GSJ 6 SDZ 2011 za splet.indd

Transkripcija

1 Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Gradim slovenski jezik 6 DODATNO GRADIVO K SAMOSTOJNEMU DELOVNEMU ZVEZKU ZA SLOVENŠČINO V 6. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA

2 1 LANI IN LETOS 4. naloga A) Kdo vas je nagovoril? Čemu smo vas nagovorile? Ali so tudi letos pri slovenščini predvideni poslušanje, branje, pisanje, pogovarjanje in govorno nastopanje? DA NE Katere besedilne vrste boste spoznali letos? Ali so ta besedila iz vsakdanjega življenja? DA NE Kaj boste delali z besedili? _ In kaj boste še delali pri slovenščini? _ Kje v učnem gradivu je na kratko predstavljena vsebina? Koliko enot je v učnem gradivu? S čim se začne večina enot? Kaj so piktogrami? Kaj sporočajo? Kdo naj bi reševal naloge: učenci in učenke ali učitelj/učiteljica? Predstavi vlogo učitelja/učiteljice. _

3 1 LANI IN LETOS B) Kaj bi še rad delal pri jezikovnem pouku? Kaj bi še rad izvedel? Kateri so tvoji cilji pri predmetu slovenščina? Kaj boš delal, da jih boš dosegel? Kako naj ti pri tem pomaga učitelj/učiteljica? Kako naj ti pomagajo sošolci in sošolke? C) Odgovore na vprašanja v nalogi B pošlji učitelju/učiteljici po e-pošti; nato se pogovorita o njih.

4 2 SLOVENIJA, SLOVENCI IN EVROPA 15. naloga A) Čigavi starši živijo v kraju, v katerega so se priselili od drugod? Od kod so prišli? B) Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. a) Helenina družina živi v slovenskem zamejstvu. b) Njeni starši so se priselili na avstrijsko Koroško. c) Petrini stari starši in starši so slovenski izseljenci v Nemčiji. č) Petra in sestri živijo tam od rojstva. d) Minina družina se je priselila v Slovenijo. e) Člani Minine družine so slovenski zamejci. f) Andrej Kuhar poučuje v nemški šoli. g) Učitelj Andrej Kuhar govori slovensko. C) Kaj pomenijo povedi? Obiskuje ljudsko šolo. a) Obiskuje osnovno šolo. b) Obiskuje srednjo šolo. Njena družina živi v tem kraju od vekomaj. a) Tu živi od nekdaj. b) Tu živi nekaj let. Nemške besede ji gredo hitreje z jezika kot slovenske. a) Nemške besede izgovarja hitreje kot slovenske. b) Bolje zna nemško.

5 2 SLOVENIJA, SLOVENCI IN EVROPA Č) Popravi nepravilno napisane besede. Minin prvi jezik je italjanščina. Stari starši ne znajo slovenskega knižnega jezika. Učitel Andrej poučuje v več nemških mestih, ki so med seboj precej odaljena. Helenini starši se niso priselili na koroško. Razume Slovensko. D) Vprašaj se po obkroženih delih povedi. Deklici je ime Mina Forlani. Stara je 11 let. Njena oče in mama sta po narodnosti Italijana. V šoli ima predmet slovenščino. V Nemčiji so bile rojene Petra in njeni sestri. Doma govorijo slovensko. Petra obiskuje nemško gimnazijo. Ob sobotah ima dopolnilni pouk slovenskega jezika. Helena hodi v ljudsko šolo. Od rojstva živi v Rožu. Stari starši po očetu govorijo tudi slovenski knjižni jezik.

6 2 SLOVENIJA, SLOVENCI IN EVROPA E) Vprašaj se po obkroženem delu povedi. Pogovarjajo se po nemško, ker znajo nemščino bolje kot slovenščino. Kaj vsebuje obkroženi del povedi: posledico, namen ali vzrok? Poved pretvori tako, da boš drugi del začel z besedo zato., zato Kaj si izrazil z besedo zato: vzrok, namen ali posledico? F) Vprašaj se po obkroženem delu povedi. Ko je bil oče star tri leta, so ga njegovi starši vzeli k sebi v Nemčijo. Kaj bi lahko uporabil namesto besede Ko? a) Medtem ko. b) Potem ko. c) Preden. G) Vstavi, kar manjka. Učitelj uči slovenščino v zelo oddaljenih nemških krajih, vsak teden prevozi veliko kilometrov. Petra obiskuje dopolni pouk slovenskega jezika, dobro znala slovenščino. Petre ob sobotah dopoldne ni doma, je pri dopolnilnem pouku slovenščine. Kaj izražajo vstavljene besede? Poveži. Vstavljena beseda v prvi povedi izraža 1 vzrok. Vstavljena beseda v drugi povedi izraža 2 posledico. Vstavljena beseda v tretji povedi izraža 3 namen.

