Ob~ine Ho~e-Slivnica 8. oktober 2010 Letnik 9 [tevilka 3

Transkripcija

1 Ob~ine Ho~e-Slivnica 8. oktober 2010 Letnik 9 [tevilka 3

2 UREDNI[KI ODBOR Spo{tovani bralci, spo{tovane Spo{tovani bralci, spo{tovane bralke! Uvodnik sem za~ela pisati na dan, ko se je rodil Ciril Kosma~, pa~ pred natanko sto leti. Najbr` se spominjate Tistega lepega dne, kjer igrata {e Du{a Po~kajeva in Bert Sotlar in drugi znani igralci. Pa Tantadruj, O~e orel, Kruh, V gaju `ivljenja, Sre~a, Ringaraja, Gosenica. Kosma~ je v svojem celotnezm opusu zapisoval svojevrstne izku{enjske modrosti, pogosto v duhu domovinskosti. Ali jo dovolj mo~no ljubimo, svojo domovino? Ali dovolj poznamo svoj rodni kraj? Koliko nam pomenita jutranja zora in son~ni zahod v kraju, kjer `ivimo? Ko je Kosma~ v ranem jutru odprl o~i, se je zamislil takole:»zora mi je u{la. Zamudil sem rojstvo doma~ega majskega dne, ki sem se ga tako veselil. No, ni~ ne de. Bom stopil pa kar naravnost v na{ ~vrsti, zvene~i, srebrni pomladni dan «(Pomladni dan). Sicer smo stopili v jesenske dni, pa vendar upam, da z zadostnim ponosom, da lahko opevamo svojo domovino, da jo poznamo, kakor poznamo obraz svoje matere. Vzemite si ~as zase, za dru`ino, za svoje najbli`je, za starega prijatelja in si napolnite vse dalj{e ve~ere. Morda vas celo zasrbijo prsti in napi{ete kak{en prispevek za na{e glasilo. Gradiva je dovolj, kot je vedno dovolj dela, ~e se ga le ho~emo lotiti Petra Trstenjak Tudi v leto{njem letu so bili septembrski dnevi ~as praznovanj. Ob~ina je slavila svoj rojstni dan in {tevilne prireditve so obogatile prazni~no vzdu{je ter ponovno obarvale septembrski ~as z vrve`em in s prijetnimi trenutki. Veliko ob~anov je sooblikovalo prazni~no dogajanje in tako prispevalo v mozaik po~astitve ob~inskega praznika. Za~elo pa se je tudi novo {olsko leto in {ole so odprle svoja vrata. Za nekatere u~ence velik izziv, za nekatere tudi stres. Po dolgih po~itnicah je u~encem zagotovo to najve~ja kazen ko zasli{i budilko in mamin glas:»v {olo bo treba!«oni bi pa {e tako potovali po svetu svojih sanj, v svojih pisanih pi`amah, kajti sanje so ena dolga zabavna risanka, so najbolj{a dru`ba, nobenih plusov in minusov ne delijo, sanjam je ~isto vseeno, ~e si naredil nalogo in si umil zobe Tudi sama sem imela najbr` podobne sanje, da mi ni treba v {olo in da nimam doma~e naloge in da se pri u~nih urah samo smejimo in gledamo risanke in da so u~iteljice zamaskirane v klovnese in u~itelji v klovne, da nas med poukom spravljajo v smeh in ko vstopi v razred gospod ravnatelj, nam za pozdrav najprej zapoje pesmico, potem nam pove kak{no {alo o Janezku ali kaj podobnega, da se vsi me~emo po tleh, potem pa nas povabi {e na sladoled in tako mine dan brez pouka. Potem sem dozorela in spoznala, da ne bi rada hodila v tak{no {olo, saj bi se naveli~ala klovnov in njihovih nor~ij, ker bi me trebuh preve~ bolel od neprestanega smeha in ker bi mi bilo slabo od prenajedanja s sladoledom. In zato sem o tem raje samo sanjala. Svojim sanjam naproti pa so ~isto zares od{li deveto{olci, ki so v mnogih srcih pustili poseben pe~at. Ja, tako gre vse svojo pot,»`ivljenje `re `ivljenje: `ivali rastline, ljudje `ivali in {e sami med sabo. In kaj? Iz vsega tega je nastal vozel in `iveti, je najbr` biti v tem vozlu (Gosenica). Utrinki, glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica, javno glasilo. Izdajatelj: Ob~ina Ho~e-Slivnica, ob~inska uprava: Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, tel.: (02) , fax: (02) , dav~na {t.: , spletna stran: Odgovorna urednica: Majda Stra{ek Janu{; ostali ~lani uredni{kega odbora: Rosana Smogavec Vodu{ek, Petra Trstenjak, Metka Oberlajt in Borut Celan. Naslov uredni{tva: Ob~ina Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, utrinki@hoce-slivnica.si. Grafi~na priprava: Grafi~na forma Hutter, s. p., Tisk: Ma-tisk, d. o. o. Naklada: 3900 izvodov. Javno glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno {tevilko 72. Za glasilo se pla~a 8 % DDV. Slika na naslovnici: Pomlad `ivljenja u`iva jesen, foto: Borut Celan Vse prispevke za objavo po{ljite na naslov uredni{tva, po mo`nosti natisnjenim besedilom prilo`ite CD ali pa uporabite kar elektronsko po{to. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temve~ jih posredujte v.jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. ^lanki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema {tevilkama glasila. Prispevki v imenu organizacij in dru{tev morajo biti overjeni tudi z `igom. Uredni{tvo si pridr`uje pravico do kraj{anja ~lankov in spremembe naslovov. ^lanki niso honorirani. Prispevkov, na katerih to ni izrecno navedeno, ne bomo vra~ali, lahko pa jih dvignete na ob~ini. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogo~ le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo {tevilko je do 30. novembra Naslednja {tevilka izide v decembru Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

3 Spo{tovane ob~anke in ob~ani! Spo{tovane ob~anke in UVODNIK Po~asi odhajajo v pozabo dopustni{ki dnevi in s polnimi plju~i smo se lotili nalog, ki so v skladu s planom bili pred nami. Ob obilici aktivnosti pri gradnji cest, preplastitvah cest in igri{~, gradnji kanalizacije smo se lotili tudi gradnje novega vrtca v Rogozi in novega Kulturnega centra v Hotinji vasi. Sodelavci pripravljajo materiale in dokumentacijo z zunanjimi sodelavci za prijavo na razpise za gradnjo; plo~nika in kolesarske poti od Sp. Ho~ do Slivnice, izgradnjo plo~nika in kolesarske poti od Botani~nega vrta do Pohorskega dvora, za gradnjo objekta, v katerem bi bila ambulanta in ostali prostori v Slivnici, za ureditev prostorov v Domu krajanov Rogoza, za ureditev prostorov za Krajevno skupnost in ostala dru{tva. September pa je mesec praznovanj v na{i ob~ini. V tem mesecu praznujejo KS Reka Pohorje, KS Slivnica, praznujemo pa tudi ob~inski praznik. Ob teh praznovanjih `elim povedati, da ~e kdaj, potem se v mesecu septembru vidi vse bogastvo v delovanju na{ih dru{tev, klubov in organizacij. Prireditev je ve~ kot sedemdeset tako, da je pravzaprav nemogo~e biti prisoten na vseh. Trdno sem prepri~an, da so prireditve skozi vse leto, {e posebej pa so prireditve ob teh praznikih dokaz, da je sofinanciranje vseh dru{tev, klubov in ostalih organizacij ve~ kot upravi~eno. Na zaklju~ni prireditvi smo podelili priznanja in nagrade. Prepri~an sem, da so tako nagrade kot priznanja pri{la v prave roke, saj so jih dobili tisti, ki `e leta uspe{no delujejo ali pa so delovali na razli~nih podro~jih na{e ob~ine in s svojim delom dokazujejo mlaj{im, kako je potrebno uspe{no delovati v dobrobit ob~ine kot celote. Planirane investicije v tem letu: komunalna infrastruktura ceste, kanalizacija se bodo izvedle v celoti, gradnja vodohrana ^reta pa se prena{a v letu Pri gradnji {portne dvorane ob osnovni {oli v Sp. Ho~ah se zapleta z izdajo gradbenega dovoljenja. Prito`ba se re{uje na Ministrstvu za okolje in prostor, toda kljub temu sem prepri~an, da bo {portna dvorana zgrajena in predana v uporabo {olarjem in vsem ostalim v septembru Kakorkoli se vse na{teto razume, je vendarle res, da bo ne glede na volitve, ki so pred nami, delo, investicije in `ivljenje nasploh teklo naprej. Zato je potrebno vse prej na{teto razumeti kot dejstvo, da volitve in vsi, ki bomo ali bodo izvoljeni, ne morejo zaustavljati razvoja te ob~ine. Ni moj namen, da vas s tem uvodnikom prepri~ujem, koga volite. Vabim pa vas, da se v ~im ve~jem {tevilu udele`ite volitev in daste svoj glas tistemu posamezniku oziroma tisti stranki, za katero menite, da naj v naslednjih {tirih letih naprej vodi na{o vam rodovitno in bogato jesen z dovolj son~nimi dnevi. Nasvidenje na volitvah 10. Jo`e Merku{ Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 3

4 @UPAN SRE^ANJE S STAROSTNIKI NAD 90 SRE^ANJE S STAROSTNIKI NAD 90 LET Poletje je `e za nami, vro~ina ostaja {e samo spomin, saj nas je jesensko de`evno vreme brez vmesnega prilagajanja mo~no zmo~ilo in ohladilo. A samo na zunaj, na{o notranjost so greli topli stiski rok in nasmeh na obrazih vseh starostnikov, ki so od zadnjega izida Utrinkov praznovali 90 let in ve~. Teh je bilo od julija do vklju~no septembra 12. Za~eli smo z go. Marijo Kobale, nadaljevali z Ano Pregl, Ano Lah in v za~etku avgusta primerno tudi medijsko proslavili 104. dan ge. Ljudmile Huber. V mesecu avgustu pa so praznovali {e: Ljudmila Deutschman, Marija Vidovi~, [tefanija Lovren~i~, Rozalija Prevol{ek, Ivan Ri`nar in Marija Kolednik. V Centru za starej{e ob~ane v Ormo`u so `e pri~akovali na{ klic in nas prijazno sprejeli z vedro go. Fran~i{ko Brodej, ki domuje v njihovem centru. Praznoval pa je svoj 90. rojstni dan tudi g. Konrad Kolar. In tako se je mesec prevesil v oktober, ko se listje `e odene v jesenske barve in nas spremlja petje klopotcev in sli{i tudi kak{en vrisk»brentarja«iz vam prijetno, ~im manj de`evno jesen z `eljo, da bi to prijetno opravilo ostalo {e naprej. Fotografije in besedilo Silva Bo`nik Ivan Ri`nar Fran~i{ka Brodej Ljudmila Deutschman Ljudmila Huber 4 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

5 @UPAN Marija Kobale Marija Kolednik Ana Lah [tefanija Lovren~i~ Ana Pregl Rozalija Prevol{ek Marija Vidovi~ Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 5

6 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE INVESTICIJE V LETU 2010 KS Reka-Pohorje Sv. Lenart, odcep Sto{i~ Reka-Pohorje Vrednost investicije: 7.650, 95 Eur Ureditev ceste v dol`ini 180m. Re~ka grapa - Grmada, odcep Viso~nik Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,18 Eur Ureditev ceste v dol`ini 600 m. Polana, odcep Volmut Vizjak Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,24 Eur Ureditev ceste v dol`ini 595 m. Re~ka grapa, Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,20 Eur Ureditev ceste v dol`ini 260 m. Cesta Juri~-Robi~ Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,05 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 650 m. Re~ka graba odcep in most Kirbi{ Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,68 Eur (sanacija mostu: 9.923,88 Eur; ureditev ceste: 3.685,80 Eur) Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 60 m. Odcep Her~ek Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,67 Eur Ureditev odvodnjavanja in asfaltiranja ceste v dol`ini 290 m. Re~ka grapa Dolarjev mlin Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,20 Eur Ureditev odvodnjavanja in asfaltiranja ceste v dol`ini 900 m. 6 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

7 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Investicije v javno razsvetljavo na cest Bellevue Mariborska ko~a Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 322 Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,24 Eur Zamenjava obstoje~ih objektov javne razsvetljave. Ureditev brunarice na Pohorju s celostno ~ebelarsko podobo Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 322 Reka-Pohorje Vrednost investicije: ,00 Eur Investicijsko-vzdr`evalna dela na brunarici na Pohorju. KS Orehova-Hotinja vas Izgradnja plo~nika ob Orehovi cesti in cesti Na Devcah Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,00 Eur Izgradnja plo~nika v dol`ini 670 m z ureditvijo meteorne kanalizacije. Ro`na ulica Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,00 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 350 m. Ravna ulica Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,00 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 146 m. Ob ribniku Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,12 Eur Menjava vodovodnih cevi v dol`ini 174 m. Cesta na Agrarno Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,04 Eur Menjava vodovodnih cevi v dol`ini 590 m. ^evljarska ulica in Pri transformatorju Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,00 Eur Preplastitev ulice v dol`ini 270 m. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 7

8 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Ra~ka cesta Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,04 Eur Preplastitev ulice v dol`ini 140 m. Rekonstrukcija Kulturnega centra Hotinja vas Orehova-Hotinja vas Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Ukrep 322-Obnova in razvoj vasi Vi{ina nepovratnih sredstev: ,94 Eur Vrednost investicije: ,06 Eur Predviden datum zaklju~ka: Ureditev rekreacijsko turisti~nega obmo~ja ob ribniku v Hotinji vasi Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 322-Obnova in razvoj vasi Orehova-Hotinja vas Vrednost investicije: ,88 Eur Ureditev igri{~a na gmajni v Hotinji vasi. KS Ho~e Pohorski dvor-@aga KS Ho~e Vrednost investicije: ,72 Eur Ureditev ceste v dol`ini 298 m. Odsek Bohova-[tekovje KS Ho~e Vrednost investicije: 7.705,08 Eur Ureditev ceste v dol`ini 150 m. Pohorski dvor KS Ho~e Vrednost investicije: 7.220,21 Eur Ureditev ceste v dol`ini 78 m. Odcep Ledinek-Pivola KS Ho~e Vrednost investicije: ,35 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 820 m. 8 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

9 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Vrednost investicije: Flisova ulica-izgradnja fekalne kanalizacije in zamenjava vodovoda in ureditev ulice KS Ho~e ,00 Eur (kanalizacija), ,20 Eur (ureditev ceste); Izvedeno m fekalnega kanala in zamenjanih m vodovodnih cevi ter ureditev ceste v dol`ini m. Cesta KS Ho~e Vrednost investicije: ,00 Eur Ureditev ceste v dol`ini 260 m. Vrednost investicije: Ureditev plo~nika ob cerkvi v Sp. Ho~ah KS Ho~e ,00 Eur Stara cesta (h. {t. 52) KS Ho~e Vrednost investicije: 6.317,00 Eur Ureditev ceste v dol`ini 60 m. Irgoli~eva ulica KS Ho~e Vrednost investicije: ,00 Eur Ureditev ceste v dol`ini 120 m. Ureditev ceste od naslova Zg. Ho~e 1-5 KS Ho~e Vrednost investicije: 4.966,00 Eur Ureditev ceste v dol`ini 80 m. Ureditev kolesarske in pe{poti od Botani~nega vrta do Lipovega drevoreda in naselja Pivola Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 323-Ohranjanje in izbolj{anje dedi{~ine pode`elja Ho~e Vrednost investicije: ,18 Eur Obnova lipovega drevoreda, razsvetljave ter ureditev kolesarske in pe{poti. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 9

10 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE KS Slivnica Odsek [pitalar-tilo{anec KS Slivnica Vrednost investicije: ,16 Eur Ureditev ceste v dol`ini 385 m. Kolmanova cesta od vhoda na motokros do kri`i{~a s Pohorsko cesto in Nad motokrosom KS Slivnica Vrednost investicije: ,77 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 720 m. Veronikova cesta II. faza KS Slivnica Vrednost investicije: ,36 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 760 m. Cesta Nad motokrosom KS Slivnica Vrednost investicije: 8.599,00 Eur Ureditev ceste z odvodnjavanjem v dol`ini 180 m. Vodovodna ulica KS Slivnica Vrednost investicije: ,20 Eur Ureditev ceste v dol`ini 170 m. Izgradnja fekalne kanalizacije v Ulici Milke Volk I. faza KS Slivnica Vrednost investicije: ,00 Eur Izgradnja fekalnega kanala, zamenjava vodovoda in ureditev ceste v dol`ini 590 m. Izgradnja fekalnega kanala in ureditev ceste v ^ebelarski ulici KS Slivnica Vrednost investicije: ,00 Eur Ureditev ceste in Izgradnja fekalnega kanala v dol`ini 375 m. Ureditev kolesarske poti Ho~e - Slivnica Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 322 Slivnica, Ho~e Vrednost investicije: ,94 Eur Ureditev javne razsvetljave in kolesarske poti v dol`ini m. 10 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

11 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Izgradnja Zdravstvene postaje v Slivnici (Mariborska c. 2) Prijava na razpis Ministrstva za zdravstvo ([t /2010-2, Ur.l. 49/2010). Prijava je bila oddana po prejetem sklepu Ministrstva za kulturo, ki je dovolilo ru{itev stavbe na Mariborski 2 pod pogojem, da se na istem mestu v istem tlorisu izgradi nov objekt. Vloga je bila oddana Slivnica Vrednost investicije: Eur Predvideno obdobje izgradnje: Predvidena je izgradnja zdravstvene ambulante splo{ne medicine in najemnih prostorov za izvajanje zobozdravstvenih storitev. KS Rogoza Ureditev parka Rogoza KS Rogoza Vrednost investicije: ,00 Eur Preureditev tlaka ob spomeniku, odstranitev dotrajane zasaditve in ograditev parka s konfini. Izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Rogoza I. in II. faza Izvajalec: SGP Mesner, d. o. o ,00 Eur z DDV Vrednost investicije: SVLR: ,00 Eur Ob~ina: ,67 Eur Dol`ina kanalizacije: m. Naziv kanala Ulica kjer kanal poteka KANAL 1.1 Delavsko naselje KANAL Delavsko naselje KANAL 1.3 Na gmajno KANAL 1.4 Samova ulica KANAL 1.5 Samova ulica KANAL Na gmajno KANAL Na gmajno KANAL Ob ribniku KANAL b Ob ribniku KANAL Na Devce KANAL Cesta ob ribniku (od 11B do 17) KANAL Rogo{ka cesta Predviden zaklju~ek: IZVEDENI KANALI III. FAZA Naziv kanala Ulica, kjer kanal poteka KANAL 1.7 Del Samove ulice, Cesta ob gramoznici KANAL Samova ulica KANAL Med vrtovi KANAL 1.8 Ulica Ilije Gregori~a KANAL Samova ulica KANAL Ob gozdu KANALI V IZVAJANJU III. FAZA KANAL 1.9 Na Preloge, Zagorska ulica (ju`na) KANAL Zagorska ulica (severna) KANAL Na polju KANAL 1.10 Nova ulica KANAL Samova ulica KANAL Ob gozdu KANAL Na polju KANALI, KJER SE INVESTICIJA NE IZVAJA KANAL 1.12 Na polju (ju`na ulica Na polju ter pravokotna ulica na Rogo{ko cesto) Ureditev doma krajanov v Rogozi Prijava na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 322 Rogoza Vrednost investicije: ,00 Eur Investicijsko vzdr`evalna dela na domu krajanov v Rogozi Izvajalec: Po{trak, d. o. o. Ocenjena vrednost: Dol`ina kanalizacije: Izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Rogoza III. faza ,00 Eur SVLR: ,80 Eur Ob~ina: ,20 Eur m Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 11

12 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE 12 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

