FF UM, Filozofija, 1. stopnja PRILOGA 10 UČNI NAČRTI PREDMETOV

Transkripcija

1 FF UM, Filozofija, 1. stopnja PRILOGA 10 UČNI NAČRTI PREDMETOV

2 I. Obvezni predmeti 2

3 Uvod v filozofijo Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Uvod v filozofijo Introduction to Philosophy Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija /Philosophy 1. Zimski/autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Rudi Kotnik Jeziki / Predavanja / Lecture: Slovenski/Slovene Languages: Vaje / Tutorial: Slovenski/Slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Uvod v filozofsko mišljenje prek nekaterih osnovnih filozofskih The course will introduce students to philosophy through an problemov in vprašanj z različnih filozofskih področij (filozofija examination of some of the most fundamental philosophical religije, teorija spoznanja, metafizika, etika, filozofija duha ). problems from a number of the different branches of philosophy Kaj, če sploh, lahko vemo? (epistemology, philosophy of religion, metaphysics, ethics, Ali je duh različen od telesa? philosophy of mind ). Ali smo svobodni? What, if anything, can we know? Kaj je prav in kaj narobe? Mind and body Kaj je lepo in kaj umetniško delo? Are we free? Ali bog obstaja? Right and wrong Problem smrti in smisel življenja. What is beauty? What is art? Does God exist? Death and the meaning of life. Temeljni študijski viri / Textbooks: Descartes, R. (1988) Meditacije, Ljubljana: Slovenska matica. Palmer, D. (1995) Ali središče drži? Ljubljana: DZS. Nagel, T. (1995): Kaj vse to pomeni?, Ljubljana: RIC Solomon, R.C. (1982, 1994), The Big Questions: A Short Introduction to Philosophy, Fourth Edition. Fort Worth, TX: Harcourt Brace College Publishers. Washburn, Phil (1997), Philosophical Dilemmas. Building a Worldview, New York & Oxford: Oxford University Press. 3

4 Cilji: Prebiranje filozofskih besedil, sposobnost jasnega mišljenja, zagovora lastnega stališča, pojmovnega raziskovanja. Cilj predmeta je uvesti študente v dve neločljivi plati: v vednost o metodoloških temeljih filozofije in razvijanje elementov filozofskega mišljenja v smislu razvijanja sposobnosti. Predvideni študijski rezultati: Od študentov se na koncu pričakuje, da bodo sposobni demonstrirati: Znanje in razumevanje: - vpogled in razumevanje temeljnih značilnosti filozofije. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: - sposobnost uvida v filozofska vprašanja različnih vrst razprav, - sposobnost uvida v problem in njegovega reševanja, refleksija, problematizacija, analiza, argumentacija, - sposobnost refleksije in konceptualizacije lastne filozofske dejavnosti, - odprtost, strpnost in zmožnost vrednotenja pogledov in argumentacije drugih. Objectives: Reading philosophical texts, the ability to think critically, to develop and defend arguments, and to justify one's positions will be emphasized throughout the class. The aim of the subject is to introduce students to the basics of philosophy, i.e. to knowledge and understanding of methodological grounds of philosophy representing a metalevel and develop elements of philosophical thinking as skills. Intended learning outcomes: At the end of the course the student will be expected to demonstrate: Knowledge and Understanding: - insight into, and understanding of, basic characteristics of philosophical thinking. Transferable/Key Skills and other attributes: - ability to identify the underlying issues in different kinds of debate. - ability for grasping the problem, reflection, questioning, analysis, argument - ability for reflection and conceptualisation of his/her philosophical activity. - readiness for recognition, evaluation and tolerance of other s argument. Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods: Izkustveno učenje kot integracija prakticiranja filozofije, refleksije in konceptualizacije. Ustrezne navezava na teorijo. Experiential learning as integration of philosophical practice with reflection and conceptualisation. Appropriate relation to theory. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Assessment: Weight (in %) Esej v obsegu 1500 besed, napisan v skladu s kriteriji: demonstracija elementov filozofskega mišljenja ter zmožnost reflektiranja in konceptualizacije filozofske dejavnosti. 100% Written assessment in a form of 1500 words essay written in accordance with criteria: demonstration of basic philosophical skills and ability to reflect upon them and conceptualiise his/ her philosophical activity. Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor Material conditions for subject realization lecture-room, personal computer, LCD projector Obveznosti študentov: Students commitments: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) (written, oral examination, coursework, projects): Aktivno sodelovanje v procesu izkustvenega učenja med letom. Active participation in the process of experiential learning during Pisni izpit v obliki eseja, ki ustreza kriterijem, se pravi, da vsebuje the term. Written assessment in a form of essay written in temeljne elemente filozofskega mišljenja. accordance with criteria: demonstration of basic philosophical skills Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in 4

