijavo svojih zaprtih sistemov, pri čemer so bila skupaj pripravljena gradiva v veliko pomoč. 67

67 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu 4.3. Nagrajenci društva Lapanjetova nagrada Radovan Komel (2008) Radovan Komel je redni profesor biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za biosintezo in biotransformacijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Prof. Radovan Komel se že dolga leta ukvarja z raziskavami mikrobne biokemije in biotehnologije, ki jim je, kot eden od pionirjev na tem področju v Sloveniji, že zelo zgodaj dodal raziskave na področju genetskega inženirstva, kasneje pa še klinično usmerjene medicinske molekularno biološke raziskave. Njegova bibliografija obsega preko 750 enot, pri čemer je ključnega pomena preko 110 publikacij v revijah s faktorjem odmevnosti in z veliko stopnjo citiranosti. Velik del teh raziskav je privedel do uporabne ravni. Tako je izstopajoče njegovo delo na področju rekombinantnih učinkovin za farmacevtsko industrijo in na področju diagnostike, npr. osteoporoze, in analize mikrosatelitov za individualno diagnostiko raka na želodcu, v prenatalni diagnostiki pa je pripomogel k razvoju postopkov za gensko analizo številnih monogenskih obolenj, kot so cistična fibroza, hemofilija A, policistična bolezen ledvic in bulozna epidermoliza. Na pedagoškem področju izstopa njegovo izredno delo mentorja, saj je bil doslej mentor preko 40 doktorandom in magistrandom. Pionirsko delo je opravil tudi pri uvedbi pouka molekularne biologije na podiplomski in dodiplomski ravni. Tudi organizacijsko delo na področju biokemijskih znanosti prof. Komela je obsežno in uspešno. Ustanovil je Medicinski center za molekularno biologijo na Medicinski fakulteti, ki ga tudi vodi, bil je eden od pobudnikov ustanovitve Konzorcija za tehnologijo bio-čipov. S svojim strokovnim delom je sodeloval je pri več mednarodnih strokovnih organizacijah in na nacionalni ravni. Prof. Radovan Komel je znan širši javnosti tudi zaradi svojih poljudnih člankov in nastopov v javnih občilih, kjer na razumljiv način pojasnjuje dileme v zvezi z genetskimi in molekularno biološkimi raziskavami. Kot zelo aktiven sodelavec gibanja Znanost mladini in urednik revije Proteus pa je poznan tudi slovenski najmlajši generaciji Lapanjetovo priznanje Uroš Petrovič (2008) Doc. dr. Uroš Petrovič deluje na Inštitutu Jožef Stefan, na Odseku za molekularne in biomedicinske znanosti, kjer razvija moderne raziskovalne metode s področja funkcijske genomike. Ob postavitvi laboratorija za fenomiko kvasovk je med drugim vpeljal raziskave transkriptomov z uporabo DNA-mikromrež, fenotipsko profiliranje z uporabo knjižnice sistematskih delecijskih mutant kvasovke, različne načine sistematičnega določanja genetskih interakcij in nekatere pristope kemijske genomike. Področje njegovega raziskovalnega dela vključuje študij nekaterih manjših membransko aktivnih molekul, delovanje peroksisomov, celično signalizacijo s fosfolipazami A2 in raziskave 68

68 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu nekaterih človeških obolenj, povezanih z metabolizmom lipidov. Na področju bioinformatike tudi sodeluje pri razvoju novih algoritmov in modernih orodij za analizo bioloških podatkov. Doc. dr. Uroše Petrovič sodeluje tudi pri različnih do- in podiplomskih predmetih na univerzah v Ljubljani in Novi Gorici in je mentor več študentom. Njegova bibliografija vključuje 11 znanstvenih člankov in 3 poglavja v monografijah ter preko 50 prispevkov na znanstvenih srečanjih Lapanjetova plaketa Vladimir Cotič (2008) Dr. Vladimir Cotič (rojen 1934 v Ljubljani) je zaključil študij