13 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE KON^AN PRVI UKREP IZGRADNJE PROTIHRUPNEGA ZIDU V FLISOVI ULICI Z menjavo zemlji{~ ob Flisovi ulici pri cestni bazi podjetja CPM v letu 2009 se je podjetje CPM zavezalo, da bodo izgradil protihrupni zid s funkcijo zidu za tenis in hkrati ob njem izgradil novo asfaltno igri{~e za rokomet, mali nogomet ter druge {portne aktivnosti. Izgradnja tega objekta v tem mesecu je tako eden izmed dokazov, da se s skupnimi interesi, pripravljenostjo in voljo lahko dose`e cilj, ki je namenjen predvsem izbolj{anju bivalnega okolja tamkaj{njih prebivalcev, hkrati pa izrabiti ve~ funkcionalnost in prostor urediti tudi za namene splo{nih {portnih aktivnosti. Zahvala gre vodstvu CPM, s takratno direktorico Mojco Zapu{ek na ~elu, za popolno podporo temu projektu ter razumevanje te`av tamkaj{njih prebivalcev, kakor tudi vodji Cestne baze CPM v Ho~ah, gospodu Vasji Grmeku, ki je s svojo ekipo izgradil ta lepi {portni objekt. Verjamemo, da bomo po tem vzgledu tudi v prihodnje iskali re{itve s skupnimi mo~mi. Suzana Kranjc, dir. ob~. uprave Izgradnja {portnega igri{~a Izgradnja {portnega igri{~a v Flisovi ulici Dru`ba CPM je na obmo~ju Sp. Ho~ prisotna `e od leta 1963 in bo kmalu zabele`ila 50. letnico delovanja v Ob~ini Ho~e-Slivnica. V tem ~asu smo se razvili iz podjetja za vzdr`evanje cest v eno najve~jih gradbenih podjetij v Sloveniji, tik pred pri~etkom pa je tudi izvajanje del na pridobljenem mednarodnem projektu izgradnje avtoceste Banja Luka - Doboj v dol`ini pribl. 70 km in skupni vrednosti pribl. 300 milijonov Eur. V ~asu delovanja dru`be na obmo~ju Sp. Ho~ se je s sosednjimi stanovalci ustvaril poseben odnos, katerega negujemo in na katerega smo izjemno ponosni. Zavedamo se, da so nas spremljali tako grenki trenutki, neprespane no~i, vonj po asfaltu kot tudi veseli in koristni trenutki, ko smo s svojim delom in stroji pomagali marsikateremu krajanu pri urejanju njegovega doma in okolice. Kot dru`beno odgovorno podjetje smo se v letu 2009 z g. Merku{em (`upanom) in njegovo ekipo dogovorili, da bomo pristopili k izgradnji {portnega igri{~a, katerega investicija je ocenjena na pribli`no Eur. Igri{~e bo namenjeno predvsem igranju rokometa, nogometa in tenisa. Verjamemo tudi, da se bo prav na tem igri{~u marsikateri»ho~an«nau~il svojih prvih kolesarskih ve{~in, da se bo nau~il prvih mojstrovin na rolerjih in rolkah, predvsem pa upamo, da bo novo igri{~e prostor, kjer se bodo odvijali dru`abni dogodki, ki smo jih v dana{njem na~inu `ivljenja {e kako potrebni. Ob tej prilo`nosti ~estitamo vsem ob~ankam in ob~anom Ob~ine Ho~e-Slivnica ob va{em 12. ob~inskem prazniku ter vam `elimo, da bo novo pridobljeni {portni objekt slu`il svojemu namenu. CPM, d. d. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 13

14 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE [tipendiranje za nadarjene dijake [tipendiranje za nadarjene dijake in {tudente v Razpis za {tipendiranje nadarjenih dijakov in {tudentov v ob~ini Ho~e-Slivnica za {ol. leto 2010/2011 je v zaklju~ni fazi. V ~asu priprave tega prispevka je rok za oddajo vlog dijakov `e potekel in sicer jih je na na{ naslov prispelo enajst medtem, ko se vloge {tudentov sprejemajo do Komisija za {tipendiranje bo vloge obravnavala v mesecu oktobru, tako da bomo kandidate obvestili o izboru v prvi polovici novembra. Pred{olska vzgoja OB^INA HO^E-SLIVNICA - SPECIFIKACIJA VPISANIH OTROK V VRTCE [tevilo vpisanih otrok v vrtce v ob~ini na dan: starostno obdobje - jasli 2. starostno obdobje SKUPAJ: VRTEC HO^E: OTROCI IZ OB^INE: OTROCI IZ DRUGIH OB^IN: VRTEC ROGOZA: OTROCI IZ OB^INE: OTROCI IZ DRUGIH OB^IN: VRTEC SLIVNICA: OTROCI IZ OB^INE: OTROCI IZ DRUGIH OB^IN: Specifikacija otrok iz drugih ob~in: 1. MARIBOR MIKLAV@ STAR[E 4. RA^E-FRAM SL. BISTRICA KUNGOTA SKUPAJ OTROK IZ DRUGIH OB^IN: SKUPAJ OTROK IZ OB^INE: SKUPAJ VSEH VPISANIH OTROK: Specifikacija otrok iz ob~ine, ki so v vrtcih drugih ob~in - DOMICIL: Iz okoli{a O[ Ho~e Iz okoli{a O[ FLV Slivnica SKUPAJ: 1. MARIBOR RA^E-FRAM [ENTILJ SL. BISTRICA SKUPAJ Na spletni strani ob~ine so objavljeni aktualni podatki v zvezi s {tevilom otrok (po starostnih skupinah), ki obiskujejo na{e vrtce ozir. vrtce v drugih ob~inah. Oddaja vlog za zni`ano pla~ilo vrtca za leto 2011 Vlogo za zni`ano pla~ilo vrtca za leto 2011 (Obr. 1,82) lahko oddate na: O[ Du{ana Flisa Ho~e, [olska ulica 10, 2311 Ho~e od od 8.00 do ure, v pisarni za vrtce pri ge. Rebernik, tel. {t , lahko pa jo po{ljete tudi priporo~eno po po{ti na zgoraj navedeni naslov, v tem primeru vas prosimo, da pripi{ete tudi svojo tel. {tevilko, zaradi skraj{anja postopka v slu~aju potrebe po dopolnitvi vloge. Nekaj navodil star{em za izpolnitev vloge: Star{i, ki imate stalno zaposlitev: prilo`ite Informativni izra~un dohodnine za leto 2009, samohranilke(ci) prilo`ite Potrdilo Centra za socialno delo o vi{ini pre`ivnine. Star{i, ki v letu 2009 niste bili zaposleni celo leto: prilo`ite potrdilo o bruto pla~i za zadnje 3 mesece pred oddajo vloge (bruto zneski po mesecih) in potrdilo ZRSZ za ~as brezposelnosti, ~e niste bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje - prinesite fotokopijo delovne knji`ice in izjavo. Samostojni podjetniki: prilo`ite dav~ni obra~un akontacije dohodnine od dohodka dose`enega z opravljanjem dejavnosti za leto 2009, potrdilo o vi{ini zavarovalne osnove za leto Star{i, ki niste zaposleni: potrdilo ZRSZ o brezposelnosti od ~e niste prijavljeni na ZRSZ prinesite fotokopijo delovne knji`ice in izjavo. Star{i, ki prejemate denarno socialno pomo~ na Centru za socialno delo odlo~bo za ~as prejemanja denarne socialne pomo~i. Upokojenci prejete bruto pokojnine od , v kolikor niste prejeli Informativnega izra~una dohodnine za leto Star{i, ki se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo - informativni izra~un dohodnine za leto Dijaki ali {tudenti potrdilo o {olanju. Prosimo, da prinesete originale in fotokopije odlo~b ali overjene fotokopije odlo~b. V kolikor star{i vloge ne bodo oddali ozir. je ne bodo oddali pravo~asno jim bo v skladu z Pravilnikom o pla~ilih star{ev za programe v vrtcih zara~unana polna obveza. To pomeni 80% veljavne ekonomske cene vrtcev, ki zna{a v na{i ob~ini od za prvo starostno obdobje 485,18 Eur, za drugo starostno obdobje pa 327,34 Eur. Star{i, ki bodo vlogo oddali v navedenem roku bodo na osnovi ugotovljenega dohodka in morebitnega premo`enja uvr{~eni v pla~ilne razrede od 1. 8., ki bodo osnova za izra~un njihove mese~ne obveznosti. 14 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

15 Dne sta `upan ob~ine Ho~e Slivnica Jo`e Merku{ in direktor podjetja Granit d. d. iz Slovenske Bistrice Peter Kosi sve~ano podpisala pogodbo za izgradnjo nizko-energetskega vrtca v Rogozi. Podjetje Granit d. d. je bilo izbrano, kot najugodnej{i ponudnik na javnem razpisu, na katerega se je prijavilo 7 ponudnikov. Slovesnost ob polo`itvi temeljnega kamna za gradnjo vrtca, ki so jo s svojim programom popestrili mal~ki iz rogo{kega vrtca je potekala v petek Tega, za ob~ino pomembnega dogodka, se je poleg `upana in direktorja Granita d. d. udele`il tudi minister za {olstvo in {port g. Igor Luk{i~. Vrednost novega vrtca, na 535 m2 neto povr{ine, ki bo imel tri nove oddelke, lastno kuhinjo in dodatne prostore, ki jih dolo~ajo normativi, je ocenjena na EUR. Izbrana vrednost ponudnika je manj{a za dobrih 25%. Ob~ina je za izgradnjo uspe{no pridobila sredstva na V. razpisu za Regionalno razvojne programe pri SVRL. S sklepom z dne so ji bila odobrena sredstva za sofinanciranje v vi{ini ,31 EUR oz. 85% vseh stro{kov izgradnje. Predviden konec izgradnje vrtca je spomladi 2011, ko bo lahko zagotovljeno varstvo 60 otrokom. S tem bo IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Pri~etek izgradnje nizko Pri~etek izgradnje nizko-energetskega vrtca v Rogozi ob~ina zagotovila mesto ve~ kot polovici zavrnjenih otrok, ki so se `eleli vpisati v vrtec leto{njo jesen. Prvotna ru{itev starega vrtca v Rogozi, ki je tik ob novem, se namre~ ne bo izvedla. Izvedla se bo {ele takrat, ko bo na voljo dovolj kapacitet za vse prijave otrok v vrtce. Pridobitev novih oddelkov pri~akuje ob~ina v obdobju nadaljnjih dveh let, saj na~rtuje aktivnosti nadaljnjih prijav v skladu z `e na~rtovanimi sredstvi v razvojnem programu ob~ine. Karmen Purg Da bo dr`alo... Na zdravje malih in velikih... Lepo se je fotografirati z visokima gostoma... Dr`i? Veliki minister z malimi... Dr`i! Tu bo stal na{ novi vrtec... Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 15

16 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE 12. OB^INSKI PRAZNIK OB^INE 12. OB^INSKI PRAZNIK OB^INE HO^E-SLIVNICA Sredi septembra smo v Ob~ini Ho~e-Slivnica s pestrim dogajanjem obele`ili `e dvanajsti ob~inski praznik. V ~asu med 17. in 26. septembrom se je zvrstilo ve~ kot 30 razli~nih prireditev, {portnih, kulturnih in humanitarnih, ki so obogatile prazni~no vzdu{je in ponovno obarvale dogajanje v ob~ini z vrve`em in prijetnimi trenutki. V sklopu ob~inskega praznika je v Kulturnem domu Ho~e potekal tudi koncert dalmatinske klape Dalmacija s Kor~ule in koncert z naslovom»jesenske serenade«v izvedbi odli~nih pevk Tine Bohak in Nine Fras ter vokalno-instrumentalne zasedbe Trio Quartet. Tradicionalnega kolesarskega trima, ki je bil zaradi slabega vremena prestavljen na 3. oktober, so se kljub temu udele`ili {tevilni ljubitelji kolesarjenja. Tudi letos je sodelovalo Kolesarsko dru{tvo Ku{~ar iz Ho~, ki je poskrbelo za tehni~no izpeljavo prireditve. Vsi udele`enci trima so ob zaklju~ku prejeli zaslu`eno nagrado. Kulturni del smo zaklju~ili z osrednjo proslavo ob 12. ob~inskem prazniku. Program so oblikovali folkloristi Kulturno- -umetni{kega dru{tva Milke Zorec iz Hotinje vasi in ansambel Ekart iz Prepolj. Ansambel Ekart Koncert Jesenske serenade KUD Milke Zorec Kolesarski trim 16 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

17 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD Na osrednji proslavi so bila sve~ano podeljena ob~inska priznanja vsem tistim, ki so s svojim ustvarjalnim in predanim delom obogatili `ivljenje v ob~ini na razli~nih podro~jih. Podeljevala sta jih `upan ob~ine Jo`e Merku{ in predsednik Komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja Branko Fale`. Razpis za kandidate za podelitev priznanj in nagrad se objavi vsako leto v ob~inskem glasilu, letos je bilo to , rok za oddajo predlogov pa je potekel Prijavitelji, ki podajo predloge, so lahko fizi~ne osebe, podjetja, zavodi, sveti krajevnih skupnosti, dru{tva, `upan, ob~inski svet, politi~ne organizacije in drugi. V veljavnem roku je prispelo 7 predlogov za imenovanja. Med njimi ni bilo predloga za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba Ob~ine Ho~e-Slivnica. Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja je obravnavala vse pravo~asno prejete predloge in pripravila predlog za dodelitev le-teh Ob~inskemu svetu, ki je z glasovanjem na koresponden~ni seji odlo~il o njegovem sprejemu. Priznanja `upana dodeljuje `upan samostojno, po svoji osebni presoji in v skladu z za~rtanimi kriteriji vsebinske zaslu`nosti prejema ob~inskih nagrad. In tako smo v leto{njem letu podelili: priznanje in zahvalo ob~ine, spominsko plaketo ob~ine, posmrtno imenovanje ~astni ob~an ob~ine, devet priznanj `upana. Najvi{je ob~insko priznanje ~astni ob~an je posmrtno prejel gospod [tefan Klinc. Rodil se je leta Vse do nenadne smrti, 3. septembra 2009, katera je bila povezana z boleznijo, je `ivel in delal na Bohovi. Po kon~ani kmetijski {oli se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Ho~e, nato pa je postal obrtnik in ustanovni ~lan Dru{tva avtoprevoznikov Maribor. Leta 1953 se je v~lanil v Gasilsko dru{tvo Bohova. Kar hitro je postal predsednik dru{tva in to funkcijo opravljal ve~ kot 25 let. Kot predsednik je pomagal pri nabavi starih in kasneje novih gasilskih vozil in ~rpalk. Zadnja leta je bil tudi predsednik nadzornega sveta dru{tva. Za svoje delo v gasilski organizaciji je bil odlikovan z republi{kim priznanjem druge in tretje stopnje, ob~inskim priznanjem druge stopnje in zlato plaketo. Pred petimi leti je prejel zna~ko za petdeset let delovanja v gasilski organizaciji in zna~ko veterana. Za aktivno delovanje je prejel tudi ve~ dru{tvenih in meddru{tvenih priznanj. Bil je pod`upan Ob~ine Ho~e-Slivnica, ~lan Izvr{nega sveta Skup{~ine ob~ine Maribor in ~lan Sveta Mestne ob~ine Maribor ter v letih 1996 do 2000 poslanec Dr`avnega zbora Republike Slovenije. Prav tako je bil ~astni ~lan Lovske dru`ine Ho~e in ~astni predsednik PGD Bohova. Zgoraj z leve: O~e Alenke Primec, Herman Jakoli~, Anka in Franc Gostin~ar, Branko Fale` Spodaj: Oto Turner, `upan Jo`e Merku{, Darinka Klinc `ena [tefana Klinca, Franc Bukovec in Drago Klinc. Katerokoli funkcijo je opravljal, nikoli ni pozabil delovati v korist doma~ega kraja. Za njegov prispevek k razvoju ob~ine in aktivno vklju~evanje v dru`beno `ivljenje kraja se mu podeli posmrtno priznanje in naslov»~astni ob~an Ob~ine Ho~e-Slivnica«. Priznanje je v njegovem imenu sprejela `ena g. Darinka Klinc. Spominsko plaketo Ob~ine Ho~e-Slivnica je prejel gospod Franc Bukovec. Kot krajan Hotinje vasi je vsestransko aktiven in po`rtvovalen na mnogih podro~jih. Od leta 1972 je ~lan Strelske zveze Slovenije in Strelskega dru{tva Franc Le{nik - Vuk. Ves ~as je v izredno podporo dru{tvu, {e posebej pri vzgoji mladih. S svojo prizadevnostjo in strokovnostjo veliko pripomore k odli~ni organizaciji strelskih tekmovanj na najvi{jem nivoju. Je tudi licenciran dr`avni strelski sodnik in trener veteranov, prav tako je ~lan veteranske ekipe v streljanju s serijsko zra~no pu{ko. V mnogih mandatih je bil ~lan Sveta krajevne skupnosti Orehova-Hotinja vas in od leta 1995 do 1999 tudi njen predsednik. Zaslu`en je za izgradnjo plo~nika od Avto-moto dru{tva Orehova vas do nadvoza v Slivnici. Od leta 2003 je predsednik Dru{tva upokojencev Orehova- -Hotinja vas. Zahvaljujo~ njegovemu trudu in prizadevnosti se je v letu 2009 pri~ela izgradnja objekta za {portne in dru`abne dejavnosti. Gospod Franc Bukovec je s svojim aktivnim delom zaznamoval dru`beni utrip na{ega kraja. Priznanje `upana je prejel gospod Jo`e [ömen. Gospod Jo`e [ömen je `upnijo v Slivnici prevzel leta 2001 in se z lastno zavzetostjo in izku{njami lotil dela na pastoralnem in gospodarskem podro~ju. Veliko pozornost posve~a mladini, s katero se ne sre~uje samo pri verouku. Vodi jih na duhovne vikende, jih nagrajuje s po~itnicami ob morju, z njimi kolesari, planinari in {e bi lahko na{tevali. Iz poru{enega hleva je pod njegovim vodstvom zrasel duhovni center Maranta, kjer se zbirajo `upljani na raznih sre~anjih in Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 17

18 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE prireditvah. Veliko skrb pa posve~a tudi starej{i populaciji in bolnikom, ki jih mese~no obiskuje na svojih domovih, in si prizadeva, da bi bilo njihovo `ivljenje vredno ~loveka. Gospod Jo`e [ömen je bil slu`beno odsoten, zato je priznanje v njegovem imenu prevzel gospod Alojz Greif. Priznanje `upana je prejel gospod Alojz Petri~. Gospod Alojz Petri~ je `upnik nad`upnije Ho~e, zadnja leta pa tudi dekan dekanije Dravsko polje. S svojo odprto in pozitivno osebnostjo je vedno pripravljen na sodelovanje in delo z ljudmi. V okviru `upnije podpira kulturne in socialne dejavnosti, predvsem v Katoli{kem dru{tvu dr. Antona Murka in upnijskem karitas. Veliko posluha ima za ohranjanje kulturne dedi{~ine vseh {tirih cerkva sv. Jurija v Ho~ah, sv. Mihaela v Razvanju, sv. Lenarta in Kri`ne kapele ter ho{kega `upni{~a iz 17. stoletja. Sodeluje pri vseh delih in je vedno pripravljen na dialog. S kvalitetnimi fotografijami skrbi tudi za ohranjanje spomina, `e dolga leta pa vzorno ureja nad`upnijsko spletno stran, kjer lahko najdemo tudi spomenike na{e kulturne dedi{~ine. Zaradi obveznosti v cerkvi mu je bilo priznanje izro~eno naknadno. Priznanje `upana je prejel gospod Milan Skaza. V Krajevni skupnosti Ho~e je g. Milan Skaza ve~ kot desetletje vodil Odbor za komunalo in bil ~lan Sveta te Krajevne skupnosti. Tudi po njegovi zaslugi je bila marsikatera cesta rekonstruirana. Dolga leta je `e izjemno aktiven v ^ebelarski dru`ini dr. Alojza Greifa Ho~e, kjer je s svojim vestnim delom vzor mlaj{im in starej{im ~ebelarjem, veliko ~asa pa posveti tudi vzgoji ~ebelarjev, ki so {ele na za~etni poti. Zaradi bolezni se ni mogel udele`iti ob~inske proslave, zato mu je bilo priznanje izro~eno naknadno. Priznanje `upana je prejel gospod Oto Turner. Svoje delovanje je namenil razvoju kraja na podro~ju sedanje Krajevne skupnosti Reka-Pohorje. [e posebej je aktiven pri delu in vzdr`evanju oskrbe s pitno vodo. [e danes je eden izmed tistih, ki najbolje pozna in tudi re{uje te`ave z vodooskrbo na podro~ju pod Pohorjem, kjer prebiva. Veliko prostega ~asa in energije je posvetil tudi delovanju Avto-moto dru{tva Pohorje v razli~nih funkcijah in dol`nostih. Zahvaljujo~ njegovemu trudu in prizadevnosti je delovanje tega dru{tva tudi odli~no uspevalo. Priznanje `upana je prejel gospod Vlado Divjak. Svoj prosti ~as, ki ga ima ob delu na kmetiji, posve~a delovanju dru{tev v Orehovi in Hotinji vasi. Njegovo veliko aktivnost je zaznati v delovanju Avto-moto dru{tva Orehova vas, pri gasilcih, ora~ih, kjer deluje kot organizator in tekmovalec. Opravlja pa tudi funkcijo predsednika Turisti~nega dru{tva Oreh. S svojim vestnim delom se razdaja za razvoj krajev Orehove in Hotinje vasi na vseh podro~jih. Priznanje `upana je prejel gospod Herman Jakoli~, st. Vse do ustanovitve ob~ine je aktivno sodeloval pri razvoju Krajevne skupnosti Slivnica. Z ustanovitvijo Ob~ine Ho~e-Slivnica je v 1. mandatu zelo uspe{no opravljal funkcijo pod`upana, tako na podro~ju komunale kot na podro~ju dru`benih dejavnosti. Veliko prostega ~asa posveti ~ebelarstvu, {e posebej pa je aktiven kot predsednik Avto-moto dru{tva Orehova vas, kjer s svojo iznajdljivostjo in prizadevnostjo pripomore k odli~ni organizaciji tekmovanj v motokrosu na najvi{jem nivoju. Priznanje `upana je prejel gospod Drago Klinc. V letih od 1974 do 1988 je opravljal funkcijo predsednika Krajevne skupnosti Ho~e. S svojim aktivnim delovanjem je pripomogel, da so se uspe{no zaklju~ili {tevilni projekti; vodovod Sp. Ho~e, Bohova in del Pivole, asfaltiralo se je kar nekaj kilometrov cest, raz{irilo pokopali{~e in izgradila nova mrli{ka ve`ica ter nov kulturni dom, kjer je danes tudi sede` ob~ine. Zahvaljujo~ njegovemu izjemnemu prizadevanju je Krajevna skupnost Ho~e dobila podobo, katero so lahko njegovi nasledniki samo dopolnjevali. Priznanje `upana je prejel gospod Franc Gostin~ar. Gospod Franc Gostin~ar je ~lan Dru{tva upokojencev Ho~e od leta Je tudi ustanovni ~lan in vodja keglja{ke sekcije, ~lan balinarske in kolesarske sekcije in {portni referent dru{tva. Zahvaljujo~ njegovemu trudu in prizadevnosti se je pri~ela izgradnja keglji{~ in drugih {portnih objektov. Njegova izredna marljivost, natan~nost in gospodarnost so pripomogli k hitri realizaciji zastavljenih ciljev in racionalne porabe razpolo`ljivih sredstev. V leto{njem letu je za svoje delovanje prejel tudi priznanje Zgornjepodravske pokrajinske zveze dru{tev upokojencev. Priznanje `upana je prejela gospa Anka Gostin~ar. Gospa Anka Gostin~ar je ~lanica Dru{tva upokojencev Ho~e od leta Aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi turnirjev in liga{kih tekmovanj keglja{ke in balinarske sekcije. Zahvaljujo~ njenemu trudu in prizadevnosti se je pri~ela izgradnja keglji{~ in drugih {portnih objektov. Je pobudnica in organizatorka {tevilnih delovnih akcij. V leto{njem letu je za svoje delovanje prejela tudi priznanje Zgornjepodravske pokrajinske zveze dru{tev upokojencev. Priznanje in zahvalo ob~ine Ho~e-Slivnica je prejela gospa Alenka Primec. Gospa Alenka Primec se je `e v 70. letih prej{njega stoletja vklju~ila v delo Kulturno-umetni{kega dru{tva Ho~e. Bila je pobudnica pri ustanovitvi folklorne skupine, s katero je ve~ let uspe{no nastopala v Ho~ah in okoli{kih krajih. Nekaj let je bila tudi predsednica dru{tva. Vodila in povezovala je vse dru{tvene koncerte ter bila voditeljica na razli~nih prireditvah. S svojo izbrano besedo in prodornim glasom se je zapisala v srca obiskovalcev. Tako je prispevala k {iritvi kulture v na{em kraju in k ugledu Kulturno-umetni{kega dru{tva Ho~e. Gospa Alenka Primecje bila slu`beno odsotna, zato je priznanje prevzel njen o~e. Metka Oberlajt 18 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