5 študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 5

6 Kritično mišljenje z osnovami argumentacije Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Kritično mišljenje z osnovami argumentacije Critical thinking with elementary argumentation Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 1. Zimski/autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Janez Bregant Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: Slovenski/Slovene Vaje / Tutorial: Slovenski/Slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Dialektičnost znanstvene razprave. Osrednja vloga argument(acije), tj. razumskega prepričevanja v znanosti. or evidence, in science. Ključna vloga sposobnosti prepoznavanja, rekonstrukcije in ocenjevanja argumentov pri uporabi virov in izdelavi raziskovalnega argumenta. Prepoznavanje, diagramiranje, dopolnjevanje in rekonstrukcija argumentov. Ocenjevanje argumentov - resničnost premis in logična moč argumenta. Deduktivni in induktivni argumenti. Vrste veljavnih/deduktivnih oblik sklepanja. Statistični in humovski induktivni argumenti. Formalne in neformalne zmote v sklepanju. Splošne sodbe in načini njihovega preverjanja. Empirične in pojmovne splošne sodbe. Splošna/univerzalna načela in zakoni. Definicije, namen definiranja, vrste definicij in pravila definiranja. Klasifikacija oz. razvrščanje stvari v razrede ali kategorije. Namen in pravila klasificiranja. Dialectical nature of scientific discourse. Central role of argumentation, i.e. persuasion by means of reasons, The importance of the capacity to identify, reconstruct and assess evidence/arguments advanced in support of controversial scientific hypotheses, explanations, theories and research projects. Identification, presentation, reconstruction and completion of arguments Argument evaluation the truth of the premises and the logical strength. Inductive and deductive arguments. Types of valid/deductive inferences. Formal and informal fallacies. General propositions and how to assess their truth. Empirical vs. conceptual truths. General/universal laws and principles. Definitions, their purpose, types and the rules of. Classification, its purpose and the rules of. Scientific explanations. The concept of, types of, and criteria for their assessment. Znanstvene razlage. Pojem, vrste in merila za njihovo ocenjevanje. Temeljni študijski viri / Textbooks: D. Šuster, Moč argumenta, Maribor: Pedagoška fakulteta, A. Thomson, Critical Reasoning. A Practical Introduction, 2. izdaja, London & New York: Routledge, U. Eco, Kako napišemo diplomsko nalogo, Ljubljana: Vale-Novak, T. Rupnik Vec & A. Kompare, Kritično mišljenje v šoli, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, J. Whyte, Bad Thoughts. A Guide to Clear Thinking, London: Corvo,

7 Cilji: Cilj pouka kritičnega mišljenja je vzgojiti kritične, samostojno misleče posameznike, sposobne zastavljati plodna raziskovalna vprašanja o poljubni temi, v njej odkrivati teoretične in praktične raziskovalne probleme, jih jasno in natančno formulirati, zbrati in oceniti za njihovo rešitev relevantne informacije, pri njihovem tolmačenju ustvarjalno uporabiti abstraktne ideje in teorije, z zadostno, zdravo, reprezentativno, relevantno, itd. evidenco podpreti predlagane odgovore, sklepe in rešitve, jih oceniti s pomočjo metodološko ustreznih meril in standardov, se domisliti alternativnih rešitev, razlag in teorij, po potrebi pretresti njihove podmene, implikacije in praktične posledice, ter, končno, učinkovito in razumljivo s svojimi mislimi in spoznanji v obliki različnih vrst poročil seznaniti druge. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Poznavanje bioloških, psiholoških (kognitivnih in afektivnih) in družbenih dejavnikov, ki omogočajo, občasno pa tudi izkrivljajo spoznavni proces obvladovanje osnovnih načel neformalne logike in poznavanje najbolj tipičnih napak v procesu zbiranja podatkov in izpeljevanja sklepov Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: zmožnost abstrahiranja, razčlembe in sestavljanja zdravih argumentov sposobnost prepoznanja in odpravljanja logičnih napak, nejasnosti v formulacijah, površnosti v izražanju in sklepanju, retoričnih trikov, metodoloških pomanjkljivosti, navideznih samoumevnosti in prikritih podmen; razvijanje komunikacijskih veščin skozi razpravo in pisanje poročila o projektu; razvijanje in uporaba domišljije v obliki miselnih eksperimentov; privzgajanje intelektualne poštenosti skozi nepristransko ovrednotenje konfliktnih pojmovanj, pogledov in stališč. Metode poučevanja in učenja: Objectives: The aim of the course is to educate critical, autonomous thinkers, capable of asking fruitful research questions on any topic, identifying theoretical and practical research problems, formulating them clearly and precisely, collecting and assessing data, relevant to their solution, creatively employing abstract ideas and theories in the process of their interpretation, supporting their answers, conclusions and solutions with sufficient, sound, relevant, representative, and so on evidence, assessing them by methodologically sound criteria and standards, thinking of alternative solutions, explanations and theories, questioning their assumptions, implications and/or practical consequences, and, finally, informing others about their ideas and findings efficiently and comprehensibly Intended learning outcomes: Knowledge and Understanding: knowledge of biological, psychological (cognitive and affective) and social basis of, but also damaging influences on, the process of cognition mastery of the basic principles of informal logic and the ability to identify, and avoid, most typical mistakes made in the process of collecting the data and/or drawing conclusions from them Transferable/Key Skills and other attributes: capacity for abstracting, analyzing and constructing sound arguments ability to identify and avoid logical fallacies, vague formulations, sloppy expressions and reasoning, rethorical tricks, methodological errors, apparent truths and their hidden assumptions communication skills, developed through discussion and the writing of research proposal and report use of imagination in the form of thought experiments learning intellectual honesty through impartial assessment of conflicting ideas, views and conceptions Learning and teaching methods: Predavanja; v seminarskem delu kritična analiza znanstvenih, strokovnih in poljudnih besedil z vidika njihove argumentativne strukture, ocenjevanje v njih predstavljenih stališč z vidika zamolčanih predpostavk in logičnih posledic, vodena razprava; samostojno projektno delo študentov/-k. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %) Lectures, critical analysis of scientific and popular texts from the point of view of their logical and argumentative structures in the seminar, discussion groups, individual research projects Assessment: 7