7 5 PETRA MI JE POVEDALA, DA naloga A) Prvotni govor med Sebastijanom in Ano pretvori v premi govor. Pazi na ločila. Ali si naročen na kakšno poljudnoznanstveno revijo? Ja, sem. Na Geo. Bere jo vsa družina. Tudi jaz. Mami pa mi je svetovala še Proteus. Ta revija je bolj za srednješolce. Vem, ampak mene zanima življenje v naravi. Saj ti je ni treba naročiti v šoli. Kako pa naj pridem do nje? Kupiš jo v knjigarni ali pa jo naročiš kar po spletu. B) Spremni stavek dopolni z dobesednim navedkom. Tine je vprašal trenerja: Oče me je opomnil: Agata se je pohvalila: Tabornik je pozdravil navzoče: Razrednik nam je naročil:

8 5 PETRA MI JE POVEDALA, DA... C) Povedi iz naloge B napiši tako, da boš zamenjal zaporedje spremnega stavka in dobesednega navedka. Č) Premi govor pretvori v odvisnega. Na razstavi gob me je strokovnjak za gobe vprašal: Ali poznaš strupene gobe? Povedal sem mu: Poznam samo nekaj užitnih gob. Zanimalo ga je: Ali poznaš najlepšo gobo, karžlja? Odgovoril sem mu: V naravi ga še nisem videl. Povedal mi je: Tudi na razstavi ga ni. Nato me je vprašal: Ali veš, zakaj ga ne smemo trgati?

9 7 POVSOD JE LEPO DOMA JE NAJLEPŠE 23. naloga A) Preberi besedila. 1 MORAVČE, urbanizirano naselje ter prometno, gospodarsko in kulturno središče Moravške doline, 756 preb. Starejše jedro naselja na zahodnem robu široke doline potoka Drtijščice je strnjeno zidano in nekoliko dvignjeno. Sem se stekajo krajevne ceste iz Rudnika pri Moravčah, Vrhpolj pri Moravčah, Domžal in Lukovice ter cesti, ki peljeta iz Zagorja ob Savi čez Peče ter po dolini Drtijščice. K naselju zdaj spada tudi zaselek Trzen. Večina zaposlenih se vozi na delo v Domžale in Ljubljano. Drtijščico, ki je oklepala M. na vzhodni strani, so že v 16. stol. ob gradnji zaloškega gradu preusmerili v novo strugo z večjim padcem, prvotno strugo pa pozneje regulirali (100 ha). Njive so položne in rodovitne, travniki ob Drtijščici pa zamočvirjeni. V kraju so ambulanta, osnovna šola, vrtec, več prodajaln in gostišč. M. so bile obljudene že v prazgodovinski dobi. So staro cerkveno središče, župnija se omenja že v 13. stol. Dolgo so se ohranili kmetje svobodnjaki, ki so opravljali stražarske naloge na meji deželnega sodišča. V 17. stol. je bila močno razvita zlasti suknarska obrt, skozi naselje je vodila tudi pomembna tovorna pot. M. so postale trg najkasneje v začetku 19. stol.; trški odbor je gospodaril s skupnim premoženjem. V okolici je več nahajališč kremenovega peska; že v preteklosti so ga prodajali na Štajersko in Češko, zdaj tradicijo pridobivanja nadaljuje podjetje Termit. Umetnostni spomeniki. Poznogotsko župnijsko cerkev sv. Martina so l barokizirali, po potresu po l je R. Jeblinger zasnoval novo dvostolpno fasado in vanjo vključil baročni portal iz Notranjščina je podolžen, s pilastri in venci bogato členjen prostor. Cerkvena oprema je pretežno baročna. Veliki oltar je poznobaročno rezbarsko delo (Janez Vrbnik?), prav tako 2 stranska oltarja, marmornati oltar Matere božje pa se pripisuje F. Rottmanu. Slike Sv. Anton Padovanski in Sv. Lenart iz l ter Sv. Boštjan iz l (zdaj v župnišču) so delo A. Cebeja. Sliko Sv. Martin v velikem oltarju, na kateri je mdr. upodobljena moravška pokrajina s cerkvijo, ter križev pot in več drugih podob je naredil Leopold Layer. Dragocena zbirka baročnih slik v župnišču je bila med 2. sv. v. delno uničena. Od daleč vidno cerkev s parkom obdajajo hiše, tako da celota oblikuje večji trg. Tu so spomeniki J. Vege (I. Zajec, 1906) ter padlim med 1. sv. v. in NOB (T. Kos, 1955); na pokopališču je nagrobnik družine Toman (T. Kos, ). B. Jak. Prirejeno po Enciklopediji Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992.