19 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE PODELITEV ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DR. DANILA kar nekaj ~asa je minilo o izvedbe akcije»o~istimo Slovenijo v enem dnevu«, zato nas je prijetno presenetilo vabilo predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, da z redom za zasluge odlikuje dru{tvo Ekologov brez meja. Odlikovanje je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk vro~il na posebni slovesnosti 28. septembra 2010 v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo, ki sem se je na podlagi vabila udele`ila tudi sama. Dr. Danilo Türk se je v svojem govoru zahvalil Dru{tvu ekologov, vsem organizatorjem, komunalnim podjetjem, posebej pa {e vsem posameznikom, ki so s svojo udele`bo pripomogli, da je ta najve~ji okoljevarstveni projekt v zgodovini Slovenije tako uspe{no uspel. Ekologi Slovenije pa so v svojem zahvalnem govoru napovedali kar dva nova projekta, in sicer bo v letu 2011 potekala akcija»o~istimo Balkan v enem dnevu«, v letu 2012 pa akcija»o~istimo svet v enem dnevu«. Po tej poti prena{am zahvalo predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, Dru{tva ekologov Slovenija in Ob~ine Ho~e-Slivnica vsem tistim, ki so v na{i ob~ini kakor koli pripomogli, da je akcija»o~istimo Slovenijo v enem dnevu«tako uspela, in hkrati vabilo, da ob morebitnih podobnih projektih ponovno zdru`imo mo~i in poka`emo, da nam nikakor ni vseeno za okolje, v katerem `ivimo. Predsednik RS dr. Danilo Türk z Jasno Kmetec HVALA VSEM, KI SE ZAVEDATE, DA NI MOJEGA IN TVOJEGA SLOVENIJA PRIPADA VSEM, KI SMO TU DOMA. Jasna Kmetec, glavna koordinatorka ~istilne akcije v Ob~ini Ho~e-Slivnica Dnevno varstvo otrok Ra~ka Dnevno varstvo otrok Ra~ka V soboto, , je na lokaciji Prisojne ulice 8 v Ho~ah svoje prostore odprla samostojna podjetnica Kaleni~ Barbara, ki se ukvarja z dejavnostjo dnevnega varstva otrok. V svojih prostorih nudi fleksibilno dnevno varstvo otrok, hkrati pa tudi organizira rojstnodnevne zabave. Za vse morebitne dodatne informacije je ga. Kaleni~ dosegljiva na telefonski {tevilki Karmen Purg Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 19

20 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE SPREMEMBA PARKIRNEGA SPREMEMBA PARKIRNEGA Zaradi zagotovitve zadostne koli~ine parkirnih mest za uporabnike pokopali{~a in zdravstvenega doma v Spodnjih Ho~ah je Ob~ina Ho~e-Slivnica sprejela odlo~itev, s katero se dolo~ijo parkirne povr{ine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju. Parkiranje je v obmo~ju kratkotrajnega parkiranja brezpla~no. Kratkotrajno brezpla~no parkiranje (~asovno omejeno brezpla~no parkiranje) je uvedeno: - na parkirnih mestih pri pokopali{~u v Spodnjih Ho~ah in - na parkirnih mestih pri zdravstvenem domu v Spodnjih Ho~ah. Na parkirnih povr{inah, namenjenih kratkotrajnemu brezpla~nemu parkiranju, se parkirnina ne pla~uje, ~as dovoljenega parkiranja pa je omejen na maksimalno 120 minut. Na vidno mesto v vozilu je treba namestiti parkirno uro in ozna~iti ~as za~etka parkiranja skladno z zapisanim na dopolnilni tabli. Primer parkirne ure Obmo~je kratkotrajnega brezpla~nega parkiranja sta prej navedeni parkiri{~i v naselju Spodnje Ho~e. Obmo~ji sta ozna~eni z ustrezno signalizacijo PZ III 27 obmo~je kratkotrajnega parkiranja in z dodatno tablo z napisom Za uporabnike parkirnih ur dovoljeno do 2 h. Ozna~be na vozi{~u za ozna~evanje parkirnih mest so MODRE BARVE. Parkirno uro lahko kupite na bencinskih servisih, spletnih trgovinah in drugih trgovinah z avtomobilsko opremo. Cena ure okvirno zna{a 1,00 Eur, odvisno od ponudbe na trgu. Nadzor nad upo{tevanjem parkirnega re`ima izvaja Medob~inska redarska slu`ba. Prosimo vas, da dosledno ozna~ujete ~as uporabe navedenih parkiri{~ in se s tem izognete kasnej{im nev{e~nostim. OB^INA HO^E - SLIVNICA POVABILO K SODELOVANJU NA POVABILO K SODELOVANJU NA BO@I^NO- NOVOLETNEM SEJMU OB^INE HO^E-SLIVNICA Pribli`uje se ~as bo`i~a in novega leta, ~as prazni~nega razpolo`enja in velikega pri~akovanja. Zato vas v leto{njem letu ponovno vabimo k sodelovanju na bo`i~no-novoletnem sejmu, ki bo v soboto, 11. decembra Na sejmu lahko sodelujejo dru{tva, {ole, vrtci, samostojni podjetniki in drugi, ki bodo ponujali ali prodajali (pogoj prodaje je za to urejena registracija) ro~no izdelane oz. izdelke doma~e obrti, kot so: novoletni okraski, vo{~ilnice, drobna darilca, doma~e pecivo, izdelki iz medu, gline, lesa in drugi izdelki, primerni za decembrski prazni~ni ~as. Tako `elimo sejmu dati posebno noto doma~nosti, izvirnosti in avtohtonosti na{ih krajev in s tem prikazati dejavnost spretnih rok ter kreativnih zamisli. ^e bi na sejmu `eleli sodelovati, vas prosimo, da izpolnite prijavnico, ki jo lahko dvignete na sede`u ob~ine, dosegljiva pa je tudi na spletni strani: pod rubriko:»vloge in obrazci; gospodarstvo, turizem, dru{tva«in jo po{ljete ali oddate osebno na sede`u ob~ine ali po e-po{ti na naslov: obcina@hoce-slivnica.si, najkasneje do 26. novembra 2010 (kontaktna oseba: Metka Oberlajt T: 02/ oz ). Sodelovanje na stojnici je brezpla~no. Ker bomo sprejemali izklju~no izdelke doma~e obrti, vas prosimo, da svojo ponudbo natan~no navedete. Z namenom, da bi bilo dogajanje ~im pestrej{e, prodaja ~im bolj raznolika in da bi prostor ~arobno zadi{al po doma~ih dobrotah, vas vljudno vabimo k sodelovanju. Metka Oberlajt 20 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

21 MINISTER DR. IGOR LUK[I^ NA JA- MINISTER DR. IGOR LUK[I^ NA JAVNI RAZPRAVI V OB^INI HO^E-SLIVNICA Po polo`itvi temeljnega kamna za vrtec v Rogozi, , se je minister za {olstvo in {port udele`il javne razprave v Kulturnem domu v Ho~ah v organizaciji gospe Aleksandre Lepenik in sodelavcev na temo {port in vzgoja v Ob~ini Ho~e-Slivnica. Pri razpravi so sodelovali tudi dr. Martin Kramar s Pedago{ke fakultete, Bo{tjan Koren, profesor {portne vzgoje na O[ Du{ana Flisa, in seveda gospod `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica g. Jo`e Merku{. Gospa Aleksandra Lepenik, vodje razprave, je najprej pozdravila vse udele`ence, nato je gospod minister Luk{i~ podal nekaj utrinkov z dela ministrstva. Poudaril je pomembnost {porta za zdrav razvoj otrok od vrtca do osnovne {ole in naprej. Dotaknil se je tudi investicij v {port in vzgojo. Poseben poudarek je bil na investicijah v {port v Ob~ini Ho~e-Slivnica. Kot je razvidno iz ob~inskega plana NRP, se bo gradila {portna g. Jo`e Merku{ je podal nekaj vidikov gradnje {portnih in drugi objektov v ob~ini. Povedal je, da ob~ina `e ima rezervirana finan~na sredstva v ob~inskem prora~unu in izbranega izvajalca za gradnjo {portne dvorane. Ministra je tudi pozval, naj objavi razpis za sofinanciranje v izgradnjo {portnih objektov. Seveda je minister to obljubil, vendar naj ne pri~akujemo uresni~itve pred letom Da bomo v mrzlih dneh ~im racionalneje ravnali z energijo in tudi s svojim denarjem, predlagamo nekaj preprostih ukrepov, ki bodo ohranili va{ dom topel. Pred za~etkom kurilne sezone priporo~amo, da na kurilnih napravah in gorilnikih opravite vzdr`evalni servis in ~i{~enje. S tem se zagotovi, da bo kurilna naprava delovala optimalno, kar se pozna tudi na stro{kih ogrevanja, saj z rednim vzdr`evanjem zagotovimo manj{o porabo goriva in ve~ji izkoristek. Z rednim ~i{~enjem poskrbimo tudi za varnost med obratovanjem kurilne naprave. Priporo~amo vam tudi, da zabele`ite koli~ino energenta pred kurilno sezono in po gorilni sezoni in na ta na~in spremljate porabo energenta. ^e se odlo~ite za ukrepe u~inkovite rabe energije, kot so zamenjava oken, izolacija fasade, lahko na podlagi zabele`ene porabe izra~unate energetske prihranke po izvedbi ukrepa. Pozimi svoja stanovanja pogosto prezra~ujemo na neprimerne na~ine. Najbolj raz{irjena metoda je zra~enje z odpiranjem oken. Pri tem lo~imo dolgotrajno in kratkotrajno zra~enje. Pri dolgotrajnem zra~enju s priprtimi okni ('na kip') se zrak zelo po~asi menja s sve`im zrakom. Pri tem se ohladi celoten prostor in stene prostora, posledi~no se pove~a poraba toplotne energije, saj OKOLJE IN PROSTOR Glede na upravi~enost gradnje {portne dvorane in pomembnost za psihofizi~ni razvoj otrok in mladostnikov je {e spregovoril dr. Martin Kramar. Podal je nekaj smernic kako pomemben je sociolo{ki in psiholo{ki razvoj otroka od rojstva naprej. Strokovni delavec na O[ Du{ana Flisa Ho~e profesor Bo{tjan Koren je podkrepil s podatki, kako je potrebna {portna dvorana ob osnovni {oli. Med drugim je povedal, da pride pribli`no {tiri kvadratne metre na u~enca v obstoje~i telovadnici, kar je seveda ob~utno premalo po obstoje~ih standardih. Na koncu razprave so se vsi, tako razpravljalci in prisotni v dvorani strinjali, da je {portna dvorana nujno potrebna in da se naj ~im prej zgradi. Marijan Frange` VAR^UJMO Z ENERGIJO V ^ASU KU- VAR^UJMO Z ENERGIJO V ^ASU KURILNE SEZONE je potrebno vzdr`evati temperaturo prostora. Veliko primernej{e je kratkotrajno in intenzivno zra~enje prostorov z odpiranjem oken na ste`aj (denimo vsaki dve uri za 5 do 10 minut). V tem ~asu se zrak zamenja s sve`im zrakom, prostor in stene prostora se pri tem ne ohladijo. Radiatorje v tem ~asu zapremo. V primeru, da se odlo~ite za investicijo, ki bo zmanj{ala porabo energije v va{em stanovanju oziroma hi{i, vam svetujemo, da se prijavite na razpise Ekosklada. Ekosklad je maja letos izdal javni poziv za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za nove nalo`be rabe obnovljivih virov energije in ve~je energetske u~inkovitosti stanovanjskih stavb. Predvidenih sredstev za razpis za nepovratne finan~ne spodbude je pribli`no 19 milijonov evrov, od tega so `e razdelili 14 milijonov, v tem letu je tako na voljo {e 5 milijonov sredstev. Podatki o razpisu in razpisna dokumentacija za razpis je objavljena na spletni strani Ekosklada, pod rubriko Javni pozivi in razpisi in v Uradnem listu RS {t. 40/2010. Razpisna dokumentacija razpisa je dokaj obse`na, saj se subvencionira ve~ razli~nih nalo`b, obrazci za prijavo na razpis pa so razmeroma preprosti za izpolnjevanje. Eco Consulting, d. o. o. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 21

22 OKOLJE IN PROSTOR Koliko lahko prihranimo za Koliko lahko prihranimo za ogrevanje Prenove in zamenjave kotlov Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in ve~inoma predimenzionirani kotli za ogrevanje na kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v povpre~ju starej{i od 15 let? V kar nekaj ob~inah, kjer so `e opravili analize in preglede ob pripravi lokalnih energetskih konceptov, so ugotovili, da so ravno starej{i kotli eden izmed glavnih razlogov za visoko porabo energije gospodinjstev in hkrati prilo`nost za doseganje velikih prihrankov energije kot tudi denarja ob hkratnem izbolj{anju kakovosti zraka. Do izgradnje plinovodnega omre`ja za zemeljski plin so se investitorji najve~krat odlo~ali za sistem ogrevanja na osnovi kurilnega olja. Pri takratnih gradnjah so bile fasade in strehe slabo ali ni~ izolirane, prevladovala je vgradnja manj kakovostnih in tehni~no zastarelih lesenih oken. Danes lastniki pazljivo razmi{ljajo tako o toplotni izolaciji gradbene konstrukcije, s katero lahko privar~ujemo z energijo, kakor tudi o drugih oblikah ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje s {kodljivimi izpusti, so cenovno ugodnej{e in energetsko var~ne. Tudi dr`ava se je odlo~ila, da bo podprla ta prizadevanja in poskrbela za subvencioniranje ali kreditiranje nalo`b tistih ob~anov, ki se odlo~ajo za ukrepe, s katerimi bodo var~evali energijo. Med prehodi na ekonomi~ne in okoljsko ustreznej{e energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za uporabnike, ki se odlo~ajo za novogradnjo ali prenovo, predvsem na tistih obmo~jih, ki `e imajo razvejano plinovodno omre`je. Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odlo~ajo pri novogradnjah ali prenovah svojih stavb za prehod na zemeljski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov z ugodno obrestno mero do brezpla~ne izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezpla~ne demonta`e z odvozom starih ogrevalnih pe~i in celo brezpla~en obisk strokovnjaka. Prof. dr. Vincenc Butala s Fakultete za strojni{tvo je prera~unal, kak{ni bi bili u~inki, ~e bi vsaj 30 odstotkov od kotlov na kurilno olje, kolikor naj bi jih po nekaterih ocenah imeli v Sloveniji, zamenjali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starej{ih kotlov na kurilno olje z novimi kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin bi se poraba energije pri posameznemu odjemalcu zmanj{ala za 30 odstotkov, emisije CO 2 pa bi se zni`ale za 94 ton na leto. Po novih predpisih na podro~ju u~inkovite rabe energije se pri uporabi plinastih goriv lahko vgrajuje le kondenzacijske kurilne naprave in napredne plinske tehnologije alternativnih sistemov z visokim energetskim izkoristkom. ^e se{tejemo od 15 do 30 odstotkov bolj{i izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povpre~ju za 15 odstotkov 1 ni`je cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj 30 odstotkov ali ve~ denarja za ogrevanje. Na ta na~in se vlo`ena sredstva povrnejo dokaj hitro (v nekaj letih), po tem obdobju pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko ni`jimi stro{ki. Prehod na zemeljski plin pa je {e toliko bolj upravi~en, ker v prihodnosti ni mogo~e napovedati natan~ne cene kurilnega olja, lahko pa se predvidi smer njenega gibanja. Dr`ava je v ve~ dokumentih napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem olju postopoma dvigovale in do leta 2020 se bo cena kurilnega olja izena~ila s ceno pogonskega dieselskega goriva na bencinskih ~rpalkah. Po trenutnih cenah to pomeni podra`itev kurilnega olja za 56 odstotkov oziroma 0,42 evro/l. Razlog za tako politiko je v dejstvu, da kurilno olje zelo onesna`uje okolje. Dr`ava `eli na tak na~in zmanj{ati njegovo porabo. Zato z odla{anjem odlo~itve o vgradnji bolj ekonomi~nega sistema ogrevanja ne tratimo le ~asa in energije, temve~ tudi svoj denar. Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega zdru`enja za distribucijo zemeljskega plina, postavlja zemeljski plin za naslednika lesa, premoga in nafte ter predhodnika vodika. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) 45 odstotkov prebivalstva Slovenije `ivi na obmo~jih, kjer je zrak prekomerno onesna`en s pra{nimi delci. V Sloveniji je na leto kar prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzro~a onesna`enje s pra{nimi delci. Poleg tega imajo pra{ni delci {e vrsto drugih negativni u~inkov. Pri uporabi zemeljskega plina pa pra{ni delci ne nastajo, zato je zemeljski plin tako tudi v Sloveniji najprimernej{i energent za oskrbo v urbanih obmo~jih. Dr`ava in ob~ine bi si zato morale prizadevati za ~im ve~ji priklop odjemalcev na plinovodno omre`je. To bi vplivalo na bolj{o kakovost zraka v lokalnih skupnostih in s tem na izbolj{anje bivalnih pogojevin posledi~no na zdravje prebivalstva. Ob prenavljanju, obnovi, novogradnji, odlo~anju o zamenjavi grelnega kotla si uporabne informacije o zna~ilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www. zemeljski plin.si. 1 Podatki se nanašajo na povpre~je od leta 2005 do danes na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. Podobna razmerja veljajo tudi drugod po Sloveniji. 22 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