8 ske vaje Individualno in skupinsko projektno delo Pisni izpit 20% 30% 50% Exercises Individual and group project work Written exam Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor Material conditions for subject realization lecture-room, personal computer, LCD projector Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) Prisotnost in aktivna udeležba v seminarju; priprava, izvedba in predstavitev raziskovalnega projekta v obliki kritične analize logično-argumentativne strukture izbranega besedila; pisni izpit Students commitments: (written, oral examination, coursework, projects): Attendance and active participation in class; designing, conducting and presenting a research project, written exam Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 8

9 Zgodovina filozofije I Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Zgodovina filozofije I History of philosophy I Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 1. Zimski/autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Boris Vezjak Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: Slovenski/Slovene Vaje / Tutorial: Slovenski/Slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): pregled pojma zgodovine filozofije in filozofije v splošnem, survey on the conception of history of philosophy and philosophies in general, predfilozofska misel, družbeni pogoji nastanka grške kulture in filozofije v njej (mitično in racionalno, ipd.), Predsokratska filozofska misel od Talesa do atomizma (vprašanje narave, premene in vzroka v ti. naravni filozofiji, vprašanje svetovne harmonije, števila in duše v pitagoreizmu, možnost gotovega znanja pri Ksenofanu, postajanje in logos pri Heraklitu, eleatska šola biti, teorije nastanka pri Empedoklu, Anaksagori in Demokritu, ipd.), grška sofistika: Protagora, Gorgija (vprašanje védenja in mnenja, relativizma spoznanja, ipd), Sokrat in sokratske šole: megariki, kiniki, kirenaiki, Platonova filozofija in Akademija (vprašanje teorije idej, spoznavna teorija, struktura in nastanek sveta, odnos duša-telo, vrline in ideja dobrega, teorija države, nauk o prvih počelih ipd.); Aristotel in peripatetična filozofija (teorija metafizike in bitnosti, naravna filozofija, nauk o duši, logika in spoznavna teorija, vprašanje oblike in tvari, etika, politične filozofija in teologija, ipd.), helenistična filozofija (epikurejizem: logika, fizika in etika pri Epikurju, Lukreciju in drugih; stoicizem: stoiška logika in teorija lektona, spoznavna teorija in phantasia kataleptike, apatheia in teorija strasti, ipd.; 9 prephilosophical thinking and social circumstances of the development of Greek culture and its philosophy (mythos vs. logos), presocratic philosophical thought from Thales to atomists (nature, change, cause in the so-called philosophy of nature, world harmony, number and soul in Pythagoreism, certain knowledge in Xenophanes, coming-to-be and logos in Heraclitus, Eleatic school on being, theory of coming-to-be in Empedocles, Anaxagoras and Democritus, etc.), the Greek sophists: Protagoras, Gorgias (knowledge vs. opinion, relativity of cognition, etc.). Socrates and Socratic schools: the Megarics, Cyrenaics, Cynics, Plato's philosophy and Academy (theory of forms, theory of knowledge, structure and origin of world, relation soul-body, virtues and the form of good, theory of polis etc.); Aristotle and the Peripatetic school (metaphysics and theory of substance, philosophy of nature, psychology, logic and knowledge theory, form and matter, ethics, political philosophy and theology, etc.), hellenistic philosophy (Epicureanism: logic, physics, ethics in Epicurus, Lucretius and others; Stoicism: stoic logic and theory of lekta, knowledge theory and