10 7 POVSOD JE LEPO DOMA JE NAJLEPŠE 2 Moravče so edino večje strnjeno naselje v občini Moravče. V okolici so kopali kremenov pesek in ga prodajali po Sloveniji in Češki. V bližnji Drtiji ga še kopljejo za potrebe tovarn keramike, gradbenega materiala in livarn. Župnijo v kraju omenjajo v 13. stol. V začetku 19. stol. kraj postane trg. Župnijsko cerkev sv. Martina so barokizirali sredi 18. stol. Cerkev je opremljena s slikami, ki prikazujejo moravške motive. Slike izhajajo iz Layerjeve delavnice. Skozi kraj pelje evropska pešpot E-6. Zanimivosti Rojstna hiša pisatelja Frana Detele Spomenik Juriju Vegi Spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah Izleti na Limbarsko goro in Sv. Trojico Prirejeno po Wikipediji. 3 Moravče Moravče so naselje v Moravški dolini, po kateri teče potok Drtijščica. Ležijo na nadmorski višini 380 m. So gospodarsko, prometno in kulturno središče Moravške doline. V kraju so ambulanta, osnovna šola, vrtec, pošta, gasilski dom, več prodajaln in gostišč ter sedež občine. V okolici je več nahajališč kremenovega peska; pridobiva ga podjetje Termit. V Moravčah je župnijska cerkev sv. Martina, zgrajena v obdobju pozne gotike in nato spremenjena v obdobju baroka. Glavni oltar je rezbarsko delo, v njem je slika sv. Martina, ob njem pa moravška pokrajina s cerkvijo to je delo Leopolda Layerja. Cerkev in okrog nje zgrajene stanovanjske hiše tvorijo trg; na njem sta spomenika Jurija Vege ter padlih med prvo in drugo svetovno vojno. V kraju je tudi rojstna hiša pisatelja Frana Detele. Skozi kraj pelje evropska pešpot E-6. Iz Moravč vodi pot na Limbarsko goro in Sv. Trojico.

11 7 POVSOD JE LEPO DOMA JE NAJLEPŠE B) O čem govorijo besedila? Katero besedilo je Simonovo? Zakaj sta navedeni tudi drugi besedili? Od kod sta vzeti? Med ključnimi besedami, značilnimi za opis kraja (lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe, znamenitosti), obkroži tiste, ki jih najdeš v Simonovem besedilu. Napiši jih v zaporedju, kot so v njegovem besedilu. Kateri ključni besedi manjkata? Kaj bi Simon lahko napisal o prebivalcih Moravč? V katerem besedilu najdeš podatke o tem? Katerih podatkov iz obeh besedil pa Simon ni uporabil? Zakaj?

12 13 SIMON, KAJ DELAŠ?! LE KAJ SE DOGAJA S TABO? 24. naloga A) Glagolom določi časovno obliko, tj. sedanjik, preteklik ali prihodnjik. GLAGOLI ČASOVNA OBLIKA se imenuje je dobilo so se začeli ostaja so bomo ugotovili sta bila odganja B) Glagole v oklepaju postavi v prihodnjik. Že v nekaj dneh (zrasti) račke iz Vesele mlake zelo ; nič čudnega, saj (biti) lačne kot volk in (jesti) od jutra do večera. Lastovke (odleteti) jeseni, ker ne (najti) hrane. C) Glagolom določi osebo in število. GLAGOL OSEBA ŠTEVILO hitim delava sprašujeta najdete je nadaljujejo smo plešeš

13 13 SIMON, KAJ DELAŠ?! LE KAJ SE DOGAJA S TABO? Č) Naslednje glagole postavi v preteklik in tvori povedi. stojim tečemo pleševa greste melje sva pleteta S sošolci in sošolkami primerjaj svoje rešitve. Se vaše rešitve razlikujejo? DA NE Pojasni odgovor. Zakaj je prišlo do teh razlik?