23 IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OKOLJE IN PROSTOR Ne zamudite prilo`nosti brezpla~nega pridobivanja ra~unalni{kih znanj v To~ki vse`ivljenjskega u~enja Ho~e Se `elite nau~iti delati z ra~unalnikom, iskati informacije po internetu in uporabljati elektronsko po{to? Vabimo vas, da nas obi{~ete v to~ki vse`ivljenjskega u~enja, ki deluje v prostorih Knji`nice Ho~e, prve tri torke v mesecu med 12. in 16. uro. Predstavili vam bomo mo`nosti pridobivanja ra~unalni{kih znanj in u~enja tujih jezikov. Prav tako pa izvajamo svetovanje na podro~ju zaposlovanja in izobra`evanja ter razli~ne informativno-motivacijske delavnice (za~etne ra~unalni{ke delavnice, delavnice o mo`nostih fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja, delavnice u~inkovitega u~enja). Vabimo vas, da nas obi{~ete, kjer se bomo skupaj dogovorili o mo`nostih pridobivanja novih znanj. Za ve~ informacij pokli~ite na brezpla~no {tevilko Vse dejavnosti so brezpla~ne in odprte za vse, saj projekt Centra vse`ivljenjskega u~enja Zgornje Podravje delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za {olstvo in {port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje Regionalni sklad dela Podravje OB KRAJEVNEM PRAZNIKU OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS REKA-POHORJE KS Reka-Pohorje je letos praznovala `e svojo 31. obletnico delovanja. V praznovanje krajevnega praznika se je aktivno vklju~ilo tudi Turisti~no dru{tvo Reka-Pohorje. Organizirali smo `e tretji pohod po poti mlinov in `ag ob Re~kem potoku od Sini~evega mlina do turisti~ne kmetije Gra{i~-Gradi{nik, katerega smo izvedli in je postal tako `e tradicionalen pohod turisti~nega dru{tva. ^eprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo vztrajali in z na{o trdno voljo pregnali tudi sive oblake, ki so nas spremljali na na{i poti, tako da nas je ob povratku v dolino spremljalo `e sonce. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 23

24 IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Od do pa smo v prostorih AMD Pohorje organizirali razstavo ro~nih izdelkov na{ih krajanov in u~encev podru`ni~ne {ole Reka-Pohorje. Odziv, tako razstavljalcev kot tudi obiskovalcev, je bil kar zadovoljiv, kar nam je bilo {e v posebno zadovoljstvo. Vsak za~etek je nekako te`ak, zato obljubljamo, da bo prihodnje leto razstava {e ve~ja in bogatej{a z razstavljenimi izdelki. PRAZNIK KS ROGOZA PRAZNIK KS ROGOZA V imenu Turisti~nega dru{tva Reka-Pohorje se vsem in vsakemu posebej zahvaljujem za pomo~ in sodelovanje pri izvedbi na{ih prireditev. ^e se na{ih prireditev ob krajevnem prazniku iz kakr{nih koli razlogov niste mogli udele`iti, vam jih predstavljamo v slikovnih utrinkih. Turisti~ni pozdrav! Anita Arzen{ek, predsednica TD Reka-Pohorje ^lani DU Rogoza se dr`imo na~ela»zdrav duh v zdravem telesu«. In zdrav duh si nabiramo v raznih dejavnostih. Nekajkrat na leto se podamo na trim s kolesi, mo{ki so privr`enci odbojke, nekateri radi poprimejo za lopar in igrajo namizni tenis, ve~ina nas pa je ve{~ih v ruskem kegljanju. Vse omenjene {portne panoge nam dajejo ve~ `ivljenjske energije, elana in volje za premagovanje vsakdanjih te`av. ^eprav smo `enske bolj obremenjene kot mo{ki - ne glede na starost - si vzamemo ~as za lepe trenutke, torej za rekreacijo, v mislih imam predvsem rusko kegljanje. In da bi na{ praznik KS Rogoza ~im bolj zabele`ili, smo imeli prijateljsko sre~anje s civilnimi invalidi vojn iz Maribora. Z njimi smo se pomerili v ruskem kegljanju. Za slabovidne in slepe je bil velik izziv in moram poudariti, da se podobnih sre~anj invalidi radi udele`ujejo. Po kon~anem uradnem delu smo na{e sre~anje zaklju~ili v prijetnem vzdu{ju. Ponovno smo dokazali, kako malo dobre volje je potrebno, da se imamo lepo. Irena [i{ko, predsednica DU Rogoza 24 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

25 VZGOJA IN [OLA, JUHU, TUKAJ SMO! [OLA, JUHU, TUKAJ SMO! In kon~no je pri{el ta te`ko pri~akovani dan! Prvi {olski dan. Z iskricami v o~eh, velikimi pri~akovanji in star{i ob strani so prvo{olci vstopili v novo poslopje, v novo obdobje, v novi svet. Vstopili so v {olo. Tudi u~iteljice smo nestrpno pri~akovale na{e nove»sodelavce«in jih z nasmehom pospremile v {olsko telovadnico. Nadebudne`i so po skupnem uvodu smelo ostali sami z vzgojiteljicami na lutkovni predstavi, star{i pa so, prvi~ zbrani v mati~nih oddelkih, poslu{ali najnujnej{e ob prvem {olskem dnevu. Star{i u~encev 1. a in b so od{li z razredni~arkama v mati~ni u~ilnici, ker pa so seveda pri{li na predstavo tudi prvo{ol~ki s podru`nice, so si njihovi star{i z razredni~arko izposodili sejno sobo. ^eprav je bila le-ta skoraj premajhna za vse atije in mamice, smo veseli ob spoznanju, da je tudi za o~ete prvi {olski dan pomemben mejnik, ki ga ne `elijo zamuditi. Bravo, star{i! Prvo{olci iz podru`ni~ne {ole so se po predstavi s star{i odpeljali v Reko, kjer so jih pred {olo sprejeli peto{olci.»prveke«, kot jim re~ejo, so pospremili do garderobe in jim pokazali novo domovanje, 1.c razred. Vsi zbrani prvo{olci so se pre{teli in ugotovili, da je v 1. a in b. 20 oziroma 19 u~encev, ve~ pa je de~kov. Medtem ko se je po mnogih letih pripetilo, da so v 1. c na podru`ni~ni {oli dekleta {tevil~no preka{ala de~ke, skupaj jih je 14. Ko smo kon~no ostale u~iteljice, vzgojiteljice in prvo{olci sami, smo poklepetali, se malce spoznali in posladkali. Komaj smo si prav ogledali drug drugega in razred, `e je ura odbila 11 in ~as je bil za slovo. Slovo, ki pa je bilo sladko ob nasme{kih in sre~i v o~eh. Star{i so svojim mal~kom gotovo pripravili nepozaben prvi september in se spra{evali, kako hitro je minilo kako je komaj privekal ali privekala na svet Ja, res ~as hitro be`i. In mnogi med na{imi u~enci {e niso dopolnili niti {est let. So v ob~utljivem obdobju otro{tva in odgovornost star{ev, u~iteljev in vzgojiteljev je, da jih pospremimo v svet z ob~utljivostjo in ne`nostjo. S posebno odgovornostjo sprejemamo te male ljudi na njihovi poti {olanja, kjer jih bomo vodili, jim pomagali in z vso vnemo ponudili spretnosti, ve{~ine in znanje. Predvsem pa si `elimo, da bi jim bilo v {oli lepo. Otroci, dobrodo{li na Osnovni {oli Du{ana Flisa Ho~e! Jasna Pitamic, u~iteljica 1. c, in Suzana Brumec Mrzlekar, u~iteljica 1. a U~enci 1.c z u~iteljico Jasno U~enci 1.a z u~iteljico Suzano in vzgojiteljico Miljano U~ilnica 1.c Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 25

26 VZGOJA IN Najprej je idealizem, potem je pot Najprej je idealizem, potem je pot Vsak izmed nas se je `e zagotovo zna{el v okoli{~inah, ko so nas ~ustva preplavila s tolik{nim zanosom, da smo se razjokali ali nasmejali iz dna srca. V~asih nas ~ustva nadvse presenetijo. Tudi mene, u~iteljico, ki sem se meseca junija poslovila od pe{~ice deveto{olcev, s katerimi smo zadnja leta {olanja premagovali in premagali osnovno{olske obveznosti in si na koncu pogumno pomahali v slovo. Slovo bo v meni odmevalo {e nekaj ~asa, saj sem v ~asu razredni{tva s temi otroki vzpostavila odprt, spodbuden odnos, ki je temeljil na zaupanju, naklonjenosti, vzajemnosti in potrpe`ljivosti. Vsi smo se nekaj nau~ili za `ivljenje. V otrocih pa sem skozi vzgojo in pou~evanje posku{ala izoblikovati idealno kombinacijo strokovne in ~love{ke avtoritete, ki bi jim vsaj kdaj pa kdaj uspela koristiti in olaj{ati pot do uspeha. Pokazala sem jim, da smo u~itelji tudi ljudje, ki smo neko~ do`ivljali podobno kot oni, da pa smo kljub vsemu u~itelji, ki si zaslu`imo avtoriteto in spo{tovanje. Le-to sem si pridobila s pravo mero pedago{ke dejavnosti in nikakor samo s anti~ni filozofi so poudarjali, da je vzgoja namenjena in posve~ena predvsem oblikovanju osebnosti, kot na~in pridobivanja splo{ne kulture in omike. Seveda je otrokova vzgoja v prvi vrsti dol`nost in pravica njegovih star{ev, {ola pa je u~encu dol`na posredovati zgled pozitivnih vrednot, kot so vztrajnost, trud, odgovornost, zavezanost k doseganju ciljev, medsebojno spo{tovanje, strpnost Pri tem je vsak u~itelj po svoje zgled. U~i jih pravil komunikacije, odgovornosti, spo{tovanja In vendar se otroci radi po{alijo in kak{no»na{timajo«, kar je v ve~ini primerov samo odraz njihovega odra{~anja in razposajenosti. V ve~ini primerov. Sicer pa nikar ne pozabimo, da so to {e zmeraj otroci, ki potrebujejo vodenje, svetovanje, zvrhano mero razumevanja njihove otro{kosti in velikokrat samo»toplo, prijazno besedo«ali spodbudo ali razumevajo~ pogled ali pohvalo... Vse to nas ni~ ne stane, kar je `e, tolikokrat izre~ena fraza, potrdila. Idealno kombinacijo ~love{kosti in strokovnosti je danes res te`ko najti. Bi marsikateri u~itelj pritrdil. Pa vendar JESENSKE SERENADE JESENSKE SERENADE Jesenske serenade so bile napoved leto{njega `e 12. ob~inskega praznika in hkrati naslov koncerta ob otvoritvi praznika. Prava glasbena poslastica z mladimi, vendar vrhunskimi vokalnimi in instrumentalnimi izvajalci, je na sobotni ve~er bo`ala u{esa zbranim poslu{alcem. Pevci so se sprehajali po zvo~nih poljanah razli~nih glasbenih zvrsti, od slovenske ljudske pesmi, zimzelenih popevk, dalmatinske pesmi, ~rnske duhovne pesmi, italijanske kancone, mad`arskega ~arda{a, ruske ljudske in vse do biserov vrhunske klasi~ne glasbe. Skupno vsem {estim pevcem je skrbno niansirana barvitost glasu, brezhibna intonacija in interpretacija z zvrhano mero zrele muzikalnosti. Mladi pevki sopranistka Nina Fras in doma~inka, mezzosopranistka Tina Bohak, `e na za~etku svoje pevske kariere dokazujeta, da sta pevki velikih razse`nosti in da imata pred seboj ble{~e~o glasbeno prihodnost. Vokalno instrumentalna zasedba Trio Quartet, ki prihaja iz okolice [kofje Loke, je nastala v aprilu leta 2006 z namenom, da dvigne slovensko pesem na vi{jo raven je vsak u~itelj najprej ~lovek, s svojimi vsakodnevnimi skrbmi, z boleznimi, z ob~utji, s stali{~i in s prepri~anji. Tudi na{i u~enci so najprej samo ljudje s svojimi tegobami in sanjami, ki niso ni~ manj pomembne od na{ih. [e celo pomembnej{e. Pou~evanje je del na{ega `ivljenjskega poslanstva, ki bi nas naj navdu{evalo in motiviralo v vseh pogledih vzgojno-izobra`evalnega dela. V pou~evanju bi morali preprosto u`ivati in vzeti v zakup, da moramo vedno biti tudi zgled in svoje delo, ne glede kako ote`ujo~e in nesmiselno zna biti, ko se zgubi{ v gori {olskega papirovja, vedno strokovno opravljati. Mogo~e bi se morali vsi u~itelji kdaj pa kdaj vpra{ati, koliko kompetentne in osebnostno zrele se po~utimo za opravljanje tega poklica. Mogo~e. Sem zgolj nanizala nekaj svojih misli in dilem, ki se zagotovo pojavljajo pri vsakem u~itelju, ki je v ta poklic zabredel z du{o in s srcem. Mnogi u~itelji boste pomislili, da {e nimam dovolj izku{enj, da sem {e premlada in najbr` neupravi~ena do tak{nega razmi{ljanja. Nikar si s tak{nimi zmotami ne zatiskajte o~i in ne tola`ite sami sebe, da ste z izku{njami pridobili na ~love{kosti in strokovnosti. Nikar! S tak{nimi o~itki sem `e bila napadena in so v mojih o~eh samo odraz nezrelosti in strahu. Namre~ s ~love{kostjo in strokovnostjo je tako kot z ljubeznijo ju ima{ ali pa ne. Zavedam se, da bo moje vzgojno-izobra`evalno delo vedno polno napak. Napak, zaradi katerih bo nekdo o{kodovan. Tudi jaz. Ka~urjev idealizem je eno, realizacija pa drugo. Sploh za~etek bo zagotovo poln najrazli~nej{ih spodrsljajev. Skromen za~etek sem po {tirih letih pou~evanja prebrodila in na spodrsljaje tudi `e pozabila. Morda u~encev ne bom vedno znala dovolj dobro motivirati, jih s pravo mero pohvaliti, jim vedno prisluhniti, za~utiti njihovo stisko, jim prenesti svoj entuziazem, jim pomagati, zagotovo bom katerega od u~encev precenila ali podcenila In za vse te napake mi bo `al, ko jih bom spoznala. In pomembno je, da jih spoznam. Petra Trstenjak izvajanja in jo po`ene v samozavest naroda. Ljubezen do prepevanja je {tiri fante zlila v eno harmonijo. Svoje pevske talente zaupajo v varstvo priznanim slovenskim pedagogom. Njihove poti se vztrajno dvigajo in pribli`ujejo ciljem, kar je med drugim uveljaviti se v na{em kulturnem prostoru, kakor tudi ponesti slovensko pesem in petje preko meja. V zasedbi Trio Quartet prepevajo {tirje pevci: Andrej Fojkar, Tine æarman, Jernej Strah Bergant in Lenart Rupar. Za instrumentalni spremljavo so skrbeli Ga{per Konec klavir, Ervin Luka Se{ek violina in Igor Ora`en kontrabas. Ne samo da so bili odli~na podpora pevcem, vsak instrumentalist solist je virtuozno odigral svojo vlogo. Povezovalka koncerta je bila Monika Tav~ar. 26 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

27 KULTURA Skupina Trio Quartet je koncert za~ela z Ipav~evo pesmijo Slovenec sem. Sledila je priredba slovenske ljudske Nocoj pa, oh nocoj, kjer sta se fantom pridru`ili Nina in Tina. V nadaljevanju programa smo poslu{alci neizmerno u`ivali ob izvedbah razli~nih zvrsti pesmi. Pevci so z neizmerno lahkoto menjavali `anr petja, od estradnega do klasi~nega. Predvsem zaklju~ni pesmi sta ob~instvo {e posebej o~arali, skupaj so odpeli Leharjevo Ustne nemo {epetajo iz operete Vesela vdova in vsem dobro znano Napitnico iz Verdijeve opere Traviata. Nepozaben glasbeni ve~er, kakr{nega v Ho~ah {e ni bilo. Te`ko je najti prave besede, s katerimi bi opisali ta izjemni koncertni ve~er, ker je bila glasba, glasba ena in edina. Mira Prel»TO JE MOJA, SLOVENSKA DE@ELA»TO JE MOJA, SLOVENSKA DE@ELA LE KAKO JE NE BI LJUBILA!?«KD Slivnica je v sodelovanju z Ob~ino Ho~e-Slivnica organiziralo ob~insko proslavo v po~astitev dneva dr`avnosti pod naslovom Domovina, povej in zapoj. Domovini smo se poklonili v dvorani Kulturnega doma Ho~e. Prisotne sem v uvodu nagovorila v duhu cankarjanske, zdaj `e ob~eslovenske, miselnosti, kakor nas je ve~ina»slovencev«~utila tistega»davnega«leta 1990:»Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno s stoterimi obrestmi! Na{a domovina je boj in prihodnost. Ta domovina je vredna naj`lahtnej{e krvi in najbolj{ega `ivljenja.«zatrobentali so rogovi, navzo~i so vstali in se v prazni~nem vzdu{ju, ponosni na belo-modro-rde~o zastavo in himno, ki spominja na velikega poeta, poklonili domovini. Gospod `upan Jo`ef Merku{ je ob~ane nagovoril v prazni~nem vzdu{ju in nas spomnil na pomembnost vrednot, ki jih kot Slovenci naj ne bi zanemarili. U~enci O[ FLV Slivnica pri Mariboru so domovino pozdravili iz veselega srca z deklamacijo (Manca Pi{ek) in z dramatizacijo, v kateri so kaplana Martina ^edermaca pospremili v sodobnost, pod vodstvom mentorice Petre Trstenjak. Gospod ^edermac (v glavni vlogi Bla` Ritonja) se je, kot gore~ zagovornik slovenske besede, ~udil spremembam in se spra{eval o smiselnosti boja na{ih dedov in pradedov za materni jezik, za sloven{~ino, za domovino. (Nastopili so {e Maru{a Lubej, Nicole Visket, Tina Jakoli~, Sergeja Slani~). In spet, zatrobentali so rogovi in zasli{al se je neustavljivi zvok harmonike, ki je spremljal folklorno skupino KUD Milke Zorec; ob tem pa je prostor napolnilo veselo vriskanje plesalcev, ki so obudili prav to, kar je zapisal `e Cankar»ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja«. Skozi proslavo pa so se ogla{ali ubrani glasovi ob~inskih pevskih zborov iz Slivnice, Hotinje vasi in Ho~, ki so v zaklju~ku proslave zdru`ili svoje mo~i in se nam predstavili s skupno pesmijo Slovenska de`ela. Ja, slovenska de`ela to je moja de`ela! Vedno sve`a in druga~na. Vsak jo ~uti po svoje. Ponosni smo, ko tujci hvalijo lepote na{e domovine, prijaznost ljudi, kadar se ~udijo, da lahko ima tako majhen narod vsako leto toliko novih knjig in pesmi in televizijskih oddaj Zmeraj nas drugi opozarjajo na vse, kar imamo. Mi pa~ tu `ivimo in vsega tega ne vidimo. Kak{na ironija! Ponosna sem, da so na{i predniki imeli v sebi toliko gore~ega upanja in zaupanja v domovino, v skupni cilj, da ostanemo Slovenci. Za katerim ciljem pa stremimo danes? Imamo sploh skupni cilj, ki nas zavezuje k bogastvu na{e de`ele in h koreninam na{ih prednikov? Na plebiscitu leta 1990 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 27

28 KULTURA smo {e imeli skupno `eljo in dobili svojo dr`avo. Pa najbr` ni dovolj, da smo si izborili samostojnost, kajti zavedam se, da je sedaj moja naloga in moja dol`nost, da nadaljujem vse tiste stare sanje, ki se mnogim zdijo `e izsanjane, da tudi sama poskrbim za svojo domovino. Ve~krat sli{im govoriti ljudi, da v {olah posve~amo premalo ~asa domovini, da mladine preprosto ne nau~imo dovolj spo{tovanja do le-te. Res je, da smo neko~ druga~e izkazovali ljubezen do domovine in ponosni, sprejeti v pionir~ke, prisegli zvestobo in ljubezen svoji domovini. Ampak spet govorijo na pamet, kakor to Slovenci tako radi po~nemo. Kajti le kako to, da mladina tako rada ostaja doma in ne sili mno`i~no v tujino? Kako to, da tako vneto navija za Slovenijo na tekmah? Kako to, da je Slakova pesem ^ebelar ali Kdor ne ska~e, ni Sloven c tolikokrat poslu{ana in zapeta med mladimi? In kako to, da se mladi tako radi tudi pogovarjajo o svoji domovini? Jaz sem ve~krat bolj razo~arana nad odraslimi, saj preve~krat popustimo pred drugimi, preve~krat preve~ uslu`no slu`imo drugim. Zato ne vem, kako ~utite vi, spo{tovani bralci, vendar da se preprosto izraziti: Obele`ili smo praznik, ki se ti~e nas vseh Slovencev, ali vsaj dovolj zavednih Slovencev, ki smo se prireditve tudi udele`ili. Vsaka prireditev ali proslava nosi svojo te`o in ima svoj enkratni zna~aj, ki o`ivi {ele pred publiko in dobi svojo kon~no podobo {ele z odzivi ob~instva. ^e je bila v ~asu Titove vladavine prisotnost na vseh proslavah sama po sebi umevna, je najmanj, kar bi se spodobilo, da se tudi sedanji samostojni dr`avi ob njenem najve~jem prazniku ustrezno poklonimo. Namre~ udele`ba na proslavah, s katerimi obele`ujemo pomembne praznike, naj ne bi bila formalna, temve~ moralna dol`nost vsakega posameznika. Vendar ~e ne moremo dose~i ve~je udele`be na volitvah in referendumih, je tudi ne moremo pri~akovati na proslavah! Petra Trstenjak, predsednica KD Slivnica Moja domovina je moj dom, je moja mati, moja prva Nogica, moja postelja, moja Nina, prva pun~ka, moja prva beseda le kdo bi jo razumel? slovenska mati jo je; je moja {ola, moja mladost, je pripovedka o Martinu Krpanu, je Jur~i~ev Deseti brat, je Cankarjev Martin Ka~ur, je Fin`garjev roman Pod svobodnim soncem, ki je postal resni~no svoboden {ele pred 19 leti; je Triglav in so Gorjanci, so `likrofi in je prekmurska giban ca, je verz poet tvoj nov Slovencam venec vije, je Trubarjeva odlo~nost in pogum ob izdaji prve slovenske knjige Vse to in ve~ je moja Slovenija. 28 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