10 skepticizem: Piron in Sekst Empirik, vprašanje zadržanja sodbe in gotovosti védenja; rimska filozofija in eklekticizem: Seneka, Ciceron, novoplatonizem in iztek antičnega obdobja: Plotin, Proklos, Boetij; grška patristika. phantasia kataleptike, apatheia and theory of passions; skepticism: Pyrrho and Sextus Empiricus, suspension of judgment and certainty of knowledge. Roman philosophy and eclecticism: Seneca, Cicero, neoplatonism and the end of ancient period: Plotinus, Proclus, Boethius; Greek patristics. Temeljni študijski viri / Textbooks: Predsokratiki, 1988, Slovenska Matica, Ljubljana, prevedel Anton Sovre. Platon, 2004: Zbrana dela, Mohorjeva založba, Celje, prevedel Gorazd Kocijančič. Aristotel, 1999: Metafizika, Založba ZRC, Ljubljana, prevedel Valentin Kalan. Barnes, J. 1999: Aristotel. Dodatek Metafizika, Aristej, Šentilj. Sharples, R. 2000: Stoiki, epikurejci in skeptiki. Uvod v helenistično filozofijo. Aristej, Šentilj. Cilji: Cilj predmeta je slušatelje seznaniti z glavnimi zgodovinskimi epohami predmoderne evropske filozofije vse do filozofije srednjega veka. Predavanja so namenjena prikazu pomembnejših filozofov in njihovim filozofemov, tematizirajo poglavitne zgodovinske preseke osnovnih filozofskih problemov in analizo argumentov, pri čemer je poudarek na tistih, ki so zgodovinskofilozofsko odigrali tehtnejšo vlogo. Študenta se ob prikazu samega razvoja evropske filozofije navaja na samostojno interpretativno delo in analitično branje tekstov. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben izpričati poznavanje antične filozofije od predsokratikov do grške patristike, razumeti in razložiti probleme in rešitve filozofskih vprašanj iz tega obdobja zgodovine filozofije, razviti kompetence za samostojno razmišljanje o teh problemih in prenašanje znanja ali poučevanje. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: sposobnost prepoznati problem in prepoznati argumente, sposobnost skrbne interpretacije in primerjave različnih besedil. jasen vpogled v osnovne teorije in argumente v nekem zgodovinskem filozofskem obdobju. sposobnost uporabljati in razumeti filozofsko terminologijo te dobe. Metode poučevanja in učenja: Objectives: The main aim of this lecture is to introduce students into the main historical periods of premodern European philosophy up to the medieval philosophy. Lectures follow the presentation of the basic ancient philosophers and their theories, concentrating on main philosophical problems and analyzing the arguments, paying attention to those playing substantial role in the history of philosophy. Students will be accustomed to work autonomously on interpretation of philosophical issues as well as analytical reading of texts. Intended learning outcomes: Knowledge and Understanding: On completion of this course the student will be able to demonstrate knowledge of basic philosophical issues from Presocratics to Greek patristics, understand and interpret the problems and its solutions of philosophical dilemmas from these period of history of philosophy, develop his competences for individual thinking about these issues and transferring the knowledge or teaching others. Transferable/Key Skills and other attributes: ability to recognize the problems and arguments, ability for careful interpretations and comparison of variety of texts, clear insight into basic theories and arguments within some historical period of philosophy, ability to use and comprehend philosophical terminology of this philosophical period. Learning and teaching methods: na problem osredotočena predavanja in branje, problem-focused lectures and reading, interaktivne poučevalne strategije, kot so skupinske razprave in individualno delo doma, interactive teaching strategies: group sessions, debate and individual home work, raziskovanje, razprava in stopnjevanje razumevanja skozi rekonstrukcijo in analizo različnih pogledov. exploration, discussion and the enhancement of understanding through reconstruction and analysis of different views. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Assessment: 10

11 Weight (in %) pisni izpit, domače delo in sodelovanje, udeležba. 60% 20% 20% written exam, home work and discussion participation. Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor Material conditions for subject realization lecture-room, personal computer, LCD projector Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) Pisni izpit, domače delo, udeležba pri pouku Students commitments: (written, oral examination, coursework, projects): Written exam, homework, participation in class Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 11

12 Filozofska terminologija Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Art (znak članice UM) Predmet: Subject Title: OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Filozofska terminologija Philosophical terminology Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 1. Zimski/Autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Boris Vezjak Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: Slovenski/Slovene Vaje / Tutorial: SlovenskiSlovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Uvod: definicija terminologije kot discipline, ki se ukvarja s filozofskimi termini nekega avtorja (ali obdobja) in s tem, kako ti oblikujejo njegov filozofski jezik. language«. Zgodovinske, jezikovne, teoretske in druge posebnosti v formaciji filozofskega jezika. Hermenevtika filozofskih izrazov in terminologija kot metoda v pristopu ali razumevanju je filozofskih»sistemov«. Vprašanje prevajalskega procesa in problem iskanja terminoloških rešitev v drugem jeziku. Slovenska filozofska terminologija in njene posebnosti. Introduction: definition of terminology as dedicated to the question of how philosophical terms of a given author (or period) form his or its»philosophical Historical, linguistic, theoretical and other particularities in the formation of philosophical language. The hermeneutics of philosophical terms and terminology as a method for approaching or understanding philosophical»systems«. The question of the translation process and the problem of finding the terminological solutions in another language. Slovene philosophical terminology and its peculiarities. Temeljni študijski viri / Textbooks: Eucken, R. 1964: Geschichte der philosophischen Terminologie, G. Olms, Hildesheim. Ritter, J., Gronder, K., Eisler, R : Historisches Woerterbuch der Philosophie, Schwabe & Co, Basel, Stuttgart. Eisler, R : Woerterbuch der philosophischen Begriffe, E. S. Mittler & Sohn, Berlin. Knežević, A. 1991: Filozofija i slavensko filozofsko nazivlje, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb. 12