14 14 GLEJ IN SE ČUDI 17. naloga A) Kakšno obliko ima Zemlja? Kakšna je njena notranjost? Kakšna pa je njena skorja? Ali je zemeljska skorja iz ene plošče? DA NE Zakaj nastane potres? Kaj se zgodi, če je središče potresa pod morjem? B) Preberi besedilo. Zemeljska skorja je sestavljena iz devetih trdnih plošč; te nosijo oceane in celine. Plošče se ves čas zelo počasi premikajo pri tem se razmikajo, pritiskajo druga na drugo ali pa le drsijo druga ob drugi. Ob drsenju dveh plošč se Zemlja pogosto zatrese in tako nastanejo potresi. Potresi pogosto nastanejo tudi pod morjem. Pri tem močno potisnejo oz. prestavijo cel stolp vode, ki je nad njimi tako nastanejo cunamiji. Cunamiji so zelo hitri in velikanski valovi, ki potujejo s hitrostjo 700 do 800 km na uro. Na odprtem morju so visoki največ en meter, v bližini obale pa kar do 30 metrov. Valovi močno udarijo ob obalo in opustošijo obalna območja.

15 14 GLEJ IN SE ČUDI C) Kaj je opisano v tem besedilu? a) Tajfuni. b) Zemeljske plošče. c) Cunamiji. č) Potresi. Č) Kaj so cunamiji? a) Velike trdne zemeljske plošče. b) Potresi pod morjem. c) Opustošena obalna področja. č) Velikanski in hitri valovi. D) Dopolni miselni vzorec. Kaj je zanje značilno? CUNAMIJI (opis) Kje nastanejo? Kako nastanejo? Kaj si vpisal v miselni vzorec: ključne besede ali bistvene podatke? Kje pa je napisano to, česar nisi vpisal? Po čem se ločijo te ključne besede od tistih v 10. nalogi v učbeniku?

16 14 GLEJ IN SE ČUDI E) Iz drugega odstavka besedila o cunamijih prepiši glagole. V kateri časovni obliki so? a) V pretekliku. b) V sedanjiku. c) V prihodnjiku. Zakaj? F) Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Kapniki nastajajo v (podzemne kraške jame). Podtalnica teče nad (nepropustne plasti). Podtalnica vsebuje (velika količina, raztopljen apnenec). Kapniki so (različne oblike). Zemeljska skorja je sestavljena iz (devet, velike trdne plošče). Potresi nastanejo pod (morje). Cunamiji so na (odprto morje) visoki največ en meter. G) Besedo le v povedi Potres so čutili le v višjih nadstropjih nadomesti z drugo. Izbiraj med besedami celo, samo, tudi, spet, seveda. Poved nato napiši. H) Katera beseda je napisana pravilno? Pobarvaj jo. raztoplen/raztopljen kaplica/kapljica ishlapeti/izhlapeti zemelski/zemeljski potalnica/podtalnica ponekod/ponekot kaplati/kapljati sestavlen/sestavljen

17 14 GLEJ IN SE ČUDI 40. naloga A) Oglej si preglednico. BOLEZEN POVZROČITELJ ZNAKI POTEK ZDRAVLJENJE ZAPLETI TRAJANJE ošpice virus vročina, izguba teka, nahod, izpuščaj, pekoče oči, suh kašelj sivkaste pike na koži, svetlo rdeč izpuščaj v obliki lis veliko tekočine, po navodilu zdravnika vnetje srednjega ušesa, pljučnica, vnetje možganske mrene 8 10 dni rdečke virus največkrat izpuščaj, včasih povišana telesna temperatura, zatekle bezgavke največkrat majhne rožnate lise na koži obraza in vratu, čez nekaj ur po celem telesu navadno ni potrebno zelo redki, npr. vnetje sklepov 4 5 dni škrlatinka bakterija vročina, vneto grlo, prebavne motnje, značilen izpuščaj, bleda okolica ust rdeče pike po vratu, obrazu, trupu, rokah in nogah, na mestu izpuščaja luščenje kože po navodilu zdravnika okužbe sklepov, ušes, pljuč 7 10 dni B) Katere bolezni so predstavljene v tej preglednici? Napiši naslov stolpca, v katerem si našel odgovor na to vprašanje. Napiši naslov stolpca, v katerega boš pogledal, če te bo zanimalo, koliko časa traja bolezen. Kateri naslov pa ima stolpec, v katerem bi se rad poučil o ravnanju ob bolezni? Čemu so naslovi stolpcev napisani z velikimi tiskanimi črkami? C) Kateri znak je skupen vsem trem boleznim? a) Zatekle bezgavke. c) Vneto grlo. b) Izpuščaj. č) Prebavne motnje. Ali je ta znak pri vseh teh boleznih enak? DA NE Pojasni odgovor.