29 KULTURA Osvojen je zlati rog na Osvojen je zlati rog na Mad`arskem Med 25. in 27. junijem je na Mad`arskem, v mestu Pecs, ki je letos tudi kulturno mesto Evrope, potekalo 1. mednarodno tekmovanje lovskih rogistov za prehodni pokal Mad`arske. Na tekmovanje se je prijavilo 48 skupin in 45 solistov iz devetih evropskih dr`av (Avstrija, ^e{ka, Hrva{ka, Mad`arska, Nem~ija, Poljska, Slova{ka, Slovenija in [vica). Iz Slovenije smo se tekmovanja udele`ili KUD Ho~e Pohorski rogisti in KUD Prekmurski rogisti v kategoriji z»b«rogovi, KD Rogisti LD Kri`evci v kategoriji z»es«rogovi ter kot solisti Mojca Zupan in Jure Karnet za Pohorske rogiste, Vlado Kolman in Hans Steyer za KUD Prekmurske rogiste ter Mirko Heric za KD Rogiste LD Kri`evci. Petek, prvi dan, je bil namenjen predvsem prihodu in nastanitvi gostov in tekmovalcev, ogledu krajev tekmovanja in mesta Pecs ter zadnji vaji. Zve~er pa je bila v polni dvorani na sejmi{~u Expo Pecs sve~ana uradna otvoritev tekmovanja in za konec {e eno- in polurni koncert lovskih rogistov. Tekmovalni dan je bil v soboto in se je odvijal na prostem, hkrati na dveh trgih v samem sredi{~u mesta, kjer promet z vozili ni dovoljen. Organizatorju in seveda vsem nastopajo~im je cel dan nagajal rahel de`, sicer pa je tekmovanje potekalo brezhibno in na visoki ravni. Na obeh prizori{~ih je tekmovanje spremljala in ocenjevala pet~lanska `irija, sestavljena iz predstavnikov razli~nih dr`av. Slovenijo je zastopal nekdanji vodja [tajerskih rogistov in sedaj `e mednarodno izku{eni sodnik Franc Purgaj. Dose`eni rezultati tekmovanja so potrdili zelo visoko kvaliteto in izena~enost ekip ter posameznikov, saj je od skupno devetdeset nastopov bil podeljen le en bronasti znak, osemnajst tekmovalcev je prejelo srebrni znak, kar enainsedemdeset tekmovalcev pa je doseglo potrebno {tevilo to~k za zlati znak. To potrjuje tudi podatek, da so v najmo~nej{i kategoriji»b«, kjer je tekmovalo 33 ekip, prve tri ekipe dosegle enako {tevilo to~k, to je 899 to~k od 900 mo`nih. Pri tem je potrebno poudariti, da so bila prakti~no najvi{ja mesta rezervirana za ekipe, sestavljene iz samih {olanih glasbenikov, nekatere ekipe pa so sestavljali celo u~enci glasbenih {ol. To je, resnici na ljubo, te`ko primerljivo z amaterskim igranjem, kot je na primer sestava na{ih ekip. Kljub vsemu pa so dose`eni rezultati na{ih skupin ve~ kot odli~ni, saj smo vse tri ekipe osvojile zlati rog v kategoriji A (me{ani veliki in mali rogovi v B izvedbi). V kategoriji E (solo izvedba) pa sta zlati rog osvojila Mojca Zupan in Mirko Heri~ (Rogisti iz Kri`evc). Hans Steyer, Vlado Kolman (oba Prekmurski rogisti) in Jure Karnet (Pohorski rogisti) pa so osvojili srebrni rog. Vsi nastopajo~i smo prejeli posebno priznanje, ekipe pa {e spominski kipec s podobo lovca z rogom in psom (originalni kip stoji v samem mestu Pecs). Za la`je razumevanje {e nekaj podatkov o na~inu ocenjevanja: skladbe za tekmovanje so vnaprej predpisane in se praviloma (razen v kategoriji Es) igrajo brez uporabe not, sicer se za vsako skladbo odbije 15 to~k. Vsaka odigrana skladba se ocenjuje s {estimi kriteriji z oceno od ena do deset, in sicer se ocenjuje dinamika, intonacija, ritem, glasbena upodobitev, skupinsko izvajanje ter splo{ni vtis skupine. Za kon~no oceno se najslab{a in najbolj{a ocena ~rta, torej {tejejo ocene treh sodnikov, kar je skupaj lahko maksimalno 180 to~k za vsako skladbo. V kategoriji»b«je bilo potrebno zaigrati pet skladb in mo`no dose~i skupaj maksimalno 900 to~k. Za kategorijo»es«so bile predpisane {tiri skladbe in skupaj maksimalno 720 to~k, solisti pa so morali zaigrati tri skladbe, za katere je bilo mogo~e dose~i maksimalno 540 to~k. Za dosego zlatega roga je bilo potrebno v kategoriji»b«dose~i nad 770 to~k, v»es«nad 575 to~k in pri solistih nad 480 to~k. Za manj osvojenih to~k pa so tekmovalci prejeli srebrni ali bronasti znak. Zadnji dan, v nedeljo, je bila v polni katedrali {e Hubertova ma{a, katero je daroval tamkaj{nji {kof ob spremljavi doma~ih lovskih rogistov. Po kon~ani ma{i so se pred cerkvijo, ob lepem vremenu in mno`ici navdu{enega ob~instva, vrstili {e spontani nastopi mnogih skupin rogistov. Kot prijetne posebne`e velja omeniti ^ehe, ki so igranje dopolnili {e z lepim petjem, za kar so bili nagrajeni z mo~nim aplavzom vseh navzo~ih. Za konec lahko re~emo, da je bilo poleg napetega tekmovanja veliko prijetnega dru`enja in izmenjave izku{enj s kolegi iz drugih dr`av. Prav tako se bo 2. slovensko tekmovanje lovskih rogistov odvijalo v Celju, in sicer od 3. do 5. septembra. Rudi Slogovi~ in Mojca Zupan Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 29

30 KULTURA DRU[TVENE DEJAVNOSTI VE^ER DALMATINSKIH PESMI VE^ER DALMATINSkIH PESMI Otok Kor~ula je najlep{i otok v Jadranskem morju. Prav zato si je me{ani pevski zbor Kulturno-umetni{kega dru{tva Ho~e za leto{nje poletne po~itnice izbral prelepo Velo Luko. Seveda pa si po~itnic v Dalmaciji brez dalmatinske glasbe ni mogo~e zamisliti. V hotelu smo imeli priložnost prisluhniti doma~i dalmatinski klapi Dalmacija. Vrhunski nastop nas je o~aral. In ker so Dalmatinci odprti ljudje, smo se hitro spoznali in jim predlagali nastop v Sloveniji v Ho~ah. V za~etku septembra so se nam oglasili in takoj smo se dogovorili za samostojni koncert v Ho~ah. Ker je njihova ponudba sovpadala s praznovanjem 12. praznika Ob~ine Ho~e-Slivnica smo koncert vklju~ili v program ob~inskih prireditev. Ob~ina nas je v celoti podprla in omogo~ila izvedbo projekta, za kar {e se posebej zahvaljujemo županu g. Jožetu Merku{u. Dalmatinska klapa DALMACIJA 3 iz Vele Luke na otoku Kor~ula v sestavi, s katero se nam je predstavila, nastopa že {est let. {est izvrstnih glasbenikov igra in prepeva stare dalmatinske pesmi, lastne skladbe in priredbe znanih melodij. Posebnost klape je pevka, ki se s svojo posebno barvo glasu izvrstno dopolnjuje z ostalimi ~lani. V petek, 17. septembra, na dan koncerta je ves dan neusmiljeno deževalo in organizatorji smo uro pred koncertom pri~akali na{e drage goste, ki so pripotovali direktno z otoka Kor~ule. Takoj so preizkusili dvorano v na{em Kulturnem domu in se pripravili za nastop. Pred pri~etkom koncerta je bila dvorna polna do zadnjega sedeža. Ko je zazvenela prva pesem Ribari je vse v dvorani utihnilo in prisluhnilo. Vsaka pesem je bila nagrajena z mo~nim aplavzom. Uro in pol dalmatinskih pesmi je prehitro minilo in klapa je ob~instvo nagradila {e z dodatkom. Ob koncu so vsi zadovoljni zapu{~ali dvorano. Ve~er dalmatinskih pesmi je bil lep spomin na minulo poletje. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in hvala vsem, ki ste pri{li in prisluhnili prelepim melodijam. Breda Germ, tajnica KUD Ho~e POVEZOVANJE KULTURNIH Povezovanje kulturnih dru{tev ob~ine ve~ let je med kulturnimi dru{tvi v ob~ini zorela `elja po medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Kulturne prireditve so organizirala posamezna dru{tva v svojem okolju, druga dru{tva so sodelovala samo na povabilo ob dolo~enih skupnih aktivnostih. Prireditve so bile zanimive, uspe{ne in dobro obiskane. Dogajalo pa se je, da so se prireditve ~asovno prekrivale in so morala dru{tva svoj ustaljeni program prilagajali nastali situaciji. Prav zato je Kulturno-umetni{ko dru{tvo Ho~e konec leta 2009 pri Ob~ini Ho~e-Slivnica podalo pobudo o povezovanju kulturnih dru{tev na ob~inski ravni z namenom dogovora glede organizacije in okvirne izvedbe skupnih ob~inskih prireditev. Ob~ina je sledila pobudi in v januarju 2010 sklicala sestanek vseh kulturnih dru{tev v Ob~ini. Povabilu so se odzvala vsa kulturna dru{tva v Ob~ini Ho~e Slivnica: Kulturno-umetni{ko dru{tvo Ho~e Kulturno dru{tvo Slivnica Kulturno-umetni{ko dru{tvo Milke Zorec Katoli{ko dru{tvo dr. Antona Murka Dramska skupina pevski zbor Zarja Mo{ki pevski zbor DU Hotinja vas Predstavniki vseh dru{tev so na ve~ delovnih sestankih sprejeli koledar skupnih ob~inskih prireditev, dolo~ili nosilca organizacije posamezne prireditve. Koledar je bil sprejet na naslednja {tiri leta: Naziv prireditve Datum Organizator Slovenski kulturni praznik KUD Ho~e 8. februar 2011 KD Slivnica 2012 KUD Milke Zorec 2013 KD dr. A. Murka Dan dr`avnosti KD Slivnica 25. junij 2011 KUD Milke Zorec 2012 KD dr. A. Murka 2013 KUD Ho~e Ob~inski praznik KUD Milke Zorec september 2011 KD dr. A. Murka 2012 KUD Ho~e 2013 KD Slivnica Bo`i~, dan samostojnosti, KD dr. A. Murka novo leto 2011 KUD Ho~e 25., 26., 31. december 2012 KD Slivnica 2013 KUD Milke Zorec 30 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

31 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Na posameznih prireditvah bodo sodelovala vsa dru{tva, kraj prireditve izbere organizator. Le osrednja prireditev ob ob~inskem prazniku se vedno priredi v Kulturnem domu v Ho~ah, ker je glavni pokrovitelj Ob~ina Ho~e-Slivnica. V leto{njem letu je bila prva skupna prireditev ob dnevu dr`avnosti pod imenom Domovina povej in zapoj, ki jo je uspe{no organiziralo Kulturno dru{tvo Slivnica. pevskih zborov. Folklorna dejavnost je organizirana v Hotinji vasi, tambura{i v Ho~ah, rogisti na Pohorju. Posebnost pa je dramska skupina Samotarji Dru{tva upokojencev Ho~e, ki s svojimi izvirnimi nastopi ne manjka skoraj na nobeni prireditvi. Vse skupne ob~inske prireditve v celoti podpira Ob~ina Ho~e- -Slivnica, ki vedno pomaga pri organizaciji. Sodelovanje in povezovanje kulturnih dru{tev v Ob~ini Ho~e Slivnica na skupnih prireditvah dokazuje, da ljubiteljska kultura v na{i ob~ini `ivi in povezuje ljudi na razli~nih podro~jih. Najbolj je uveljavljeno zborovsko petje, saj imamo v ob~ini kar pet Skupno sodelovanje prina{a {e bolj{e in kvalitetnej{e prireditve za ob~ane celotne Ob~ine Ho~e-Slivnica. Breda Germ KRAJEVNA ORGANIZACIJA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE^EGA KRI@A HO^E Na svojem obmo~ju uresni~ujemo cilje in naloge RKS, katerega temeljna na~ela so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Po svojih mo~eh pomaga pri prepre~evanju in laj{anju trpljenja ljudi, skrbi in pomaga pri zadovoljevanju osnovnih `ivljenjskih potreb ob~anov od najmlaj{ih do najstarej{ih, za{~iti `ivljenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo `ivljenje in pri zagotavljanju spo{tovanja ~lovekovih pravic. Svoje humanitarno, prostovoljno delo opravljamo aktivisti Rde~ega kri`a in vsakega uspeha, ki smo ga dosegli in ga dosegamo, se neizmerno veselimo. Tako smo v leto{njem letu izvedli kar nekaj uspe{nih akcij, med katerimi gre zlasti omeniti : - uspe{ne krvodajalske akcije 14. julija v Slivnici in Ho~ah in 23. julija v Rogozi v katerih je skupno darovalo kri 95 krvodajalcev; - prispevek za {olsko malico in kosilo za 2 otroka na O[ Du{an Flis Ho~e, - zagotavljanje u~nih pripomo~kov delovnih zvezkov za osnovno{olce; - popolnoma brezpla~no smo omogo~ili letovanje skupini 4 otrok v Mladinskem po~itni{kem domu RK»Frankopan«na otoku Krku; - na{e aktivistke in aktivisti so poskrbeli, da so prehrambene pakete, ki smo jih dobili od OZ Maribor in EU, dobili tisti, ki so teh najbolj potrebni; - za nekatere na{e ob~ane pa smo poravnali tudi ra~une za elektri~no energijo, ker bi jim sicer grozil odklop le-te; - zbiramo rabljena obla~ila in obutev in jo razdeljujemo tistim, ki so je najbolj potrebni, - vsako prvo sredo v mesecu izvajamo meritve krvnega pritiska, - meritve krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov pa vsake tri mesece. Da bomo to svojo humanitarno dejavnost lahko {e v bodo~e uspe{no opravljali, potrebujemo v na{i KO RK v Ho~ah {e ve~ aktivnih ~lanov, ki bi bili pripravljeni sodelovati in po svojih mo~eh pomagali opravljati na{o humanitarno dejavnost zato vas vabimo k sodelovanju - postanite aktivni ~lan Rde~ega kri`a. Vsi ki ste zainteresirani in pripravljeni sodelovati, tako mladi kot tisti manj mladi. Vsako prvo sredo v mesecu nas najdete v prostorih RK Ho~e, Pohorska 15 v Kulturnem domu Ho~e. Veseli bomo prav vsakega, ki se nam bo pridru`il. Predsednica KORK Ho~e Zdenka Gajzer KRVODAJALSKE AKCIJE V MESECU KRVODAJALSKE AKCIJE V MESECU JULIJU V NA[I OB^INI Krvodajalci vra~amo nasmeh v prenekatero dru`ino, Nekomu povrnemo zdravje, drugemu `ivljenje. Danes jaz zate, jutri ti zame Pod tem geslom so v mesecu juliju, sredi poletja, ko so dnevne temperature dosegale tudi do 34 stopinj Celzija, potekale krvodajalske akcije v na{i ob~ini. Najprej je 14. julija zjutraj med 7.30 in 10. uro potekal odvzem krvi na osnovni {oli v Slivnici, ki se ga je udele`ilo 30 krvodajalcev iz Orehove vasi, Hotinje vasi in Slivnice. Nato se je ekipa UKC Maribor, Centra za transfuzijsko medicino z vso opremo preselila na osnovno {olo Ho~e, kjer je potekal odvzem krvi med 11. in 14. uro. Za odvzem v Ho~ah se je prijavilo 34 krvodajalcev. Od teh jih je k odvzemu prvi~ pristopilo 7. Posebno pohvalno gre omeniti ekipi krvodajalcev PGD Ho~e, ki so se v skupini udele`ili odvzemna. Odvzema krvi pa sta se uspe{no udele`ila tudi na{ `upan g. Jo`e Merku{ in ga. Silva Bo`nik. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 31

32 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Glede na to, ker sem tudi sama bila ves ~as odvzema prisotna v akciji na O[ Ho~e, lahko samo re~em, da so si vsi udele`enci te akcije, tako celotna ekipa UKC Maribor kakor tudi vsi krvodajalci, ki so v tistih nemogo~ih razmerah pri 34 stopinjah opravljali svojo humanitarno dejavnost, bodisi z odvzemom krvi kakor tudi z darovanjem, prislu`ili posebna priznanja in iskreno zahvalo nas vseh, tako organizatorjev kakor tudi tistih, ki jim bo darovana kri morda re{ila `ivljenje. Ko pa je nato ekipa Centra za transfuzijsko medicino po kon~ani akciji okrog ure popoldne pospravila in sedla v avtobus, ki jih je ~akal, sem se grozila, kajti v avtobusu je bila temperatura {e mnogo vi{ja. Kljub vsemu pa smo bili vsi zadovoljni, saj je bila akcija zelo uspe{na. Nehote se mi je utrnila misel storiti moramo vse, da bodo v bodo~e te akcije potekale v jutranjih urah in pa tudi ne v najbolj vro~ih poletnih mesecih. Naslednja krvodajalska akcija je predvidena v ~etrtek, 11. novembra 2010, od 7.00 do ure na oddelku CTM UKC Maribor. Tja lahko pridejo krvodajalci sami ali pa po{lje UKC v Ho~e avtobus, ki vas bo prepeljal in nato tudi odpeljal nazaj v Ho~e. V kolikor se `elite tega organiziranega odvzema udele`iti in darovati kri, vas prosimo, da nam sporo~ite na sede` KORK Ho~e najkasneje do srede, 3. novembra, da bomo lahko organizirali prevoz. V vsakem primeru pa, v kolikor boste kri darovali kjerkoli, vas prosimo, da navedete ob odvzemu krvi podatek, da je va{a mati~na KORK Ho~e. Predsednica KORK Ho~e Zdenka Gajzer KRVODAJALCI SMO DOBRI IN ZDRAVI LJUDJE Nekaj misli iz Rogoze In kaj je pri tem novega, {e zlasti, ~e pomislimo, v kak{ni zadregi so v zadnjem ~asu tisti, ki jim pri zdravljenju bolnikov primanjkuje dragocene `ivljenjske teko~ine. Pogosto sli{imo pozive po radiu krvodajalcem oz. jih kli~ejo domov, da bi darovali kri, bodisi na terenu ali na transfuzijskem oddelku. Tako smo 23. julija v Rogozi pripravili krvodajalsko akcijo, katere se je udele`ilo 31 krvodajalcev, v UKC Maribor na oddelku pa je kri darovalo pet krvodajalcev, katere so poklicali. Pridobili smo {est novih, mladih krvodajalcev, saj moramo na{e vrste okrepiti z mlaj{imi. Nekoliko smo bili presene~eni nad malico, katero smo dobili po opravljenem darovanju krvi. Na{o tradicionalno kranjsko klobaso je nadomestil pr{ut in sir. Odlo~ili smo se, da kljub strogim merilom HACCP-sistema ponudimo na{o standardno krajnsko klobaso v lastni re`iji. ^e ste zdravi, dragi krajani in ob~ani, vstopite v vrste krvodajalcev. Nikoli ne veste, kdaj boste kri tudi sami potrebovali. Kri dajemo samo zdravi in dobri ljudje, saj je zdravje in dobro po~utje resni~no na{a najve~ja vrednota. Darovati del sebe dragoceno kri, ki je nenadomestljiva, pa je najve~je zadovoljstvo, da smo pomagali ljudem, kateri jo potrebujejo. Anica Koren, KO Rogoza 32 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