13 Cilji: Cilji tega predmeta so, da študente navaja na prepoznavanje, razumevanje in razlago poglavitnih izrazov in izrazja pri nekem filozofu ali obdobju; razumevanje zgodovinskih, gramatičnih, filozofskih in drugih ozadij pri nastanku filozofskih terminov; iskanje dobrih prevajalskih rešitev zanje v slovenščini in učenje raziskovalnih spretnosti iskanja ustreznih virov in njihove učinkovite uporabe. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben prikazati znanja iz filozofske terminologije in njene uporabe pri različnih avtorjih, ki mu ponujajo uvid in razumevanje konceptov in filozofskih idej v nekem filozofskem sistemu, razviti kompetence za samostojno razmišljanje o teh prevajalskih problemih in prenašanje znanja ali poučevanje. Objectives: The main aim is to make students to be able to identify, understand and interpretkey terms and terminology of a given philosopher or period; understand the historic, grammatical and philosophical background in shaping philosophical terms; find good translational solutions in Slovene language; teach the research skills of finding appropriate sources and using them effectively. Intended learning outcomes: Knowledge and Understanding: On completion of this course the student is able to demonstrate knowledge of philosophical terminology and its usage by different authors, which helps him to understand the concepts and ideas within given philosophical system, develop his competences for individual thinking about translational issues and transferring the knowledge or teaching others. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Sposobnost interpretacije pojmov in primerjave različnih besedil, Jasen vpogled v osnovno terminologijo nekega zgodovinskofilozofskega obdobja ali pri danem avtorju, Sposobnost uporabljati in razumeti filozofsko terminologijo te dobe. Metode poučevanja in učenja: Transferable/Key Skills and other attributes: Ability for careful interpretations of philosophical terms and comparison of variety of texts, Clear insight into basic terminology of some historical period of philosophy or a given author, Ability to use and comprehend philosophical terminology of some period. Learning and teaching methods: na problem osredotočena predavanja in branje, interaktivne poučevalne strategije, kot so skupinske razprave in individualno delo doma, raziskovanje, razprava in stopnjevanje razumevanja skozi rekonstrukcijo in analizo različnih pogledov. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %) pisni izpit, 60 % seminarski referat, 20 % udeležba pri pouku 20 % problem-focused lectures and reading, interactive teaching strategies: group sessions, debate and individual home work, exploration, discussion and the enhancement of understanding through reconstruction and analysis of different views. Assessment: written exam coursework participation in class Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Niso določeni. Material conditions for subject realization Not specified. Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) Pisni izpit, seminarski referat, udeležba pri pouku. Students commitments: (written, oral examination, coursework, projects): Written exam, coursework, class participation. 13

14 Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 14

15 Etika Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: Etika Ethics OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 1. Poletni/spring Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: dr. Friderik Klampfer Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: slovenski/slovene Vaje / Tutorial: slovenski/slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Filozofska etika kot poskus razumske utemeljitve moralnih vrednot, norm, načel in idealov. Philosophical ethics as a rational inquiry into the grounds of moral values, norms, principles and ideals. Normativna etika, meta-etika in uporabna etika. Kako je mogoče osmisliti naše moralno izkustvo, se pravi sistematizirati, pojasniti in upravičiti naše vsakdanje moralne sodbe in predstave o morali? Branches of ethics: normative ethics, meta-ethics and applied ethics. How can we make sense of our moral experience, i.e. systematize, explain and justify our ordinary moral judgments as well as our commonsense Moralni pojmi: dobro, zlo, prav, narobe, pravica, dolžnost, interes, škoda, dostojanstvo, sreča,... views on morality? Basic moral concepts: good, evil, right, wrong, rights, Vrste moralnih sodb, argumentov in sklepanja. duties, interest, benefit, harm, dignity, happiness, Moralna načela razumevanje, utemeljitev in Types of moral judgments, arguments and reasoning. uporaba. Moralne teorije. Filozofska pojmovanja o moralni dobroti (egoizem, hedonizem, blaginjske teorije, evdaimonizem, ) in moralni pravilnosti (deontologija, konsekvencializem in etike vrlin in pravic). Tradicionalni in sodobni izzivi moralni teoriji (teologija, marksizem, feminizem, biologizemevolucionizem, ontološki determinizem, relativizem). Izbrane teme iz normativne etike in uporabne etike. Temeljni študijski viri / Textbooks: Anthony Weston, A 21st Century Ethical Toolbox, Oxford: Oxford University Press, Platon: Država, Ljubljana: DZS/Mihelač, Aristotel: Nikomahova etika, Ljubljana: Slovenska matica, I. Kant: Utemeljitev metafizike nravi, Ljubljana: ZRC SAZU, J. S. Mill: Utilitarizem in O svobodi, Ljubljana: ŠOU P. Singer: Praktična etika, Ljubljana: Krtina, Cilji: 15 Objectives: Moral principles interpretation, justification and application. Moral theories. Accounts of moral goodness (egoism, hedonism, welfarism, eudaimonism, desire/preferencesatisfaction-theory, ) and moral rightness (deontological, consequentialist, rights- and virtuebased moral theories). Traditional and contemporary challenges to ethics: theology, marxism, feminism, biologism-evolutionism, ontological determinism, moral particularism, cultural relativism. Selected issues in normative and applied ethics.