18 14 GLEJ IN SE ČUDI Č) Katera od teh bolezni se najhitreje pozdravi? Kaj povzroča škrlatinko? Ali ta povzroča tudi drugi bolezni? DA NE Katera od teh bolezni je nevarna za možgane? D) Izberi eno od bolezni iz preglednice in jo opiši; opis napiši na list papirja. E) Za katero od teh treh bolezni še ni cepiva? Od kod to veš? F) Iz preglednice v 1. nalogi prepiši čim več podpomenk k nadpomenkama del telesa:, bolezen:. G) Napiši, iz katerih besed so tvorjena imena bolezni. norice škrlatinka ošpice rdečke H) Podčrtaj množinske samostalnike. škrlatinka, ošpice, norice, rdečke, hrbet, možgani, okužba

19 15 SIMON JI GA JE DAL ZANJE 13. naloga A) Iz povedi prepiši glagole vpiši jih na ustrezno mesto v preglednici. Nato jih postavi še v drugi časovni obliki. Oče je držal otroka tesno v naročju, tako mu je rešil življenje. Deklice so imele dolge lase; po navadi so jih spletle v kite. Maša je v sredo praznovala rojstni dan; pri uri glasbene vzgoje so eno pesem zapeli posebej zanjo. SEDANJIK PRETEKLIK PRIHODNJIK B) V povedih uporabi samostalnik otrok v pravilni obliki. Ves dan je preživela s svojimi. Z obema se je udeležila predstave Pika Nogavička. Vzgojiteljica je pri dveh opazila znake noric. Poklicala je starše obeh. Policist je z vsemi prečkal nevarno križišče. Dvema je ponudil roko. Nataša je zaradi bolezni obeh ostala doma. C) Vstavi vejice, kjer je potrebno. Slovenci smo znani po tem da radi zahajamo v gore. Bil sem na Krimu Šmarni gori Kumu in Boču.

20 15 SIMON JI GA JE DAL ZANJE Ko sem bil prvič na Šmarni gori sem bil navdušen nad razgledom po Ljubljanski kotlini. Doma sem dolgo pripovedoval o tem kaj vse sem doživel. Medtem ko sem jaz počival se je nekaj planincev spuščalo s padali. V dolino sem prišel preden je zašlo sonce. Potem ko sem osvojil manjše vzpetine sem začel hoditi v gore. Zadnje tri povedi pretvori tako, da boš v njih namesto besed medtem ko, preden in potem ko uporabil besede med, pred oz. po. Nove povedi napiši na črte. Č) Vstavi ločila in popravi začetnico, kjer je treba. ali si tudi ti letos nabiral gobe me je vprašala sošolka Jerneja ne ker se še nisem cepil sem ji povedal zvedavo me je pogledala čemu se pa moraš cepiti Da ne bi zbolel za klopnim meningitisom sem ji pojasnil prikimala je to sem že slišala ampak jaz sem bila letos veliko v gozdu nabirala sem borovnice in tudi gobe in nisi dobila nobenega klopa sem jo vprašal odgovorila mi je nobenega

21 20 ZNAJDI SE 10. naloga A) Dopolni s številko. (Pomagaj si z besedilom v 2. nalogi v učbeniku.) Podatek o postajah, na katerih ustavljajo vlaki, najdem v stolpcu. Podatek o najzgodnejšem vlaku najdem v stolpcu. Podatek o najpoznejšem vlaku najdem v stolpcu. Podatek o tem, kdaj pripelje vlak št na končno postajo, najdem v stolpcu. B) Napiši krajšave. Pomagaj si s podatki iz izhodiščnega besedila v učbeniku. vlak Intercity mednarodni vlak možna rezervacija sedeža C) Kaj je mednarodni vlak? a) Vlak, ki povezuje razna območja v državi. b) Vlak, ki vozi med državami. c) Vlak, ki vozi do državne meje. č) Vlak, ki povezuje mesta v državi. Č) Beseda rezervacija v besedilu pomeni a) zavarovan prostor. b) prihranek. c) shranjevalna posoda. č) vnaprejšnja zagotovitev sedeža.