33 DRU[TVENE DEJAVNOSTI POTEPANJE PO GRADOVIH POTEPANJE PO GRADOVIH ^E[KE Jutro se je prebujalo v lep spomladanski dan, ko smo se ~lanice Dru{tva `ena Ob~ine Ho~e-Slivnica zbirale, da se odpravimo na dvodnevno potepanje po gradovih ju`ne ^e{ke. V dru{tvu smo se `e kar nekajkrat pogovarjale, da bi se odpravile na dvodnevni izlet, a za to ni bilo nikoli dovolj ~asa. Po dobrem desetletju na{ega delovanja pa smo dejale, da si bomo privo{~ile dva nepozabna dneva in tako zdru`ile prijetno s koristnim. Tako smo se 18. junija 2010 v zgodnjih jutranjih urah skupaj z agencijo Sajko iz Sl. Bistrice odpeljale iz Ho~ proti ju`ni ^e{ki.@e takoj na za~etku poti smo vedele, da bo na{ izlet zelo prijeten, saj je bila z nami mlada, ambiciozna voditeljica Sandra, ki nam je na zanimiv na~in predstavila na{ dvodnevni program. Vo`nja preko [entilja, Gradca, Leobna in Linza je bila v sodobnem turisti~nem avtobusu prevoznika Fluher nadvse udobna in prijetna. Za dobro voljo na avtobusu je bilo dobro poskrbljeno, ni manjkalo smeha in zabave. V jutranjih urah smo po kraj{ih postankih prestopile mejo na ^e{ko. Pot smo nadaljevale ob toku reke Vltave in tako prispele do prvega gradu Ro`enberk, si ga z zanimanjem ogledale in se podale novim dogodiv{~inam naproti. Ogled ^e{kega Krumlova in sprehod skozi grajski kompleks nas je `e dodobra utrudil, a dneva {e ni bilo konec. [e dobro, da smo imele toliko ~asa, da smo se lahko okrepile z dobrim ~e{kim pivom ali kavico. Dan smo nadaljevale z vo`njo do dvorca Hluboko. Utrujenost je kaj hitro minila, ko smo prispele na dvori{~e dvorca in se je pred nami odprl pogled na ~udovite cveto~e gredice ter na njegovo veli~astnost. Bile smo nadvse navdu{ene nad njegovimi lepotami, tako zunaj kot v notranjosti. Kar nismo se mogle lo~iti od njega, a ~as nas je preganjal naprej do na{e zadnje to~ke prvega dne, to so bile ^e{ke Budjejovice. Tam smo se nastanile v hotelu, s katerega je bil lep razgled, saj je imel kar {estnajst nadstropij. Po ve~erji smo si `elele obiskati {e njihovo najbolj znano pivnico, a nam je to `al prepre~ila mo~na nevihta. Tako smo ostale brez piva, a kljub temu nam dobre volje ni manjkalo. Drugo jutro smo se po dobrem zajtrku odpravile do najstarej{ega {e ohranjenega gradu Zvikov na soto~ju rek Vltave in Otave. Od tam smo pot nadaljevale do mesta Jindrichov Hradec, kjer smo si v muzeju ogledale znamenite Kryzove jaslice. Vo`njo smo nadaljevale po ~udoviti ~e{ki pokrajini do mesteca Tel~. A imele smo nekaj ~asa in se tako ustavile v enem velikem nakupovalnem centru, saj smo morale nakupiti znamenito ~e{ko pivo, da nismo pri{le domov praznih rok. Pozno popoldne smo prispele v srednjeve{ko mesto Tel~. S sprehodom skozi mestno jedro z lepo urejenimi pro~elji stavb in dobrim kosilom v bli`nji restavraciji smo po~asi zaklju~evale na{e potepanje. Polne vtisov smo se odpravile proti domu, a kljub utrujenosti smo se na avtobusu prijetno zabavale. Pogled skozi okno pa nam je razkril polja `it in koruze, ki jim ni bilo videti konca. A preden smo prestopile ~e{ko mejo, smo seveda morale porabite {e zadnje krone in kupiti {e kak{no malenkost, ~eprav so bile nekatere `e zelo zaspane. Kar je {e ostalo, je bilo treba pa~ porabiti! Tako, ~akala nas je samo {e pot mimo Dunaja do doma, kamor smo prispele v poznih ve~ernih urah. Pre`ivele smo dva prekrasna dneva, videle in sli{ale veliko in se odli~no imele. Vse to ne bi bilo tako, ~e ne bi imele voditeljice Sandre, ki nam je znala vse skupaj krasno predstaviti, in voznika Zdravka, ki je skrbel za varno pot. Vsi skupaj smo se imeli zelo lepo. Tako je minil na{ prvi dvodnevni izlet, ki pa gotovo ni bil zadnji. Zahvaljujemo se agenciji Sajko za dobro pripravljen program in organizacijo. Iskrena hvala tudi `upanu Ob~ine Ho~e-Slivnica gospodu Jo`etu Merku{u, ki je na{o ekskurzijo finan~no podprl, in gospe Metki. Rosina Vernik, predsednica Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 33

34 DRU[TVENE DEJAVNOSTI ^EBELARSKA RA^E ^EBELARSKA RA^E V okviru ob~inskega praznika Ob~ine Ra~e-Fram smo ~ebelarji letos pripravili dan odprtih vrat ~ebelarstva Hergan v Podovi 51. Obiskovalci, ki jih je bilo kar veliko, so si lahko od blizu ogledali ~ebele in posku{ali dobrote iz ~ebeljega panja. Ogledali smo si lahko: odli~no poslikan ~ebelnjak z ~ebelami, ~ebelje izdelke (med, propolis, mati~ni mle~ek, cvetni prah, me{anice, izdelke iz voska in medene pija~e, sodobno ~ebelarsko opremo in orodje, znamenito ~ebelo na son~nici, ~ebelarski muzej (ki je delno {e v delu); mo`en je bil tudi nakup ~ebeljih izdelkov. Isto~asno je med 15.in 17. uro potekalo razdeljevanje zdravil za vse ~lane ^D Ra~e (med njimi jih je precej iz na{e ob~}ine). Dr. Vida Le{nik je ~ebelarje najprej pou~ila o na~inu zdravljenja in pravilni uporabi zdravil. Zdravstveno varstvo je pri ~ebelah na prvem mestu. Marljivi gostitelji so poskrbeli tudi za prigrizek. Prav tako ni manjkalo peciva in medenih dobrot. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel»^ebelarji«. Za konec pa {e recept za pecivo Nade Hergan: Kamis, slivove kocke: 4 cela jajca 3 `lice sladkorja 1 `lica medu 4 `lice ostre moke 3 `lice mletih orehov 1 pecilni pra{ek Iz na{tetih sestavin zme{ajte gosto biskvitno maso,vlijte v velik peka~, poma{~en ali oblo`en s peki papirjem. Na vrh nalo`ite vsaj 1 kg izko{~i~enih doma~ih sliv, polovi~ke z olupkom spodaj. Pecite 30 minut pri 180 C. Na pe~eno lahko pokapljate med (~e so slive kisle) ali potresete z vanilin sladkorjem. Re`ite toplo ali hladno na poljubne kocke. Opomba: moko lahko nadomestite s pirino, polnozrnato, enako sladkor s trsnim, rjavim, samo medom. Fantazije naj ne zmanjka, lepo pa bi bilo, ~e dobim kak{en odmev na te nasvete. Naj medi! Za ^D Ra~e Nada Hergan KRST NOVEGA GASILSKEGA AVTO- KRST NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA ZAHVALA IN OPRAVI^ILO PGD Ho~e se ob prevzemu novega vozila iskreno zahvaljuje vsem botrom, donatorjem, sponzorjem, ob~inski upravi, g. `upanu, g. dekanu in Samotarjem, predvsem pa vsem ljudem, ki ste nam v teh te`kih ~asih s svojimi finan~nimi ali drugimi sredstvi prisko~ili na pomo~, da smo vozilo lahko nabavili in bi se tudi opravi~iti dru`ini Ku~er s Stare ceste, katerim smo se kot botrom novega vozila pozabili na primeren na~in zahvaliti; v kolikor smo na koga {e pozabili, vas prosimo, da nas obvestite, da popravimo storjeno krivico. [e enkrat hvala in na pomo~! UO PGD Ho~e Drago ^ern~ec, predsednik Poro~ilo PGD Ho~e V mesecu juliju smo slavnostno predali svojemu namenu na{ novi gasilski avto. Skupaj z botri in vsemi ljudmi dobre volje smo najprej videli predstavo, ki so nam jo oblikovali na{i Samotarji, spregovorila sta nam g. `upan in predsednik GD g. Drago ^ern~ec; prav slovesen pa je seveda bil krst na{ega»ror-a«, ki ga je opravil ho{ki dekan g. Alojz Petri~ skupaj z `upanom g. Jo`etom Merku{em, klju~e je iz rok `upana prevzel poveljnik PGD Ho~e g. Sebastijan Viso~nik, od njega pa prvi voznik novega vozila g. Gregor Fras. Ob prijetnih zvokih ansambla Iskrice smo se poveselili pozno v no~. V juliju smo, zdaj `e tradicionalno, obiskali otroke, ki v okviru 34 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

35 DRU[TVENE DEJAVNOSTI ZPM letujejo v domu Milo{a Zidan{ka na Pohorju; voda iz novega vozila nas je v vro~em julijskem dnevu vse skupaj prijetno ohladila. Prvi~ smo se ~lani PGD Ho~e v leto{njem letu udele`ili tudi krvodajalske akcije, ki jo je v prostorih O[ Ho~e organizirala KO Rde~ega kri`a Ho~e; zagotovo se bomo gasilci teh humanitarnih akcij udele`evali tudi v bodo~e, v {e ve~jem {tevilu. 11. septembra je v Radovljici potekalo gasilsko tekmovanje firecombat tekmovanje, ki velja za najte`ji 2 minuti v {portu. Tekmovanja so se udele`ili tudi trije na{i ~lani Karl Glaser in Uro{ Kirbi{ kot predstavnika PGD Ho~e, in Viso~nik Sebastijan kot poklicni gasilec mariborskega zavoda; Sebastijan je dosegel 26. mesto, Uro{ je bil 51., Karel pa 65. Tekmovalo je 73 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Veteranke so se uspe{no vrnile z dr`avnega tekmovanja v Celju, izmed 32 ekip so dosegle solidno 22. mesto. Gasilska enota Ho~e ima v leto{njem letu do meseca oktobra `e 12 intervencij smo posredovali na Miklav{ki cesti, kjer je zagorel silos, prav tako 1. 7., ko so zagorele odpadne palete je zagorela podrast v ^reti, v ^reti je zagorela tudi vikend hi{ica pa smo posredovali v `elezni{kem podvozu, kjer smo do prihoda cestnega podjetja zaprli cesto, saj zaradi obilice padavin le-ta ni bila prevozna je pri{lo do dimni{kega po`ara v Zg. Ho~ah, pa je v Strmi ulici v Ho~ah zagorela elektro omarica. 8. septembra je ob~insko poveljstvo organiziralo operativno vajo na objekt Impregnacije v Ho~ah je vajo organiziral PGD Fram, in sicer na kmetijo v Planici nad Framom, vaja je prva po podpisu posebne pogodbe o medsebojni pomo~i PGD Fram, PGD [martno na Pohorju in PGD Ho~e, na te`je dostopnih terenih izven lastnih po`arnih in ob~inskih meja. Vaje bodo organizirane tudi v oktobru, mesecu po`arne varnosti. Jesen je ~as pe~enih kostanjev; previdnost pri odprtem kuri{~u naj ne bo odve~. Na pomo~! Jure [ac, podpredsednik GD Ho~e Fotografije: Borut Celan Gasilsko tekmovanje v Radovljici Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 35

36 DRU[TVENE DEJAVNOSTI KDO JE NAJBOLJ[I? SLIVNICA! To so besede, ki so v soboto, , odmevale po Slivnici, ko se je odvijal 12. Lukov memorial. V selekciji ekip U-8 so 1. mesto osvojili doma~ini NK Slivnice pod vodstvom trenerja Robija Rudolfa. Fantje so premagali vse nasprotnike, vratar Matic K. pa ni prejel niti enega gola in zato ni ~udno, da je kapetan ekipe U-8 Miha S. zelo ponosno sprejel pokal, ki se bo pridru`il ostalim v prostorih NK Slivnica. Seveda smo k uspehu pripomogli tudi star{i, saj smo glasno navijali in si za to prilo`nost omislili tudi navija{ke majice, ki so pritegnile veliko pogledov. Star{i in celotna ekipa U-8 NK Slivnica smo se zmage zelo veselili in na{im otrokom `elimo {e naprej dose`ke, ki so jih pokazali skozi celotno sezono in jih na tem turnirju potrdili. Fantje, trudite se {e naprej in rezultati bodo na va{i strani. Petra S. in ostali star{i SVETOVNO IN EVROPSKO PRVEN- SVETOVNO IN EVROPSKO PRVENSTVO V MOTOKROSU 2010 JE ZA NAMI Prve dni v mesecu juliju in tudi konec meseca junija je bilo na na{i motokros progi v Radizelu zelo `ivahno. Vsak dan je bilo mnogo {portnih funkcionarjev in drugih ljubiteljev motokrosa, ki so skrbno in pridno pripravljali progo in druge objekte za najve~jo motokrosisti~no prireditev v na{i mladi dr`avi Sloveniji. ^astni pokrovitelj tekmovanja je tudi tokrat bil predsednik na{e dr`ave dr. Danilo TÜRK. Tekmovanja se ni udele`il zaradi drugih obveznosti, v pismu pa je nam napisal, da ga veseli, da je na{emu dru{tvu uspelo organizirati eno najodmevnej{ih prireditev na podro~ju moto{porta kljub te`kim razmeram za pridobivanje finan~nih sredstev. Na{e dru{tvo lahko organizira in dela velike {portne prireditve le s finan~nimi in tudi z materialnimi sredstvi, ki jih pridobi od gospodarskih organizacij in ustanov. Tu moram posebej izpostaviti energetsko dru`bo PETROL, ki nam `e 20 let stoji ob strani in nas podpira kot glavni sponzor. Podpirajo nas tudi mnogi drugi, ki vidijo svoj interes v promociji svoje dejavnosti. Taka prireditev pa koristi tudi promociji na{e dr`ave. Tudi lokalna skupnost nas podpira, s tem posredno podpira tudi turisti~no ponudbo na{e Ob~ine Ho~e-Slivnica in turisti~no ponudbo sosednjih ob~in. Posebno razumevanje za na{o {portno dejavnost ima tudi na{ `upan g. Jo`ef Merku{, ki se mu moram v imenu upravnega odbora AMD Orehova vas lepo zahvaliti. Tudi ~lani drugih dru{tev iz na{e ob~ine nam ob tej prireditvi prisko~ijo na pomo~, pomagajo nam tudi ~lani pobratenega AMD [kofja Loka, s katerimi prijateljsko sodelujemo `e ve~ kot 30 let. Organizacija dirke je bila dobra, tekmovanje je potekalo brez pripomb mednarodne `irije. Vodstvo dirke je dobilo zelo dobro oceno, posebno pohvalo ob koncu tekmovanja smo dobili tudi od predsednika mednarodne `irije FIM, g. Gernota KAUFERJA, in predsednika mednarodne `irije UEM, g. Romaina FRASTA. Zelo uspe{ni so bili tudi na{i slovenski tekmovalci. Med svetovno elito je na{ tekmovalec Matev` IRT zasedel drugo mesto, doma~in Sa{o KRAGELJ pa {esto mesto. Odli~en rezultat in uspeh je med evropsko elito v kategoriji 125 ccm dosegel na{ slovenski tekmovalec Klemen GER^ER, ki je zmagal v obeh vo`njah in tako zasedel prvo mesto. Tekmovalci so bili navdu{eni nad dobro organizacijo in dobro pripravljeno progo, ~eprav je bilo su{no obdobje, se na progi ni kadilo, vode je bilo dovolj za polivanje, za to pa je celo no~ pred dirko skrbela posebna ekipa s traktorji in cisternami. V ~asu priprav na dirko smo poskrbeli tudi za prestavitev zabojnikov, ki so bili ob {olskem igri{~u, in jih postavili na na{e zemlji{~e ob obstoje~i brunarici. Pohvaliti moram ekipo na{ih ~lanov in zunanjih pomo~nikov, ki so s svojo mehanizacijo pomagali, da smo brez zapletov zabojnike preselili. 36 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

37 DRU[TVENE DEJAVNOSTI Pred preselitvijo smo morali poskrbeti za podlago tampon in elektriko ter vodo, da so zabojniki lahko slu`ili svojemu namenu. V ~asu tekmovanja je v njih `e zasedala mednarodna `irija. Zabojnike nam je ob~ina sicer dodelila brezpla~no, vendar smo kljub temu imeli za kar nekaj stro{kov s preselitvijo in delno obnovo tako kontejnerjev kot strehe nad njimi. Upravni odbor dru{tva bo v dogovoru z vodstvom ob~ine ob~asno dovolil uporabo teh prostorov tudi drugim dru{tvom v na{i ob~ini pod dolo~enimi pogoji in vnaprej usklajenih terminih. Predsednik AMD Orehova vas Herman Jakoli~ 5. Adani~ev memorial 5. Adani~ev memorial V avgustu, in sicer v petek, , in v soboto, , je potekal v [portnem parku Rogoza v organizaciji tamkaj{njega {portnega dru{tva `e 5. tradicionalni Adani~ev memorial veteranskih ekip v nogometu. Sodelovale so ekipe»radost«iz ^e{ke republike, Sosaci-Stara Tura iz Slova{ke republike, Sra~inec iz sosednje Hrva{ke ter ekipe [kofje Loke, Kovinar Maribor ter doma~a ekipa Dragotransport Rogoza. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini in Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 37

38 DRU[TVENE DEJAVNOSTI so igrale med seboj. Tako so potem zadnje uvr{~ene ekipe iz skupinskega dela igrale za 5. mesto, drugouvr{~ene za tretje mesto in zmagovalki skupin za 1. mesto na turnirju. Kon~no 5. mesto je osvojila ekipa Kovinarja, ki je v medsebojnem obra~unu premagala ekipo Radosti. 3. mesto je osvojila ekipa [kofje Loke, ki je premagala ekipo Sosaci-Stara Tura. V velikem finalu pa sta o zmagovalcu turnirja odlo~ali ekipi Sra~inca in doma~e ekipe Dragotransport Rogoza. Doma~a ekipa je nesre~no izgubila to tekmo po izvajanju enajstmetrovk in tako osvojila drugo mesto. Pokale ekipam, uvr{~enim od {estega do ~etrtega mesta sta podeljevala Liljana Adani~, h~i pokojnega, po katerem se imenuje ta memorial, in predsednik [D Rogoza Jo`e Kamni~ar. Za prva tri mesta pa prav tako Liljana Adani~ in pod`upan Ob~ine Ho~e-Slivnica g. Zvone Trstenjak. Po podelitvi je vse navzo~e nagovoril {e predsednik [D Rogoza, ki se je v imenu organizatorja vsem zahvalil za udele`bo ter jih `e vnaprej povabil za naslednje leto. Pred tekmami za razvrstitev je potekala {e revijalna tekma med veterani Dragotransport Rogoza in superveterani NK Rogoza. Bojan Geiser PLANINSKI VODNIKI NA KOLESAR- PLANINSKI VODNIKI NA KOLESARSKEM MARATONU Maratona dles Dolomites je najpomembnej{a italijanska kolesarska dirka, ki se odvija vsako leto v za~etku julija. Udele`ijo se je kolesarji iz celega sveta, letos je udele`ba presegla celo {tevilo Start se pri~ne v vasici La Villa (1436) v 10. zaporednih linijah. Od tam se nadaljuje do najbolj izzivalnih in ~udovitih gorskih prelazov v Dolomitih: Passo Compolongo (1875), Passo Pordoi (2239), Passo Sella (2244), Passo Gardena (2121), Passo Giau (2236) in Passo Falzarego (2117). Maraton je potekal v treh kategorijah: maraton 138 km, vi{inska razlika 4190 m; srednji maraton 106 km, vi{inska razlika 3090 m in Sellaronda maraton 5km, vi{inska razlika 1780 m. Slednjega smo se udele`ili tudi planinska vodnika PD Skalca Cveto Megli~ in Mojca Zupan ter vodnika PD Jakob Alja` Tadej in Katja Kosma~in. V zgodnji jutranji uri smo se podali na startno linijo med ogromno mno`ico kolesarjev. Ob pri~etku starta je bila tak{na gne~a, da smo stali na mestu skoraj 10 minut. Nato se je strnjena kolona kolesarjev pri~ela premikati po cesti, ki je bila na dan maratona zaprta za ves promet. Ker je bilo lepo vreme, smo lahko ob~udovali vrhove Dolomitov, ki so se prebujali v jutranji `arkih. Ob pogledu iz doline na vrh prelaza pa se je kot ka~a vila mno`ica odlo~nih kolesarjev. Po nekaj urah smo tudi mi premagali prelaze in se v opoldanski uri vrnili v ciljno areno. Vsi smo bili zadovoljni, da smo premagali maraton, in vzhi~eni nad lepotami, ki so nas spremljale ta dan v gorah. Upamo, da bomo naslednje leto lahko zopet sodelovali, kajti kolesarjenje v tako ~udoviti naravi mora{ preprosto do`iveti. Besedilo in fotografiji: Mojca Zupan 38 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