medicine leta Staž je opravil v Bolnici Novo mesto, nato pa se je zaposlil na Inštitutu»Jožef Stefan«. Član Slovenskega biokemijskega društva je od njegove ustanovitve, že prej pa je pomembno pomagal pri delu Biokemijske sekcije Slovenskega kemijskega društva. Leta 1988 je bil izvoljen za člana upravnega odbora SBD, v katerem je opravljal blagajniške in tajniške posle do leta Razen tekočih tajniških obveznosti je pripravljal gradiva in organiziral društvene skupščine ter sodeloval v delovnih predsedstvih, v devetdesetih letih pa je bil član več organizacijskih odborov društvenih srečanj. Pomembno vlogo je imel pri ustanavljanju društva in prehodu članov Biokemijske sekcije SKD v novoustanovljeno SBD. Še posebej se je angažiral pri pripravah društvenega statuta. V času opravljanja tajniških poslov je skrbel za obveščanje članov o društvenih predavanjih v času pred uporabo elektronske pošte in vodil društveni arhiv Častni člani Slovenskega biokemijskega društva Marianne Grunberg-Manago (1998) Dr. Marianne Grunberg-Manago je bila rojena leta 1921 v Petrogradu (danes Sankt Petersburg) v takratni Sovjetski zvezi. Njeni starši so še preden je dopolnila prvo leto, emigrirali v Francijo, kjer je študirala filozofijo, potem nekaj časa primerjalno književnost, hodila na arhitekturno šolo, zanimala jo je biologija morja in na koncu je doktorirala iz kemije v Parizu leta Ko je leta 1955 delala na New York University v laboratoriju špansko-ameriškega raziskovalca Severa Ochoe, je izolirala in opisala prvi encim, ki je bil sposoben sinteze nukleinskih kislin. Čeprav so sprva mislili, da so odkrili bakterijsko RNA-polimerazo (Azotobacter 69

69 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu vinelandii), se je izkazalo, da encim res lahko med seboj poveže nekaj nukleotidov, vendar je bila reakcija reverzibilna. Kasneje so ugotovili, da gre za encim polinukleotidfosforilazo, ki sodeluje v prvi vrsti v procesu razgradnje mrna, ne pa pri njeni sintezi. Odkritje je bilo kljub temu zelo pomembno, saj so encim lahko uporabili za sintezo oligonukleotidov pri raziskavah genetskega koda (Nirenberg in Matthei) brez polinukleotid-fosforilaze takrat ne bi uspeli odkriti, kako se prevaja genetski kod. Leta 1959 sta Ochoa in Arthur Kornberg dobila Nobelovo nagrado za fiziologijo oziroma medicino za sintezo nukleinskih kislin RNA in DNA. Grunberg-Managojeva je na harvardski univerzi postala prva ženska, ki so ji podelili profesuro. Dolga leta je nato raziskovalno delovala na Inštitutu za fizikalno-kemijsko biologijo v Parizu. Objavila je več kot tristo znanstvenih prispevkov. Bila je prva ženska, ki je vodila Mednarodno združenje za biokemijo (IUB; ), v letih 1995 in 1996 pa je predsedovala Francoski akademiji znanosti - kot prva ženska v več kot tristoletni zgodovini akademije. Sicer je bila v akademijo sprejeta kot dopisna članica leta 1977, kot redna članica pa Je zaslužna direktorica za raziskave francoskega Državnega središča za znanstvene raziskave (CNRS) in članica več tujih akademij znanosti. Dobila je tudi najvišje francosko državno odlikovanje znak Legije časti z nazivom viteza velikega častnika (2008). Vito Turk (2008) Prof. dr. Vito Turk se je rodil 1937 v Osijeku. Po osnovni šoli in gimnaziji, ki ju je obiskoval v Ljubljani, je študiral kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani, diplomiral leta 1961 in štiri leta kasneje doktoriral. Nato se je v letih 1969/70 usposabljal v ZDA na University of Arizona v Tusconu. Po diplomi se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan (IJS), na takratnem Oddelku za radiobiologijo, katerega vodstvo je