16 Cilj pouka je poglobiti študentovo/-kino razumevanje lastnega moralnega izkustva (presoje, čustev, delovanja) in ga/jo usposobiti za kritično in informirano razmišljanje in razpravo o praktičnih in teoretičnih problemih, vprašanjih in dilemah, ki nam jih zastavlja naše vsakodnevno moralno mišljenje in delovanje. The aim of the course is to help students reflect upon, systematize and critically assess different aspects of their own moral experience: their judgments, feelings, decisions and actions. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Po zaključku pouka bodo študenti obvladali temeljne moralne pojme, načela in teorije; znali ločiti dobre moralne argumente od slabih; znali razpravljati, na bolj dosleden, reflektiran in informiran način, o celem spektru filozofskih vprašanj, ki jih zastavljata naše vsakodnevno moralno razmišljanje in delovanje. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Intended learning outcomes: Knowledge and Understanding: By the end of the course the students should master basic moral concepts, principles and theories. be able to tell good moral arguments apart from bad ones be able to discuss, in a more consistent, reflective and informed way, a range of philosophical issues, raised by our everyday moral thought and action. Transferable/Key Skills and other attributes: sposobnost razmišljanja in razpravljanja, v pisni in ustni obliki, o vrsti temeljnih in prepoznavno abstraktnih problemov (moralni resnici in vednosti, moralnih razhajanjih, pravilnosti in napačnosti, vrednotah, pravičnosti, ). veščina prepoznavanja in artikuliranja filozofskih problemov v različnih razpravah. sposobnost natančnega razmišljanja in izražanja pri razčlenjevanju in formuliranju kompleksnih in kontroverznih moralnih problemov. ability to discuss - both orally and in writing a wide variety of problems of a fundamental and recognisably abstract nature (moral truth and knowledge, moral disputes, right and wrong, value, justice). articulacy in identifying underlying philosophical issues in all kinds of debate. precision of thought and expression in the analysis and formulation of complex and controversial moral problems. Metode poučevanja in učenja: Learning and teaching methods: problemsko zastavljena predavanja; kritično branje in interpretacija izbranih filozofskih spisov; zastavljanje vprašanj, kritično pretresanje zamisli, trditev in razlikovanj, rekonstruiranje in ocena predstavljenih argumentov, miselni eksperimenti, iskanje nasprotnih primerov v obliki polnokrvnih scenarijev/zgodb Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %) Pisni izpit 60 % ska naloga 20% Prisotnost v seminarju in udeležba v razpravah 20% problem-based lectures; critical analysis and interpretation of philosophical texts; asking questions, testing ideas, claims and distinctions, reconstruction and evaluation of arguments, use of thought-experiments and imagined scenarios as a way of testing general moral principles and theories. Assessment: Written exam Presentation of a seminar paper Attendance and participation in discussion Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor Material conditions for subject realization lecture-room, personal computer, LCD projector Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) Udeležba v seminarju, izdelava in predstavitev seminarske naloge ter opravljen pisni izpit. Students commitments: (written, oral examination, coursework, projects): Active participation in the seminar, presentation of a seminar paper, written exam 16

17 Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 17

18 Estetika Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: Estetika Aesthetics OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 1. Poletni/spring Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Božidar Kante Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: slovenski/slovene Vaje / Tutorial: slovenski/slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Kaj je umetnost : problem definicije, umetnost kot reprezentacija, formalistična teorija umetnosti, ekspresivna teorija umetnosti, institucionalna teorija umetnosti. Estetske lastnosti: estetske in ne-estetske lastnosti, ekspresivne lastnosti, vzročne teorije lepote, so estetske lastnosti subjektivne, objektivne ali odvisne od odziva. Ontologija umetnosti: umetnine kot fizični in psihični predmeti, tipi in primerki, umetnina in njena identiteta, alografske in avtografske umetnosti, problem ponaredkov. Umetnost in čustva: narava čustev, paradoks fikcije, čustveni odgovori na paradoks fikcije, umetnost in negativna čustva. Etično in estetsko: etična kritika umetnosti, ugovori etični kritiki, odgovori na ugovore proti etični kritiki umetnosti. Umetnost in vrednotenje: subjektivizem, intuicionizem, emotivizem, relativizem, partikularizem, instrumentalistične teorije. Estetsko izkustvo: estetsko izkustvo kot posebna vrsta izkustva, estetske teorije umetnosti, pojem nezainteresiranosti estetskega izkustva, pojem psihične distance. Umetnina in interpretacija: monizem, pluralizem, vloga intenc pri interpretaciji umetnin (aktualni intencionalizem, hipotetični intencionalizem), pragmatistične interpretacije. What is art: the problem of definition, art as representation, art as form, art as expression, institutional theory of art. Aesthetic properties: aesthetic and non-aesthetic properties, expressive properties, causal theories of beauty, are aesthetic properties subjective, objective or response dependent. Ontology of art: artworks as physical and mind dependent objects, types and tokens, artwork and its identity, allographic and autographic arts, the problem of forgeries. Art and emotions: the nature of emotions, paradox of fiction, emotional reactions to the paradoy of fiction, art and negative emotions. Ethical and aesthetical: ethical criticism of art, objections to the ethical criticism, answers to the objections to the ethical criticism. Art and appreciation: subjectivism, intuitionism, emotivism, relativism, particularism, instrumental theories. Aesthetic experience: aesthetic experience as special kind of experience, aesthetic theories of art, the concept of disinteresedness of aesthetic experience, the concept of psychical distance. Art and interpretation: monism, pluralism, the role of intentions in the interpretation of artworks (actual intentionalism, hypothetical intentionalism), pragmatical intrepretations. Temeljni študijski viri / Textbooks: 18