39 DRU[TVENE DEJAVNOSTI PO AVSTRIJSKIH ALPAH PO AVSTRIJSKIH ALPAH ^eprav vemo, da nikoli ne bom o prehodili vseh slovenskih planin, nas pri Skalci zanese tudi ~ez mejo da na svojo domovino pogledamo tudi od soseda. In to se nam je letos posre~ilo, saj smo do`iveli dva ~udovita planinska dneva na travnatih poteh avstrijskih Alp. Konec junija smo osvojili Zirbitzkogel (2376 m) v Zgornji [tajerski, v za~etku julija pa Ojstrnik (2052 m) v Karnijskih Alpah, na meji Italije z Avstrijo. Naj vam o na{ih poteh spregovorijo fotografije vodnika Stanka Jakominija, ki je tudi vodil prvi izlet, drugega pa Vlado Megli~. ^eprav smo hodili po tujih tleh, smo sre~evali korenine slovenstva; prva planina ima izvor imena v sloven{~ini, druga pa ti nudi pogled na slovensko Koro{ko v Avstriji in na Vi{arje, kjer se {e danes sre~ujejo trije narodi. Besedilo in komentarji: Majda Stra{ek Janu{ Fotografije: Stanko Jakomini Za Zirbitzkogel so zna~ilni borovci cemprini in v votlino starega drevesa so postavili tudi Marijin kipec, izrezljan iz bora. Temu delu Jezerskih Alp pravijo tudi Rde~a planina, saj pobo~ja za`arijo od rododendrona, ko je v polnem razcvetu. Ime so dobile te Alpe po {tevilnih potokih in jezercih; tako smo po~ivali v son~nem zavetrju ob najve~jem divjem jezeru. Na{a skupina na vrhu Zirbitzkogla, od koder smo se hitro podali v zavetje prijetne ko~e. Ob povratku smo ob~udovali igro narave med skalami in borovci; v tem boru lahko tudi vi mogo~e odkrijete `eno z otrokom. To je Bistri{ka planina pod vrhom Ojstrnika; ~eprav stoji na meji Italije in Avstrije, je do danes ohranil le slovensko ime, saj so tu stari prebivalci le Slovenci. Na{a mala skupina na vrhu Ojstrnika, kjer smo si v toplem vremenu res privo{~ili lep po~itek. Pogled z vrha na Ziljsko dolino z Dobra~em v ozadju. Marijina kapelica na Bistri{ki planini, kjer so imeli dopoldne ma{o, {tevilni pevci iz Bistrice v Ziljski dolini pa so pri ko~i tudi nam zapeli Tam, kjer te~e bistra Zilja. Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 39

40 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI OB^INSKI KOLESARSKI TRIM OB^INSKI KOLESARSKI TRIM Zaradi slabega vremena smo leto{nji kolesarski trim izpeljali v nedeljo, 3. oktobra. Vreme nam ni bilo posebej naklonjeno in kljub temu se je zbralo 105 udeležencev. Kolesarji so lahko izbirali med dvema progama, kraj{a je merila 14 km in dalj{a 22 km. Vsak udeleženec je ob zaklju~ku prejel medaljo, nahrbtnik in se okrep~al ob dobrotah vinoto~a [ega. Hvala za udeležbo in nasvidenje prihodnje leto! Lea Oblak KD KU[^AR KOLESAR POHORSKI ABOHI POHORSKI ABOHI Lepo pozdravljeni, ljubitelji moto {porta v na{i ob~ini! Naj vam na kratko predstavimo delovanje na{ega kluba. Moto klub Pohorski abohi je bil ustanovljen Pobudnik in idejni o~e je bil Dani Pehant. Klub deluje pod vodstvom predsednika Borisa [krabla, blagajnika Ale{a Paumana, tajnika Franca Marini~a, gospodarja Danija Pehanta in administratorja Ale{a Vrabi~a. Trenutno {teje okoli 60 ~lanov. Dru`i nas veselje do vo`nje z motornimi kolesi in do spoznavanja lepot Slovenije, dr`av nekdanje Jugoslavije in Evrope. Negujemo dobre odnose z drugimi motoristi~nimi klubi. Organiziramo motoristi~na potovanja in skrbimo za promocijo kraja v {ir{em slovenskem prostoru, in tudi v tujini. ^lani sku{amo prena{ati izku{nje na mlaj{e motoriste in prispevati k ve~ji varnosti in dvigu prometne kulture. Dru`imo se v prostorih kluba, ki smo ga poimenovali»gnejzda«pohorskih Abohov. Gnejzdo smo si uredili s prostovoljnim delom na{ih ~lanov in simpatizerjev. Tukaj se lahko sprostimo ob {portnih aktivnostih ali igranju taroka in {nopsa. Petek je dan, ki je rezerviran za dru`enje abohov za klepet ob dru`abnih igrah ali igranju odbojke in nogometa. Ob petkih so tudi uradne ure kluba. Leto 2010 smo za~eli z rednim letnim ob~nim zborom, ki se ga je udele`ilo okoli 40 ~lanov in simpatizerjev kluba, kar dokazuje, da nas ve`e tudi veselje do dru`enja. Analizirali smo delo v preteklem letu, ki je bilo zaznamovano z izjemno aktivnostjo na podro~ju urejanja gnejzde in igri{~a ob njem. Pripravili smo tudi prvi shod motoristov, ki je v celoti uspel. Predsednik kluba nas je v svojem poro~ilu popeljal po poteh, 40 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

41 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI ki smo jih prevozili v letu Na poteh pa nismo nabirali samo kilometrov, ampak tudi mnogo novih znanstev in prijetnih dogodiv{~in. Med prednostne naloge v letu 2010 smo uvrstili: Krvodajalsko akcijo, katere se je letos udele`ilo osem ~lanov. Na{ cilj je, da postane krvodajalstvo v na{em klubu tradicija, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo kri potrebovali sami. Dan varne vo`nje,ki se ga je udele`ilo preko petdeset motoristov. Zahvala gre ravnatelju O[ Du{ana Flisa Ho~e, ki nam je dal na razpolago igri{~e in telovadnico, kjer smo v sodelovanju z avto {olo Formula 3000 in postajo PPM izvedli vo`njo po poligonu, predavanje o varni vo`nji in preizkus vo`nje z simulatorjem. Na koncu smo si bili edini, da se mora tak{na prireditev ponoviti vsako leto in da privabimo {e ve~ mladih, ki {ele spoznavajo lepote in nevarnosti vo`nje z motornimi kolesi. Motoristi~no prireditev»gnejzda 2010«, na kateri se je zbralo preko dvesto motoristov iz Slovenije in tujine. Osrednji dogodek leto{nje prireditve je bila motoristi~na poroka na kateri smo poro~ili tri pare iz na{ega kluba. Prireditev je imela tudi humanitarno noto, saj smo zbirali denar za otroke s posebnimi potrebami razvojnih oddelkov O[ Gustava [iliha in tako smo zbrali 150 eur. Zahvaljujemo se vsem, ki so ta dogodek pomagali izpeljati, in pa stanovalcem Zafor{ta, ki so z izjemo nekaterih potrpe`ljivo prena{ali pove~ani promet z motorji. Popotovanja po Bosni in Dalmaciji se je udele`ilo {tirinajst motoristov. In {e mnogo drugih potovanj in dogodkov, ki so zapisani na koledarju, ki je sestavni del stenskega ~asopisja v Gnejzdi. Obve{~amo vse rekreacije `eljne ob~ane, da je travnato nogometno in odbojkarsko igri{~e v Zafor{tu namenjeno vsem ob~anom, za naslednje leto pa {e na~rtujemo dokon~anje ko{arkarskega igri{~a in v `e obstoje~em nadstre{ku postavitev ruskega keglji{~a in mize za namizni tenis; zatorej vabljeni v na{o dru`bo. Na spletni strani najdete predstavitev kluba, aktualne informacije o dogajanju v klubu, fotografije, dogodiv{~ine s potovanj in {e marsikaj. Prav gotovo boste na{li kaj zanimivega, zato vabljeni k ogledu na{e spletne strani. Boris [krabel, predsednik MK Pohorski abohi Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 41

42 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 12. TRADICIONALNO URJENJE IN 12. TRADICIONALNO URJENJE IN SRE^ANJE ENOTE SLIVNICA Na letni volilno-programski konferenci enote Slivnica, v februarju letos, smo na{e tradicionalno urjenje in dru`abno sre~anje na~rtovali zadnjo nedeljo v maju, torej 30.maja. Izvedli pa smo ga dan poprej, v soboto, 29. maja, saj bi nam sicer druge na~rtovane aktivnosti v kraju krepko zmanj{ale udele`bo. Kakor lani je tudi tokrat kazalo na slabo vreme, a zgodilo se je prav nasprotno. Lepo jutro nas je pri brunarici AMD Orehova vas, ob svetovno znani motokros progi v Radizelu, sprejelo medse. Organizatorji urjenja in dru`abnega sre~anja, predsedstvo enote, SD Franc Le{nik - Vuk iz Hotinje vasi, Obmo~no zdru`enje slovenskih ~astnkov Maribor (v nadaljevanju OZS^ Mb) in Gostilna Lobnik so se izkazali. Tudi pomo~ posameznih prostovoljcev enote je treba izpostaviti! Udele`ba tokrat ni bila optimalna, a vendarle se nas je zbralo okoli 50. ^astne goste so tokrat predstavljali: Jo`e [kof, predsednik OZS^ Mb, Janez [ifrar in Boris Dem{i~, predsednik in podpredsednik KO ZB za vrednote NOB Ho~e-Slivnica, Franc Bukovec, predsednik DU Hotinja vas, Jernej Jazbin{ek, predsednik SD Franc Le{nik - Vuk, Hotinja vas, Mi{o Frajzman, OZS^ Mb, in Marijan Frange`, predsednik enote Ob~ine Ho~e-Slivnica Jo`e Merku{ in Friderik Zobec, predsednik PD Skalca, sta svojo odsotnost zaradi drugih aktivnosti opravi~ila. Po kraj{em jutranjem obroku, okusni kisli juhi in di{e~i kavici smo pribli`no ob 9.15 pri~eli s tekmovanjem v streljanju s klasi~no zra~no pu{ko (v nadaljevanju ZP) in metanju {olske bombe na cilj (met {b/cilj). Streljanje z ZP so vodili Franc Bukovec, Jernej Jazbin{ek, Franc Gregorc in Marjana Ritlop, met {b/cilj pa Mi{o Frajzman, Drago Ren~elj in Zvonko Brodnjak. Prejemniki pokalov OZS^ Mb enote Slivnica v generalni razvrstitvi: met {b/cilj: Bruno KREMAVC enota Slivnica, serijska ZP posami~no: Janko LAH enota Slivnica, serijska ZP ekipno: Janko LAH, Franc GREGORC - Enota Slivnica. ^estitamo! Pred podelitvijo priznanj in pokalov najbolj{im je Jo`e [kof, predsednik OZS^ Mb, v imenu krovne organizacije in svojem imenu pozdravil vse udele`ence, pohvalil vodstvo enote in organizatorje 12. urjenja in dru`abnega sre~anja enote Slivnica ter predstavil naloge, ki sledijo v poletnih in jesenskih mesecih. [e posebej se je zahvalil Ob~ini Ho~e-Slivnica in `upanu Jo`etu Merku{u za aktivno sodelovanje in sofinanciranje ob~inskih enot - ho{ke in slivni{ke. Ob ubranih zvokih dveh harmonikarjev, jeda~i in pija~i, se je pri~elo vselej nepozabno dru`enje ~lanstva in gostov. Ekipi Gostilne Lobnik hvala za odli~no pogostitev. Hvala tudi gostitelju AMD Orehova vas s pro{njo tudi za zadnjo soboto ali nedeljo v maju 2011! Bruno Kremavc, stotnik, predsednik enote Slivnica Fotografiji: Mi{o Frajzman, ~lan predsedstva OZS^ Mb ^lani zmagovalne ekipe enote Slivnica I. (od leve): Franc Gregorc, in Janko Lah ter podeljevalca priznanj/pokala Bruno Kremavc in Jo`e [kof, preds. OZS^ Mb. Od leve: Slavko Habjani~, Andrej Mau~ec in Drago Senti~, ~lani ekipe enota Slivnica II., ki so dosegli 3. mesto. 42 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

43 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PRAZNIK OB^INE HO^E-SLIVNICA V PRAZNIK OB^INE HO^E-SLIVNICA V ROGOZI Rusko kegljanje V veselem razpolo`enju smo zabele`ili praznik Ob~ine Ho~e- -Slivnica. 17. septembra smo se vsi udele`enci zbrali na igri{~i DU Rogoza, kjer smo se bili pripravljeni pomeriti z na{imi nasprotniki, in to v ruskem kegljanju. Turnir je odprla predsednica dru{tva. S svojo prisotnostjo sta nas po~astila `upan g. Jo`e Merku{ in pod`upan g. Zvone Trstenjak. V svojem pozdravnem govoru nam je g. `upan za`elel ~im ve~ uspeha pri podiranju kegljev in svoje besede podkrepil z `eljo, da naj zmaga najbolj{i. Turnirja se je udele`ilo sedem ekip dru{tev upokojencev iz nekdanjih KS. Da pa udele`enci ne bi bili preve~ razo~arani zaradi morebitnega poraza, nas je vseskozi spremljala misel: Pomembno je sodelovati, ne zmagati. Tekmovanje se je zaklju~ilo v popoldanskih urah. Sledila je podelitev pokalov prvim trem `enskim in prvim trem mo{kim ekipam. Pokal so prejeli tudi najbolj{i posamezniki turnirja in posameznik rezerve. ^eprav simboli~ne nagrade, pa vendar so jih bili prejemniki veseli. Turnir smo zaklju~ili v prijetnem vzdu{ju in z `eljo, da se bomo {e naprej dru`ili na podobnih {portnih prireditvah. Turnir v odbojki 18. septembra je telovadnica O[ Du{ana Flisa v Ho~ah gostila odbojkarje. Tri ekipe DU doma~e ob~ine so se pomerile v turnirju. Igra je bila zanimiva in na{i vrli upokojenci so vse svoje mo~i usmerili v zabijanje `oge preko mre`e. Tekma je bila pravi~na, zmagali so najbolj{i. Po kon~anem turnirju jim je malica v popoldanskem ~asu odli~no teknila pa kako ne bi, saj so si jo tudi zaslu`ili. Sledila je podelitev pokalov, zatem pa dru`enje s petjem in klepet v prijetnem vzdu{ju. Tako smo upokojenci Rogoze zabele`ili praznik Ob~ine Ho~e-Slivnica. In kdo pravi, da jesen `ivljenja ne more biti lepa. Irena [i{ko, predsednica DU Rogoza Pohod ZS^ enote Ho~e in enote Pohod ZS^ enote Ho~e in enote Slivnica Spet je minilo leto dni od uspe{no izvedenega pohoda ZS^ Ob~ine Ho~e-Slivnica, zato smo se v enoti Ho~e in enoti Slivnica odlo~ili, da ob ob~inskem prazniku organiziramo ponovno pohod za leto Zbrali smo se pri Teni{kem klubu v Ho~ah. Po pozdravnem govoru predsednika enote Ho~e gospoda Marijana Frange`a in enote Slivnica gospoda Bruna Kremavca smo se pod vodstvom Planinskega dru{tva Skalca odpravili na pot. Vodila nas je po obronkih Pohorja. Smer pohoda je vodila od Tenis kluba, mimo Sini~evega mlina, kme~kega turizma Cebe na Pohorski dvor, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, pa vse do kme~kega turizma Ledinek. Tukaj smo se okrep~ali in izvedli streljanje s serijsko zra~no pu{ko. Najbolj{i med Urjenje v streljanju Strelsko tekmovanje z zra~no pu{ko Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 43

44 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI strelci je bil gospod Zlatko Krajnc, drugi gospod Boris Dem{i~ in tretji gospod Adi Kova~. Pri strelkah pa je bilo tako: prvo mesto je osvojila gospa Mi{a Györek, drugo mesto je osvojila gospa in tretje gospa Marjana Ritlop. Po prijetnem dru`enju s pomo~jo harmonike na kme~kem turizmu Ledinek smo se odpravili proti izhodi{~ni to~ki. [li smo mimo ribnikov, Sini~evega mlina do Tenis kluba. Kot predsednik organizacijskega odbora se za pomo~ pri izvedbi pohoda zahvaljujem Ob~ini Ho~e-Slivnica, `upanu Jo`etu Merku{u, gospodu Bruno Kremavcu, gospodu Grilu iz strelske dru`ine Hotinja-Orehova vas, na{emu harmonikarju, predsedniku gospodu [kofu iz obmo~nega odbora ZS^ in vsem pohodnikom. Predsednik organizacijskega odbora in predsednik ZS^ enota Ho~e Marijan Frange` HO[KA JESEN 2010 HO[KA JESEN 2010 Pohodniki zveze slovenskih ~astnikov Ob~ine Ho~e-Slivnica Keglja{ka sekcija Dru{tva upokojencev Ho~e je v soboto, 25. septembra, pripravila in izvedla `e deseti jubilejni tradicionalni turnir v ruskem kegljanju»ho{ka jesen 2010«. Turnir je vsako leto v prvih jesenskih dneh in je postal redni sestavni del prireditev ob prazniku Ob~ine Ho~e-Slivnica. Novi keglji{~i, ki smo ju za tekmovanja za~eli uporabljati letos aprila, nam omogo~ata izvedbo mno`i~nih prireditev, kot je bil `e v aprilu otvoritveni turnir ob prazniku Krajevne skupnosti Ho~e. Tekmovanja»Ho{ka jesen 2010«se je udele`ilo 13 dru{tev upokojencev iz Zgornjepodravske pokrajinske zveze dru{tev upokojencev s 16 mo{kimi in 14 `enskimi ekipami, tako je na turnirju nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk. Skupaj z gosti in organizatorji je bilo na prireditvi prisotnih preko 180 oseb. Prireditev je nekoliko zmotilo le de`evno vreme, saj so {portni objekti {e v gradnji in balini{~a {e niso pod streho ter tako {e nimamo dovolj pokritih prostorov za vse prisotne. Iz zadrege so nam pomagali ho{ki taborniki s {otorom, ki so ga postavili poleg na{ega ve~namenskega objekta, da so bili vsi prisotni pod streho. Ob zaklju~ku tekmovanja je za dobro voljo zaigrala nekaj `ivahnih melodij {e dramska skupina Samotarji, ki deluje v DU Ho~e. Pokale najuspe{nej{im ekipam in posameznikom so podelili `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica g. Jo`ef Merku{, predsednica Krajevne skupnosti Ho~e ga. Jelka Cimerlajt in predsednica Dru{tva upokojencev Ho~e ga. Ida Hriber{ek. Naj omenim {e, da so bile letos poleg na{ih dveh mno`i~nih keglja{kih prireditvah na novih {portnih objektih izvedeni tudi trije balinarski turnirji v organizaciji Balinarskega kluba Ho~e. Od aprila do novembra pa na na{ih {portnih prizori{~ih seveda potekajo tekmovanja v upokojenskih mo{kih in `enskih keglja{kih ligah ter balinarska tekmovanja BK Ho~e. Balinarji BK Ho~e tekmujejo z mo{ko ekipo v 2. zvezni ligi, z mo{ko in `ensko ekipo v obmo~ni rekreacijski ligi ter z mladinsko ekipo v dr`avni ligi. Besedilo in fotografiji: Franc Gostin~ar 44 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