prevzel leta Leta 1976 je pričel kot docent poučevati biokemijo na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo FNT in bil leta 1985 izvoljen za rednega profesorja Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri uvedbi magistrskega študija biokemije (1975), ki je bil po svojem značaju interdisciplinaren, saj so pri njem sodelovali profesorji s treh fakultet in z IJS. Leta 1988 je vpeljal usmeritev Biokemija v 4. letniku študija kemije na FNT Univerze v Ljubljani. Pomembno je prispeval tudi k organizaciji univerzitetnega dodiplomskega študija biokemije na današnji Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), ki je uspešno zaživel leta Bil je mentor več kot 200 diplomantom, 40 magistrantom in 30 doktorantom. Od leta

70 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu dalje je bil dve mandatni obdobji direktor IJS in bil tudi pobudnik za ustanovitev Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Ta je pričela z delom leta 2004, prof. Turk pa je njen predsednik. Kljub množici odgovornih zadolžitev je prof. Turk ves čas polno aktiven tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. Organiziral je vrsto mednarodnih znanstvenih srečanj v Sloveniji in sodeloval v znanstvenih odborih številnih srečanj v tujini. Kot gostujoči učitelj je deloval v Italiji, Nemčiji, na Japonskem in v Argentini in kot vabljeni in plenarni predavatelj na mednarodnih znanstvenih srečanjih po vsem svetu. Kot član uredniškega odbora ali recenzent sodeluje pri oblikovanju in vodenju pomembnih evropskih in ameriških znanstvenih revij. Za svoje delo je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1969, 1978) in Kidričevo nagrado (1984), postal je Ambasador znanosti Republike Slovenije (1993), dobil Zoisovo nagrado (1998), Srebrni znak svobode RS (2002) in postal član SAZU (2005). Prav tako je prejel številne mednarodne nagrade kot so Nagrada Frey und Werle (Ludwig Maximilians Universität, München) za prispevek k razumevanju kalikreinov in kininogenov (1985), Srebrna medalja Heyrovskega za znanstvene dosežke v kemiji (Čehoslovaška akademija znanosti v Pragi, 1988), nagrada FEBS "Ferdinand Springer Lecturer" za leto 1998/99 in Častna diploma FEBS-a (1999). Izvoljen je bil za člana uglednih institucij, kot so Evropska akademija (London, 1991), Mednarodna inženirska akademija (Moskva, 1998), European Molecular Biology Organisation EMBO (1999). Je častni član Hrvaškega biokemijskega društva (2000), doživljenjski častni član The International Proteolysis Society (2003), član ameriške The World Academy of Arts and Science (2005), ter zaslužni profesor na univerzi Tokushima Bunri v Tokushimi, Japonska (2002). Kot predstojnik Oddelka za radiobiologijo, ki se je kasneje preimenoval v Odsek za biokemijo in končno v Odsek za biokemijo in molekularno biologijo IJS je v petindvajsetih letih znanstvenega dela in vodenja zbral močno in uspešno interdisciplinarno raziskovalno skupino. Nenehno si je prizadeval, da so bili laboratoriji opremljeni s sodobno raziskovalno opremo, vpeljali pa so številne moderne eksperimentalne metode na področju biokemije, molekularne in strukturne biologije. Po začetnih raziskavah na živalskih tkivih se je usmeril v študij človeških katepsinov in njihovih proteinskih inhibitorjev ter njihovi vlogi v normalnih in različnih patoloških stanjih. Največ dela je njegova skupina posvetila raziskavam cisteinskih proteaz in njihovih interakcij s proteinskimi inhibitorji. Odkrili so nove inhibitorje - stefine, nekatere cistatine in tiropine jim določili nekatere strukture ter pojasnili mehanizme interakcij s cisteinskimi proteazami. S