22 20 ZNAJDI SE D) Obkroži DA, če je trditev pravilna, oz. NE, če ni. Vlaki vozijo od Ljubljane do Jesenic brez vmesnega postanka. DA NE En vlak vozi samo do Kranja. DA NE Pet vlakov se ustavi v Radovljici. DA NE En vlak ima eno vmesno postajo od Ljubljane do Kranja. DA NE Vsi vlaki vozijo tudi v tujino. DA NE Več kot polovica vlakov vozi vsak dan. DA NE Dva mednarodna vlaka vozita iz Ljubljane do Jesenic v večernih urah. DA NE Vlak Intercity vozi iz Ljubljane do Jesenic in nadaljuje pot v tujino. DA NE Vlaka Intercity in mednarodna vlaka imajo enako število vmesnih postaj od Ljubljane do Jesenic. DA NE E) Kateri vlak je hitrejši prvi vlak Intercity ali zadnji mednarodni vlak? Na kateri postaji ustavlja najmanj vlakov? V katerih krajih ustavljajo vsi vlaki? Na katerih vlakih so vozovnice dražje? Zakaj sta pri zadnjih dveh postajah napisani dve imeni? F) Vstavi, kar manjka. Izbiraj med v, na, iz, z in s. V voznem redu so podatki o potovanju Gorenjsko. Ali vi tudi potujete Avstrijo? Šestošolci Jesenic si bodo ogledali čebelarski muzej Radovljici. Mi bomo prišli Bled šele popoldne, takrat pa boste vi že na poti Bleda. Ali je letalo Francije že pristalo? Letalo, ki naj bi poletelo Dunaj, ima zamudo. Letalo Bruslja pa je točno.

23 20 ZNAJDI SE G) Obkroži črko pred pravilno trditvijo. Slovenski Javornik je a) planota. b) gozd. c) gora. č) kraj. Pojasni rešitev. H) Zemljepisna lastna imena prepiši v preglednico. Piši s pisanimi črkami. BOHINJSKO JEZERO, BOHINJSKA BELA, BOHINJSKA BISTRICA, BOHINJSKA ČEŠNJICA, BOHINJSKO SEDLO KRAJEVNO LASTNO IME NEKRAJEVNO LASTNO IME Pojasni rabo velike oz. male začetnice. I) S pisanimi črkami prepiši naslednja krajevna lastna imena. KAMNIŠKA BISTRICA IVANČNA GORICA NOVO MESTO VIŠNJA GORA MENIŠKA VAS ZIDANI MOST MURSKA SOBOTA SPODNJI PETELINJEK

24 20 ZNAJDI SE J) Krajevna lastna imena prepiši s pisanimi črkami in pojasni svoje rešitve. KAL NAD KANALOM MEZGOVCI OB PESNICI KAMNIK POD KRIMOM BEGUNJE NA GORENJSKEM SREDNJA VAS PRI POLHOVEM GRADCU

25 20 ZNAJDI SE 22. naloga A) Katera jed z jedilnega lista v samostojnem delovnem zvezku je najdražja in katere so najcenejše? Koliko stanejo najdražja in koliko najcenejše? Ob kateri pijači je zapisana najvišja cena in ob kateri je najnižja? Koliko staneta? B) Katere jedi z jedilnega lista v samostojnem delovnem zvezku bi si izbral za kosilo? Napiši glavno jed:, prilogo:, solato:, sladico:. Koliko evrov bi moral odšteti za to kosilo? C) V jedilniku v samostojnem delovnem zvezku so najprej navedene pripravljene jedi, za njimi pa jedi po naročilu. Katere jedi so pripravljene? a) Tiste, ki jih pravkar pripravljajo. b) Tiste, ki čakajo goste na mizi. c) Tiste, ki so že pečene ali kuhane. č) Tiste, ki jih jemo samo hladne. Katere jedi so po naročilu? a) Tiste, ki jih gostilna naroči pri kom drugem. b) Tiste, ki jih gost naroči v gostilni in mu jih pripravijo. c) Tiste, ki jih gost dobi šele naslednji dan. č) Tiste, ki jih mora gost naročiti po telefonu dan pred prihodom.