19 Kante, B. 2001: Filozofija umetnosti. Jutro: Ljubljana. Kante, B. 2007: Estetika priročnik za študente. (v pripravi). Noël C. 1999: Philosophy of Art. Routledge, London. Levinson, J. 2005: The Oxford Handbook of Aesthetics. Oxford: Oxford University Press. Cilji: Cilj tega predmeta je seznaniti udeležence kurza s temeljnimi pojmi in njihovim zgodovinskim razvojem ter problemi znotraj estetike, kritično ovrednotiti posamezne odgovore na te probleme in pokazati kakšen vpliv imajo na sodobna pojmovanja umetnosti in estetike. Objectives: The objective of this course is to acquaint with the basic concepts and issues and their historical development within aesthetics, to critically evaluate particular answers to these issues and to show their impact on the modern conceptions of art and aesthetics. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent zmožen: obvladovati in razumevati temeljne pojme znotraj estetike in njihovega zgodovinskega razvoja, razumevanja in kritičnega vrednotenja sodobnih umetniških praks, uporabe kritiškega aparata pri analizi umetnin. Intended learning outcomes: Knowledge and Understanding: On completion of this course the student will be able to to be in command of and to understand the basic concepts and their historical developments within aesthetics, to understand in to critically evaluate modern art practices and artworks, apply critical apparatus in the analysis of artworks. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Spretnosti komuniciranja: sodelovanje v razpravah v seminarju, pisanje in ustna predstavitev seminarske naloge. Uporaba informacijske tehnologije: iskanje informacij na svetovnem spletu. Reševanje problemov: prepoznavanje in vrednotenje konkretnih posameznih umetniških praks in del ter njihovih teoretičnih podlag. Delo v skupini: skupni seminarji. Razvijanje kritičnega mišljenja: prepoznavanje umetnin kot možnih sredstev družbene kritike. Metode poučevanja in učenja: Transferable/Key Skills and other attributes: Communication skills: participation in the discussions in seminar, writing and oral representation of seminar work. Use of information technology: searching of informations on the web. Problem solving: recognision and evaluation of concrete particular art practices and artworks and their theoretical backgrounds. Working in a group: joint seminars. Development of critical thinking: identifying of artworks as possible means of social criticism. Learning and teaching methods: Predavanja,, Obisk galerij in gledanje filmov. Načini ocenjevanja: Delež (v %) / Weight (in %) Sodelovanje v diskusiji na predavanjih in v seminarju, 30% ska naloga, 20% Ustni izpit. 50% Lectures,, Visits to art exhibitions, performances and movies. Assessment: Participation in lectures and seminars, Student paper, Oral exam. Materialni pogoji za izvedbo predmeta : Material conditions for the subject's realization 19

20 Predavalnica s tablo, osebni računalnik, LCD projektor lecture-room, personal computer, LCD projector Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) Ustni izpit, seminarska naloga, aktivna udeležba pri pouku Students commitments (obligations): (written, oral examination, coursework, projects): Oral exam, seminar paper, active participation in class Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 20

21 Epistemologija Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: UČNI NAČRT PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Epistemologija Epistemology Študijski program Study programme Študijska smer Study option Letnik Year Filozofija / Philosophy 2. Zimski/Autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures ske vaje Tutorial Laborat. vaje Lab work Terenske vaje Field work Samostojno delo Individual work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Nenad Miščević Jeziki / Languages: Predavanja / Lecture: slovenski/slovene Vaje / Tutorial: slovenski/slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Jih ni. Vsebina: Prerequisites: None. Content (Syllabus outline): 21

22 epistemologija - osnovni pojmi, vrste spoznanja, analiza vedenja. Pojem upravičenja. Internalizem, eksternalizem, naturalizem. Trilema Agripe in odgovori - zgradba spoznanja. Fundacionalizem. Descartes in kartezijanski krog. Koherentizem. Skepticizem. Anti-realizem in relativizem (epistemologija znanosti) Epistemologija religije. Zaznavno vedenje. Jaz in samo-spoznanje. Spozanje apriori. Epistemology basic conepts, types of knowledge, the analysis of knowledge. The concept of justification. Internalism, externalism, naturalism. The trilemma of Agrippa and replies. Foundationalism. Descartes and Cartesian circle. Coherentism. Skepticism. Epistemology of religion. Anti-realism and relativism (epistemology of science). Perceptual knowledge. Self-knowledge. Apriori knowledge. Temeljni študijski viri / Textbooks: Ule, A. 2001: Logos Spoznanja - Osnove spoznavne teorije, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Šuster, D. (ur): Epistemologija. Čitanka (Izbor člankov). V pripravi (Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta). Kim, J. & Sosa, E. (ur.) (2000): Epistemology. An Anthology, Oxford: Blackwell. Audi, R. 1998: Epistemology. A Contemporary Introduction to the Theory of Knowledge, London / New York: Routledge. Cilji: Cilj predmeta je dati znanje o osnovnih pojmih epistemologije ter seznaniti s sodobnimi smermi raziskovanja v teoriji spoznanja. Objectives: The objective of this course is to acquaint with basic concepts of epistemology and give knowledge about contemporary research in the area of epistemology. Predvideni študijski rezultati: Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben Izkazati znanje o osnovnih epistemoloških pojmih, osnovnih stališčih glede zgradbe spoznanja ter o nekaterih pomembnih filozofskih klasičnih besedilih, razumeti in analizirati sodobne epistemološke probleme in pristope k njihovemu reševanju, uporabiti zgodovinske vire v sodobnih razpravah. Intended learning outcomes: Knowledge and understanding: On completion of this course the student will be able to demonstrate knowledge on basic epistemological concepts, basic views on the structure of knowledge and some classical philosophical texts, understand and analyse contemporary epistemological problems, use historical sources in contemporary espitemological issues. 22