sodelavci je objavil več kot 450 publikacij v uglednih mednarodnih revijah in dosegel z njimi izjemno mednarodno odmevnost s trenutno preko citati, s čimer je tudi najbolj citirani slovenski znanstvenik v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Vito Turk je vodil Biokemijsko sekcijo Slovenskega kemijskega društva od leta 1972 do ustanovitve SBD leta 1983, ko je postal predsednik društva. Sekcija je organizirala predavanja tujih strokovnjakov, krajše mednarodne delavnice in simpozij o znotrajceličnem katabolizmu proteinov (1975). Pri ustanovitvi Zveze biokemijskih društev Jugoslavije sta zlasti aktivno sodelovala prof. Turk in prof. Mildner iz Zagreba. Organizacijo 1. Jugoslovanskega kongresa biokemije v Portorožu leta 1976 je vodil prof. Turk, ki je bil takrat izvoljen za podpredsednika Zveze. Prof. Turk je nato Zvezi predsedoval v letih Leta 1983 je prof. Turku uspelo pridobiti organizacijo 18. kongresa FEBS (1987) v Ljubljani, ki je pomenil afirmacijo slovenske in jugoslovanske biokemije. Leta 1990 je postal generalni sekretar FEBS ter opravljal to funkcijo do konca 71

71 25. let Slovenskega biokemijskega društva 4. Podatki o Slovenskemu biokemijskemu društvu leta Na tem položaju je uspel kljub nekaterim nasprotovanjem v tujini že leta 1993 vključiti Slovenijo, pa tudi Hrvaško, v FEBS in IUBMB. Od 1998 do 2006 je bil član izvršnega odbora IUBMB ter bil predsednik Komiteja za simpozije in delavnice. Za njegov izjemen prispevek k razvoju in organizaciji znanstvenoraziskovalnega dela na področju biokemije in molekularne biologije v Sloveniji je SBD na skupščini v Mariboru sprejelo prof. Vita Turka za častnega člana našega društva. Franc Gubenšek (2008) Profesor Franc Gubenšek je bil rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Leta 1961 je diplomiral iz fizikalne kemije na Oddelku za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Leta 1965 je doktoriral na Fakulteti za kemijo, FNT v Ljubljani pri prof. Savu Lapanjetu. Po doktoratu se je v letih 1967/68 usposabljal na University of Arizona v Tucsonu, ZDA, na področju biokemije proteinov. Leta 1974 je postal docent, leta 1979 izredni in leta 1986 redni profesor biokemije na Univerzi v Ljubljani. Poučeval je različne predmete s področja biokemije na dodiplomskem in podiplomskem nivoju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Biotehniške in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1997 se je polno zaposlil na FKKT, na Katedri za biokemijo, ki jo je do upokojitve leta 2004 tudi vodil. Od leta 1992 dalje je bil član Upravnega odbora IJS, ki ga je v letih 1997 do 2005 tudi vodil. Kljub tem in vrsti drugih odgovornih zadolžitev je vseskozi intenzivno deloval na znanstveno-raziskovalnem področju. Profesor Gubenšek je vrsto let sistematično in poglobljeno raziskoval beljakovinske toksine, predvsem tiste iz modrasovega strupa. Posebno pozornost je posvečal tudi molekularni evoluciji toksinov in strukturi njihovih genov. V letih svojega aktivnega raziskovalnega dela je vzgojil številne mlajše kolege. Njegova raziskovalna skupina je intenzivno sodelovala z uveljavljenimi raziskovalnimi skupinami zlasti v Franciji, Izraelu, na Hrvaškem in v ZDA. S sodelavci je objavil več kot 130 publikacij, ki so bile objavljene v revijah, ki sodijo po kakovosti v zgornjo četrtino svojega področja. Z njimi je dosegel visoko mednarodno odmevnost in prepoznavnost na področju toksinologije v svetu. Kot priznanje za dosežke na tem področju ga je mednarodna toksinološka skupnost izvolila za predsednika Evropske sekcije Mednarodnega toksinološkega društva (EIST) vodil jo je v letih , v letih 72