26 20 ZNAJDI SE Č) Kaj pomeni, da so špageti pripravljeni na bolonjski način? a) Da jih pripravijo v italijanskem mestu Bologna. b) Da so pripravljeni tako, kot jih pripravljajo v italijanskem mestu Bologna. c) Da so pripravljeni za goste iz Bologne. D) Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Danes sem za kosilo naročil krvavico s (kislo zelje). Krvavice so bile nadevane z (riž). Posladkal sem se z (vanilijev sladoled in sirov zavitek). Pogrel sem se s (topel metin čaj). V katerem sklonu so napisane besede/besedne zveze? E) Vprašaj se po obkroženih delih povedi. Jedi in pijače so v jedilnem listu zaradi boljše preglednosti razvrščene po skupinah. Jedi in pijače so v jedilnem listu zaradi boljše preglednosti razvrščene po skupinah. Jedi in pijače so v jedilnem listu zaradi boljše preglednosti razvrščene po skupinah. Jedi in pijače so v jedilnem listu zaradi boljše preglednosti razvrščene po skupinah.

27 20 ZNAJDI SE F) Preberi besedne zveze v preglednici. Nato po korakih dopolni preglednico, in sicer najprej prepiši samostalnike ter jim določi spol in število, nato prepiši še pridevnike in jim določi vrsto. SAMOSTALNIKI PRIDEVNIKI BESEDA SPOL ŠTEVILO BESEDA VRSTA goveji golaž špinačna juha dunajski zrezek kislo zelje gosti sok vroč čaj sladka smetana vanilijev sladoled jabolčni zavitek Katerih pridevnikov je na jedilnem listu največ? a) Lastnostnih. b) Vrstnih. c) Svojilnih. Zakaj?

28 22 NAJ SE PRIJAVIM ALI NE? 31. naloga A) V povedih pobarvaj samostalnike. Opažam, da vse več ljudi razmišlja o zdravem okolju. Ni jim vseeno, kakšno stanovanje imajo, kakšno je pohištvo, ker se zavedajo vpliva na svoje zdravje. Zdravo pohištvo je rezultat sodelovanja arhitekta in mizarskega mojstra. Samostalnike prepiši v preglednico ter jim določi spol, število in sklon. SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO SKLON B) Dodaj manjkajoče oblike samostalnikov. zob ime most EDNINA DVOJINA MNOŽINA dnevi oči človeka lica stvari otroka

29 22 NAJ SE PRIJAVIM ALI NE? C) Pobarvaj pravilno obliko samostalnikov. Na tla je vrgel dve žlice/žlici. Jure je obiskal oba mesta/obe mesti ob Piranskem zalivu. Po kosilu lahko pojem še dva jabolka/dve jabolki. Pred dvemi leti/dvema letoma je končal osnovno šolo. Odgovoril mi je na obe vprašanji/oba vprašanja. Č) Podčrtaj pridevnike. slovenski jezik, materni jezik, težak jezik, zanimiv jezik Katere pridevnike si podčrtal? a) Vsi so lastnostni. b) Vsi so vrstni. c) Vsi so svojilni. č) Dva sta svojilna, dva pa lastnostna. d) Dva sta lastnostna, dva pa vrstna. e) Dva sta vrstna, dva pa svojilna. D) Iz naslednjih samostalnikov tvori svojilne pridevnike. brat stric oče kenguru Srečko Anica učitelj Miha Gregor Viki Nace Aljaž Kako si napisal svojilne pridevnike iz lastnih imen? Ali je tako prav? DA NE

30 22 NAJ SE PRIJAVIM ALI NE? E) Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. V zalivu smo se seznanili z (bogastvo, rastlinski svet). Rt ima status (varovano območje). Letos je bilo na tržnici veliko (užitna goba). Dolgonogi morski konjički se skrivajo predvsem v (gozdički alg). Koliko (kapljica morske vode) je pršelo naokrog! Kaj si delal z besednimi zvezami, ko si jih v pravilni obliki napisal na črto? a) Sklanjal sem jih. b) Stopnjeval sem jih. c) Spregledal sem jih. F) Pripiši manjkajoče stopnje lastnostnim pridevnikom. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK širok globlji varen prikupen najokusnejši