45 GOSPODARSTVO IN TURIZEM SLOVENSKA LJUDSKA PESEM SLOVENSKA LJUDSKA PESEM Kako si lepa, bogata in polna notranje topline. Nastajala si z ljudstvom skozi ~as. V sebi nosi{ ljubezen, veselje, `alost, trpljenje in bole~ino. Lojze Peserl 27. junija 2010 se je na prireditvi Sre~anja ljudskih pevcev in godcev izpod {otora na hotinjski gmajni zopet sli{alo ubrano petje skupin, katerih cilj je, da slovenska pesem ostane `iva, saj izra`a na{o preteklost in sedanjost. Za pestrost programa, ki je trajal kar»debeli«dve uri, so poskrbeli tudi instrumentalisti, in seveda tudi hudomu{ni povezovalec prireditve g. Samo Tu{ - Karl. Leto{nja prireditev je bila po {tevilu sodelujo~ih skupin in ~lanov naj{tevilnej{a, saj je bilo prijavljenih kar 21 skupin iz: Ho~, Roga{ke Slatine, Skorbe, Makol, Stoperc, Velike Nedelje, Frama, Oseka, Maribora, Ra~, Zg. Lo`nice, Poko{, Pernice, Zg. Hajdine, Zg. Kungote, Miklav`a pri Mariboru in Hotinje vasi. Za popestritev in presene~enje smo poskrbeli tudi ~lani TD Hotinja vas in se predstavili kot skupina PU[ELJC v sestavi: predsednik, tajnica, blagajni~arka in na{a Tina. Po aplavzu sode~ smo bili res presene~enje morda {e kdaj. Na kraju naj se v imenu TD Hotinja vas zahvalim: Ob~ini Ho~e-Slivnica, saj nam je s sponzorstvom omogo~ila izvedbo prireditve pod {otorom; g. `upanu za naklonjenost in podporo, vsem sponzorjem, vsem sodelujo~im in vsem ~lanom dru{tva za nesebi~no pomo~. Iskrena hvala! Slavica Hecl POHOD OB DNEVU DR@AVNOSTI POHOD OB DNEVU DR@AVNOSTI Ob dnevu dr`avnosti je Turisti~no dru{tvo Reka-Pohorje organiziralo pohod z ogledom Botani~nega vrta in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Pohodniki smo se zbrali pri Sini~evem mlinu v prekrasnem son~nem dopoldnevu. Po pozdravu pohodnikov in orisu poti smo se odpravili na pot proti botani~nem vrtu. Imeli smo vodeni ogled vrta, tako da smo lahko bolje spoznali samo zasaditev in rastline v njem. Vsak izmed pohodnikov je imel za vodi~a kar nekaj vpra{anj, na katera je imel tudi vedno zelo zanimiv in strokoven odgovor. ^as je kar prehitro minil in `e smo morali zapustiti botani~ni vrt in nadaljevati pot do fakultete, kjer nas je sprejel strokovnjak le te. Predstavil nam je celotno obnovo samega gradu ter organizacijo in delo fakultete, ogledali pa smo si tudi notranjost kar malce utrujeni od vsega, kar smo videli in sli{ali, smo se vrnili nazaj do Sini~evega mlina, kjer je TD Reka-Pohorje Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 45

46 GOSPODARSTVO IN TURIZEM poskrbelo za okrep~ilo pohodnikov. Ob prijetnem dru`enju in kramljanju smo sklenili, da se na tak{en pohod odpravimo tudi prihodnje leto. Vabljeni tudi vi. Turisti~ni pozdrav! Anita Arzen{ek, predsednica TD Reka-Pohorje REGIJSKO TEKMOVANJE ORA^EV REGIJSKO TEKMOVANJE ORA^EV PODRAVJA Kmetijstvo je v vsakem okolju pomembna gospodarska panoga. Oranje pa je kot osnovni agrotehni~ni ukrep prvi pogoj za uspe{no pridelavo zdrave hrane. Tega se prav gotovo zaveda tudi `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica g. Jo`e Merku{, ki je velikodu{no ponudil pomo~ pri organizaciji regijskega tekmovanja v oranju, ter tudi prevzel vlogo predsednika organizacijskega odbora. Tako je v na Lesjakovi njivi v Slivnici potekalo regijsko tekmovanje ora~ev Podravja. Organizatorji tekmovanja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Maribor, Ob~ina Ho~e-Slivnica, strojni kro`ek Ora~ in PP, Agro, d.o.o. pa so poskrbeli za cel niz pou~nih in zanimivih spremljevalnih prireditev. Rezultati tekmovanja ora~ev Desni krajnik Branko Pungartnik, SK Ora~ 1 Vladimir Divjak, SK Ora~ 2 Matej Pungartnik, SK Ora~ 1 Obra~alni plug Janko Mati~i~, SK Ora~ 1 Simon Murko, Duplek 2 Dejan Ga{pari~, BT[ 2 Tekmovalci so se pomerili v dveh kategorijah: desni krajnik in obra~alni plug. Medtem ko je prva skupina ora~ev zarezala prve brazde `e dopoldan, je v prostorih O[ Slivnica potekalo izobra`evanje kmetov iz okoljskih programov, ki so ji izvajali delavci svetovalne slu`be KGZ Maribor. Uradno otvoritev prireditve so napovedali pevci pevskega zbora dru{tva upokojencev Orehova- Hotinja vas, Pohorski rogisti iz Ho~ ter padalci LC Maribor, ki so prinesli dr`avno zastavo. Po uvodnih nagovorih visokih gostov je sledil zanimiv prikaz oranja s konjsko vprego. Kako so v davni preteklosti orali na{i predniki, so morali pokazati {tevilni prisotni `upani iz okoli{kih ob~in. Treba je priznati, da so se `upani kar dobro odrezali. Verjetno 46 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

47 GOSPODARSTVO IN TURIZEM PROMET IN VARNOST je pomagalo tudi to, da jih je `upan gostitelj primerno opremil s klobuki in»furtuhi«. Popoldan, ko je s tekmovanjem za~ela druga skupina ora~ev, so se nadaljevale demonstracije. Tako smo obiskovalci imeli prilo`nost videti na delu stroj za drobljenje panjev in drevnine ter stroj za fino povr{insko poravnavo zemlje s pomo~jo satelita. Popoldanski del programa je bil namenjen tudi SK Ora~, ki je praznoval 15. obletnico svojega delovanja. ^lani SK Ora~ so se mno`i~no predstavili z mimohodom kmetijske mehanizacije, s katero opravljajo strojne storitve. Svojo obletnico so obele`ili tudi z izdajo biltena, v katerem so predstavili svoje delo. Naj {e omenimo, da so prireditev popestrili tudi ljubitelji starodobnih traktorjev s svojimi vozili, prav tako pa se je bilo mo`no popeljati s konjskimi vpregami. S podelitvijo pokalov in priznanj najbolj{im ora~em ter prakti~nih nagrad za vse udele`ence tekmovanja je bila v ve~ernih urah zaklju~ena pou~na in zanimiva prireditev. Najbolj{i ora~i pa bodo svoje znanje posku{ali pokazati {e na dr`avnem prvenstvu v Vipavi. Branko Fale` VARNOST PROMETA NA NA[IH CES- VARNOST PROMETA NA NA[IH CESTAH Pred pri~etkom {olskega leta se je ponovno sestal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob~ine Ho~e-Slivnica. Udele`ba na seji je bila zelo dobra, kar ka`e, kako odgovorno ~lani sveta opravljajo svojo nalogo. Najve~ pozornosti smo namenili nalogam SPVC ob pri~etku {olskega leta. Tako je bila obnovljena talna in vertikalna signalizacija v bli`ini {ol in vrtcev, pred pri~etkom pouka so se namestile dodatne opozorilne table z napisom SPET SMO TU, ob vseh {olskih poteh so se namestili znaki [OLSKA POT in preverile so se nevarne {olske poti. Posebne pozornosti so bili tudi letos dele`ni prvo{ol~ki. Poleg skrbi star{ev, ki otroke u~ijo, kako varno priti v {olo in iz nje, so za to dobro poskrbela tudi vodstva {ol. Med prvo{ol~ke so razdelili rumene rutice in odsevne kresni~ke. Tudi policisti PP Ra~e so ob prvih dneh pouka dosledno in odgovorno opravili svojo nalogo nadzora prometa, za kar si zaslu`ijo vso pohvalo. Razveseljivo je, da se v teh dneh bistveno umiri hitrost vo`nje, {koda je samo, da to ne traja vse leto. Na omenjeni seji SPVC smo se ~lani sveta seznanili tudi z informacijo o varnostnih ukrepih, ki so bili v na{i ob~ini uvedeni v minulem letu. Poseben poudarek je bil na cestnem prometu. S samim stanjem in razmerami {e ne moremo biti zadovoljni, saj so policisti obravnavali kar 2736 kr{itev iz naslova prometne varnosti. Ti podatki nas zavezujejo, da vsi udele`enci v prometu bolj spo{tujemo zakon o varnosti v cestnem prometu in v praksi uresni~ujemo Resolucijo o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, kjer se v ospredje postavlja preventivno delovanje in ravnanje v usmerjanje odpravljanja vzrokov nastanka prometnih nesre~. Sicer pa se SPVC zahvaljuje PP Ra~e za dosledno obvladovanje terena ob~ine in za prispevek ob zagotavljanju prometne varnosti ter so~asno predlaga, da PP Ra~e in Medob~insko redarstvo ob novih zadol`itvah (podro~je meritev hitrosti) medsebojno uskladita delovanje. Prav tako so delavci re`ijskega obrata dosledno izvajali naloge postavitve in zamenjave prometne signalizacije, kar pomeni tudi zagotavljanje ve~je prometne varnosti. ^lani SPVC se jim za ta trud tudi zahvaljujemo. Do izteka mandata je predvidena {e ena seja SPVC, kjer bo podana celovita ocena dela sveta. Vsem udele`encem v prometu, posebej pa {e prvo{ol~kom, `elimo varno gibanje na na{ih cestah. Boris Dem{i~, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu POLICIJA OBVE[^A, SVETUJE, OPO- POLICIJA OBVE[^A, SVETUJE, OPOZARJA Varna {olska pot Ne glede na dejstvo, da so ob izidu te {tevilke Utrinkov prvi {olski dnevi v {olskem letu 2010/2011 `e za nami, ne bo na tem mestu odve~ ponovno napisati, vam, spo{tovani ob~ani, pa prebrati nekaj `e znanih nasvetov, opozoril Kot je v zadnjih letih `e ute~ena praksa, smo mnogi subjekti, ki lahko kakorkoli pripomoremo k ve~ji varnosti, predvsem otrok v cestnem prometu in teh nas je k sre~i vedno ve~ na~rtovali in delno `e izvedli vrsto aktivnosti, druge bodo izvedene v naslednjem obdobju. Vse bolj se skrbi za varnost otrok v zadnjem ~asu pridru`ujejo mediji, ki s svojimi opozorili in nasveti posku{ajo osve{~ati udele`ence v cestnem prometu. [ole, organi in slu`be v ob~ini (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, re`ijski obrat, `upanstvo ) pa tudi Policijska postaja Ra~e smo `e pred pri~etkom pouka imeli posamezne sestanke in dogovorili ter uskladili aktivnosti v prvih dneh pouka. Pregledana je bila prometna signalizacija, talna in vertikalna, zlasti v bli`ini {ol in vrtcev, in po potrebi s strani ustreznih izvajalcev dopolnjena, obnovljena, zamenjana in podobno. Pregledani in a`urirani so bili Na~rti varnih {olski poti na {olah. Pridobljen in razdeljen ter na javnih mestih izobe{en je bil tiskani material, ki se nana{a na varnost cestnega prometa. Delavci re`ijskega obrata ob~ine bodo pred pri~etkom pouka namestili opozorilne panoje»spet smo tu!«in podobno. Po pri~etku pouka smo intenzivirali aktivnosti v neposredni bli`ini {ol in vrtcev, sodelovali smo in {e bomo na roditeljskih sestankih, u~ence neposredno v razredih seznanili z nevarnostmi na {olski poti in jih seznanili z varno hojo, vstopanjem in Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 47

48 PROMET IN VARNOST ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV izstopanjem v vozila in iz njih ter drugo. Verjamemo, da bomo z doslednim spo{tovanjem prepisov in tudi drugih udele`encev v prometu, s strpnostjo in razumevanjem, s skupnimi mo~mi tudi za~eto {olsko leto pre`iveli brez udele`b {olarjev v prometnih nesre~ah, neposredno na poti v {olo in iz nje. Onesna`evanje cest Bli`a se jesen in z njo spravila pridelkov in druga dela s stroji na poljih. Glede na vlago, napovedi nadaljnjega de`evja in zaradi tega razmo~enih tal, zlasti njiv in drugih neutrjenih povr{in, je v naslednjem obdobju mogo~e pri~akovati izdatnej{e onesna`evanje cest z blatom. Naj pripomnimo, da je osve{~enost na to temo v zadnjem ~asu vse ve~ja in je podobnega onesna`evanja vse manj. Kljub temu pa ponovno opozarjamo na dol`nost udele`encev v prometu, da morebitno blato in drugo na vozi{~ih, ki so posledica njihove vo`nje po cesti, da tak{ne snovi odstranijo o~istijo vozi{~e. Sicer bomo morali zoper»onesna`evalce«ukrepati z izrekanjem glob ter naro~ati ~i{~enje vozi{~a pristojnemu vzdr`evalcu na ra~un povzro~iteljev. Z darovi jeseni»po pameti«! Z jesenjo prihaja tudi ~as trgatev. Naj bo to praznik, ki pa ga praznujmo po pameti. Vsaj kadar smo za volanom ali imamo namen sesti za volan glejmo, da to storimo TREZNI. Ugotavljamo namre~, da se dele` vinjenih povzro~iteljev prometnih nesre~ bistveno ne zmanj{uje, prav tako ni bistveno ni`ja sama stopnja alkoholiziranosti teh povzro~iteljev nesre~. Ob {anku, v kleti in drugod, kjer se to~i dobra kapljica, na to vse preve~krat pozabljamo, ne glede na visoke globe, mo`nost, da smo zaradi vo`nje pod vplivom alkohola pridr`ani v prostorih PP do streznitve, da lahko nenazadnje ostanemo brez vozila. Pri~akujete lahko, da se bodo aktivnosti policije v tem obdobju intenzivirale, tako na preventivnem (akcija»natakar, taxi prosim!«) kot represivnem (akcija»promil«, akcija»veriga«in druge) podro~ju, kjer se nadzira vse voznike in vozila na dolo~eni to~ki, lahko tudi na ve~ to~kah zapored. Ko bomo policisti va{e vozni{ko dovoljenje pospravljali»v svoj `ep«, ker smo vas zalotili vinjenega za volanom, bo prepozno jokati in se izgovarjati na vse mogo~e in nemogo~e na~ine. ^estitamo! Praznovanje ob~inskega praznika Ob~ine Ho~e-Slivnica je za nami. Vsem ob~ankam in ob~anom iskreno ~estitam ob prazniku v imenu kolektiva PP Ra~e in svojem imenu; upamo, da so praznovanja potekala varno in brez incidentov, da boste lahko te in druge praznike praznovali sre~ni in zadovoljni {e vrsto let. Do naslednje {tevilke Utrinkov vsem sre~no in varno! PRAZNIKA V SLIVNICI Vodja policijskega okoli{a Franc Stopar s cerkev v Slivnici je posve~ena Marijinemu rojstvu, zato praznik na{e dobre Matere vselej veli~astno proslavimo. Praznovanje smo za~eli `e v petek, 3. septembra, ko smo po ve~erni ma{i prisluhnili koncertu [kofijske glasbene in baletne {ole A. M. Slom{ka iz Maribora. U~enci so poslu{alce s svojim ubranim petjem in igranjem na razli~ne instrumente popeljali v predprazni~no razpolo`enje, ki se je nadaljevalo v soboto z odli~nim predavanjem prof. Simone Kostanj{ek Brglez. Natan~no in poglobljeno je predstavila na{o zanimivo `upnijsko cerkev, v kateri najdemo elemente romanike, gotike, baroka, z znamenitimi Straubovimi kipi in poslikavami Toma`a Fantonija in Jakoba Brolla. Praznovanje je doseglo svoj vi{ek v nedeljo, 5. septembra, z blagoslovom obnovljene cerkve in s slovesnim bogoslu`jem, ki ga je vodil ob soma{evanju doma~ega `upnika Jo`eta [ömna, patra Rafa Pinosa, nad{kofovega tajnika, diakona in bogoslovca, beograjski nad{kof msgr. Stanislav Ho~evar. Mno`ica vernikov je zbrano sledila nad{kofovi pridigi, v kateri je osvetlil veli~ino Bo`je Matere, ki je svetel vzor slehernemu verniku. Po ma{i je sledilo dru`enje faranov pred cerkvijo. Za pogostitev so poskrbele gospodinje, doma~a ritmi~no duhovna glasbena skupina SIJ je ustvarjala prijetno glasbeno vzdu{je, 48 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

49 ZANIMIVOSTI IZ NA[IH KRAJEV folklorna skupina KUD Milke Zorec je zaplesala nekaj ljudskih plesov, karitas pa so pripravili bogat sre~elov za pomo~ ljudem v vselej poskrbi, da je `upnijski praznik res praznik vse `upnije, saj povabi na praznovanje tudi predstavnike ob~ine, krajevnih skupnosti, {ole. Tako so se `upljani tudi letos po ma{i sre~ali s predstavniki civilne oblasti. Ko je odzvonilo poldne, so se navzo~i, duhovno bogatej{i, po~asi za~eli odpravljati proti domu, veseli, da so se lahko sre~ali z manj poznanim, preprostim, dobrodu{nim beograjskim nad{kofom, hvale`ni doma~emu `upniku, zlasti pa Mariji, ki je ob rojstnem dnevu zdru`ila okoli sebe svoje otroke. Milena Crnjac OD MARATONA DO ULTRAMARA- OD MARATONA DO ULTRAMARATONA Maratonski teka~, veteran kategorije M55, krajan Ho~kega Pohorja, 58-letni mag. Mladen Toma{i~, ki `ivi, dela in se strokovno izpopolnjuje na Univerzi La Laguna v [paniji, ~lan tamkaj{njega kluba Club Atletas Veteranos Tenerife, se je pred letom dni odlo~il, da bo v 12 mesecih pretekel12 maratonov, vsak mesec po enega. V septembru je izpolnil zastavljeni cilj na 57 km ultramaratonu Wörthersee (Vrbsko jezero) v Avstriji. Pred tem je oktobra lanskega leta pretekel Ljubljanski maraton, nakar je sledila serija uspe{nih maratonov na {panskih tleh: november Zaragoza 5. mesto, december Palma de Mallorca 2. mesto, januar Gran Canaria 1. mesto, februarja in marca maratona Valencia in Barcelona, aprila 1. mesto na gorskem maratonu Cruza Tenerife. V mesecu maju se je prvi~ preizkusil na ultramaratonski razdalji 50 km Internacionales de Madrid in osvojil 1. mesto. Svoj ultramaratonski prvenec na 100 km je tekel junija v {vicarskem Bielu, kjer je pre~kal ciljno ~rto pod desetimi urami. Julija meseca je v Italiji tekel gorski maraton Brixen in dosegel 3. mesto. Sledil je slovenski ultramaraton 75 km Celje Logaska dolina, kjer je osvojil 2. mesto s ~asom 6:37:05. S prete~enimi ultramaratoni v Bielu, Logarski dolini in Wörthersee se je uvrstil v ciklus tekmovanj za Europacup Ultramarathons 2010, kjer pred zadnjo preizku{njo v nem{kem Schwabisch Gmundu zaseda veteransko 2. mesto v kategoriji in generalno 10. Na podlagi dose`enih rezultatov in izpolnjene norme na 100 km ga je Atletska zveza Slovenije ZAVS prijavila na WMA svetovno veteransko prvenstvo v ultramaratonu na 100 km, ki bo letos 7. novembra v Gibraltarju. Mladen Toma{i~:»Namen teka je investicija v zdravje. Tek je najbolj naraven {port, pripomore nam k dobremu po~utju, nas napolni z energijo in nau~i discipline. Gre za krepitev telesa in duha, ki v sinergiji treningov in primerne prehrane brez cigaret in alkohola pove~a ~lovekovo vzdr`ljivost, vztrajnost, odlo~enost, borbenost, odgovornost, ki so na{i stalni vsakodnevni spremljevalci. Teka~eve lastnosti se ka`ejo v samozaupanju, samostojnosti, neodvisnosti in osebni predanosti kakor tudi `rtvovanju, ki meji na asketski na~in `ivljenja. Teka~ zahteva ve~ najprej in predvsem od samega sebe.teka{ki namen v prihodnosti je ostati zdrav, pozitivno aktiven na lastnih interesnih podro~jih v korelaciji z zahtevami vsakdanjega `ivljenja. Teka{ki cilj je prete~i dve najte`ji ultramaratonski prireditvi na svetu: Ultramarathon Trail 217 km v ameri{ki dr`avi California od Badwater v Whitney Portals na vrh Mont Whitney v Death Valley (Dolina smrti) in Transeuropa, ki poteka iz juga Italije, mesta Bari, do najsevernej{ega dela Evrope, do Nordkapa, v skupni dol`ini 4487 km z ve~ kot 64 dnevi teka.«iskrene ~estitke in vse dobro na novih progah! Marija Galun Mladen Toma{i~, Biel 2010, 100 km Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 49

50 OŠ DU[ANA FLISA HO^E NEKAJ UTRINKOV NA[IH PRVO[OL^KOV Star{i in otroci, polni pri~akovanja, so se zbrali v telovadnici. Ko so bili star{i z razredni~arkami, so si otroci ogledali lutkovno predstavo. V razredu je vladalo prijetno vzdu{je. Prvo{ol~ki 1.b-razreda z vzgojiteljico Bredo [etar in u~iteljico Niko Hartman. Nika Hartman, u~iteljica 1.b-razreda 50 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

51 O[ FRANCA LE[NIKA - VUKA SLIVNICA PRVI [OLSKI DAN NA O[ SLIVNICA Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 51

52 12. OB^INSKI PRAZNIK OB^INE HO^E-SLIVNICA