23 Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi: Transferable/Key skills and other attributes: Spretnosti komuniciranja: pisno izražanje v seminarskem delu, ustno izražanje pri seminarskem nastopu in ustnem izpitu. Reševanje problemov: spoznavno-teoretska izhodišča filozofskih problemov; epistemološke osnove teorije znanosti. Communication skills: writing and presenting a philosophical essay, oral skills of expression (exams). Problem solving: epistemological starting-points for philosophical problems in any area of philosophical enquiry, epistemological fundamentals of theory of science. Metode poučevanja in učenja: Predavanja Domače naloge Teaching and learning methods: Lectures Homework assignments Načini ocenjevanja: ustni izpit opravljeni seminarji opravljene domače naloge sodelovanje pri predavanjih in seminarju Delež (v %) / Weight (in %) 40% 30% 20% 10% Assessment methods: oral examination completed seminars completed homeworks collaboration in lectures and seminar Materialni pogoji za izvedbo predmeta : predavalnica, osebni računalnik, videotehnika Material conditions for the subject's realization lecture-room, personal computer, video-technics Obveznosti študentov: (pisni, ustni izpit, naloge, projekti) ustni izpit, seminarji in domače naloge, sodelovanje pri pouku Students commitments (obligations): (written, oral examination, coursework, projects): oral examination, seminar papers, class participation Opomba: Vse sestavine opisa predmeta do vključno z načini ocenjevanja za izvedbo predmeta so obvezna sestavina učnega načrta predmeta kot ga določajo Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ul. RS, št. 101/2004) v 7. členu. Obveznosti študentov ne sodijo k sestavinam opisa predmeta, so pa obvezni del sestavin študijskih programov in zato priporočljiv del obrazca opisa predmetov. Vse nadaljnje sestavine opisa v ležeči pisavi niso obvezne. 23

24 Zgodovina filozofije II Univerza v Mariboru University of Maribor Filozofska fakulteta Faculty of Arts (znak članice UM) Predmet: Subject Title: OPIS PREDMETA / SUBJECT SPECIFICATION Zgodovina filozofije II History of philosophy II Študijski program Study programme Študijska smer Study field Letnik Year Filozofija/Philosophy 2. zimski/autumn Univerzitetna koda predmeta / University subject code: Predavanja Lectures Sem. vaje Tutorial Lab. vaje Lab. work Teren. vaje Field work Samost. delo Individ. Work ECTS Nosilec predmeta / Lecturer: Dr. Marija Švajncer Jeziki / Languages: Predavanja / Lectures: Slovenski/Slovene Vaje / Tutorial: Slovenski/Slovene Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih Prerequisites: obveznosti: Jih ni. None. Vsebina: Contents (Syllabus outline): Srednjeveška filozofija: krščanstvo in filozofija, zlitje platonizma in krščanstva. Medieval philosophy: christianity and philosophy, the fusion of platonism and christianity. Preinterpretacija Platona in Aristotela: zgodnja sholastika, spor o univerzalijah, realizem, nominalizem, konceptualizem, Boetij, Eriugena, Abelard, visoka sholastika, Tomaž Akvinski, pozna sholastika, Duns Scotus, Viljem Ockham, pot k znanstveni obravnavi, Ockhamova britev. Tthe preinterpretation of Plato and Aristotle: early scholasticism, the dispute about universals, realism, nominalism, conceptualism, Boetius, Eriugena, Abelard, high scholasticism, St. Thomas Aquinas, late scholasticism, Duns Scotus, William Ockham the way to scientific debate, Ockham's razor. Začetki moderne znanosti: od Kopernika do Newtona, razkritje vesolja, Galilej, načelo objektivnosti v znanosti, Newton, zakoni gibanja. razmerje med vero in znanstvenimi odkritji. Renesansa in humanizem: Bruno, Erazem Rotterdamski, More, Michel de Montaigne in Machiavelli. Reformacija: Luther, Calvin, religija in etika. Racionalizem 17. stoletja: skupne značilnosti, vloga in pomen razuma, vrojene ideje, Descartes, nova metoda, metodični dvom, mathesis universalis, cogito, dualizem duše in telesa, Spinoza, panteizem, deus sive natura, etika, Leibniz, monadologija, prestabilirana harmonija, etični optimizem, znanost in filozofija, logični zakoni, razumske in dejstvene resnic. Britanski empirizem: F. Bacon, znanost in filozofija, znanstvena metoda, obvladovanje narave, kritika idolov, znanje je moč, indukcija, Hobbes, mentalni procesi kot snovna gibanja v človekovi glavi, gon po samoohranitvi, boj vseh proti vsem, homo homini lupus, Locke, pomen izkustva, človek kot tabula rasa, Berkeley, irski filozof, teorija imaterializma, Hume, škotski filozof zmerni skepticizem, 24 The beginnings of modern science from Copernicus to Newton, uncovering of universe, Galileo, the principle of objectiveness in science, Newton, laws of motion, relation between religion and scientific discoveries. Renaissance and Humanism: Bruno, Erasmus of Rotterdam, Morus, Michel de Montaigne and Machiavelli. Reformation: Luther, Calvin, religion and ethics. Rationalism of the 17th century: common characteristics, role and importance of reason, innate ideas, Descartes, new method, methodical doubt, mathesis universalis, cogito, dualism of mind and body, Spinoza, pantheism, deus sive natura, ethics, Leibniz, monadologie, pre-establish harmony,, science and philosophy, logical laws, reason's and fact's truths. British empiricism: F. Bacon, science and philosophy, scientific method, mastery of nature, criticism of idols, knowledge is power, induction, Hobbes, mental processes as material motions in the human head, an instinct of self-preservation, everybory fighting against everybody, homo homini lupus, Locke, importance of experience, man as tabula rasa, Berkeley, Irish philosopher, theory of immaterialism, Hume, Scottish